Stv.15.
V Mariboru 9. aprila 1874.
Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravnlitvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr.
Javna varnost in liberalizem.
Sta- in stokrat potrjena resnica je, da liberalizem le podirati zna, vstanoviti pa nič dobrega ne more. To se je vnovič pokazalo v štajerskem dež. zboru pri vprašanju, ki ga je na predlog grofa Platza študiral posebej zato izbrani odbor, namreč pri vprašanju zastran javne varnosti.
Stvar, ki ljudstvu prav do živega sega, rešil je liberalni odbor tako, kakor to vselej stori p o-vršnost liberalcev, kterim manjka pri teh rečeh pravega spoznanja in — poštene volje.
Poslušajmo modrovanje odborovo ! Pred vsem je obračal svojo pozornost na to, ali je res javna varnost zdaj tako na slabih nogab, da bi treba bilo izrednih pomočkov? Odbor ne more tajiti, da so se zločinstva v poslednjih letih res pomnožila, pristavlja pa, da vendar še ni tako hudo, da bi se kazala škodljiva namera, in da bi še manj opravičeno bilo, ko bi kdo iz števila hudodelstev hotel sklepati, da je — liberalizem tega kriv! (Vrana vrani oči ne iztakne.) Odbor vidi večidel uzroke javnej nevarnosti — v p o m n o-ženju prebivalstva! Zatorej se mu pa tudi ni potrebno dozdevalo nasvetovati izrednih pomočkov proti množečim se hudodelstvom, marveč navaja nekoliko uzrokov in tem primernih pomočkov, vse drugo prepustivši deželnemu odboru, da ta čudesa dela!
Med splošne in poglavitne uzroke nevarnosti šteje: „Pomanjkljivo umsko, nravno in versko vzrejo in omiko, od kodar prihaja surovost, vnemarnost, delapust, primanjkanje vžitka, hrepenenje po veselicah, razvade itd."
Med bližnje uzroke nevarnosti šteje odbor: Nastop zimskega časa, v kterem ima človek večih potreb; hiranje trgovine in obrtnije, pomanjkanje dela, napačno srenjsko organizacijo pri zvrševanju policije, pomanjkanje organov javne varnosti, slabo stražo ob mejah države itd.
Kdo bi tajil, da je vse to, posebno pa, kar
je med splošnimi uzroki rečeno, javni varnosti res na kvar. — Cujmo pa, kakošnih pomočkov da odbor proti tem napakom nasvetuje. V prvi vrsti
—	pravi — treba vrle šolske omike; torej bi se naj pospeševalo vse, kar zamore k šolski omiki pripomagati. — Potem se obrača do čast. duhovščine, češ, da ima toliko vpliva na človeško vest, ter bi naj krepko pripomagala k nravni in verski vzreji ljudstva in posebno še k temu, da se državne postave spolnujejo. — Slednjič: ostro zvrševanje nravstvene policije, snovanje društev itd.
Pojasnimo nekoliko te lepe nasvete! Vi hočete javno nevarnost pred vsem odpraviti sfe „šolsko omiko." To pač ni: klin s klinom! Prav brezverske šole, ktere ste sami napravili, pospešujejo nagloma brezverstvo, ki ste ga med vzroki javne nevarnosti na prvem mestu imenovali. Ne le, da po brezverski šolski osnovi večina učiteljev, posebno mlajših, prav nič ne pripomaga, da bi se mladež navzela strahii božjega, navadila čednostnega življenja, jih je še premnogo tacih, ki mladež v besedi in dejanju pačijo. Koliko je še učiteljev, kterim ne bi sv. vera, verske pobožne opravila, cerkvene naredbe v posmeh bile? Do-pričano je, da je mladež vsled brezverske šole
—	posebno po mestih — tako popočena, da je ni več krotiti. Deželni šolski nadzorniki pa prosijo katekete potrpljivosti in prizanesljivosti, kadar vsled surovosti in vladoželjnosti učiteljev razpon navstajajo. — Vam, liberalcem, je slednjič tudi bedarija pripisati, da ste šibo iz šole spravili, ž njo pa tudi red in strah izgnali. — Sola, v kterej vlada sv. veri in pobožnosti nasproten učitelj, ne bo javne popačenosti zmanjševala, marveč jo še grozno pospeševala!
Duhovščina bi naj pomagala! Vi pa ne veste kaj bi vse počeli, da duhovščino pri ljudeh ob vso veljavo spravite. Kje najde zvest duhovnik v sedanji liberalni dobi podpore, če hoče pohujšanje, n. pr. divji zakon ali zloglasno krčmuro v srenji odpraviti? Hudobnež, ki dela pohujšanje
in moraličen smrad po srenji, zamore duhovnika, če se drzne proti njemu postopati, zarad žaljene časti tožiti, in kaznovan bode težko grdobnež, marveč duhovnik ! Kdo podpira duhovnika, če povzdigne glas zoper pijančevanje in ponočno voglar-jenje? Nihčer se več ne upa razbrzdanim ipobali-nom strahü dati. Posebno robati so še mnogi, ki so se med vojaki liberalizma navzeli ter mislijo, da njim, ki cesarja služijo, ni več treba Bogu služiti i — Kdo brani kat. cerkev in veljavo duhovnega stanú zoper nagnjusno psovanje, natolcevanje umazanih liberalnih novin? Ni ga državnega odvetnika, ki bi se ganil zoper vsakdanje zasra-movanje papeža, škofov, duhovnikov in kat. cerkve sploh. Kdo bi se toraj čudil, da se brezver-stvo in spačenost če dalje bolj širi! Kdor se Boga več ne boji, koga se bo neki bal? In to je sad liberalizma, ki leze kot kužna bolezen z mest na kmete ter razdeva človeško družbo. In vi zdaj tirjate, da bi duhovščina, kterej spodkopavate vpliv v tisti meri, v kterej širite brezverstvo, prišla na pomoč! Pomoči poprej ne bo, dokler si svet v splošnjem razdoru ne bo skusil grenkega sadù, ki ga je brezverski liberalizem zaplodil. Na razvalinah društvenega reda bode svet, kakor pred 100 leti na Francoskem, spoznal, da brez krščanstva človeške družbe ohraniti ni mogoče!
Društva bi naj pomagala! Ravno proti kat. političnim društvam pa so vladni organi najbolj ostri, ko vendar vsako zmed njih le državi v prid dela držeč se gesla : Vse za vero, dom, cesarja!
Čudno je slednjič, da so gospodje odborniki med poglavitnimi uzroki javne nevarnosti celó prezrli premehko ravnanje s hudodelniki ! Zid dr. Honigsman, eden vladi udanih Poljakov, je pred prazniki v državnem zboru naravnoč izrekel, da v Avstriji pravosodja več ni! In minister pravosodja ni mogel resnice odbiti, marveč se je nekako izgovarjal s tem, da menjka pravih ljudi! Zakaj jih neki menjka? — Zato menda, ker liberalizem tudi tukaj le podira.
Proti odborovemu poročilu je govoril g. Herman in liberalnim gospodom zopet resnico povedal, pa se ve da le bob ob steno metal. „Govorite" — je rekel — „o nravni divjosti, godé se pa stvari, ki jo le pospešujejo. Kažete na gospodarski polom in na splošno obožanje, dela se pa marsikaj, kar vse to le množi. Kažete na napačni organizem gosposk, ne storite pa ničesar, da bi se popravil. Vabite duhovščino, da napake odvrača, na drugi strani pa spodkopavate duhovščini vpliv in veljavo in pomagate pridno, da duh sv. vere pri ljudstvu peša, kar je poglaviten uzrok množeče se nevarnosti!"
Takó ; povedali smo, kolikor premore liberalizem proti javni nevarnosti, in kako jalovi da so nasveti odborovi bili. Temu pristavimo k sklepu le še besede nemškega pesnika:
„Was in der Menschen schlichtem Verstand Zweimal vwei — viere wird genannt, Wird oft in Motiven herumgewunden, Bis zweimal zwei — fünf man herausgefuden".
Štajerski dež. zbor.
XXIII. in poslednja seja 16. jan. 1874. Kot namestnik dež. odbornika dra. Schreinerja je bil izvoljen s 35 od 48 glasov dr. Wretschko, kar je večina s „pravo" - klici do znanja vzela. Naj mu bo, vsaj je mnogo govoril v tem zasedanji ! Fin. odbor predlagal je končne sklepe dež. proračuna zal. 1874. Vseh stroškov je 3,164.660 fl., dohodkov za 1,380.654 gld., manjnka torej 1,784.006 gld. Ta primanjkljej se založi po sklepu dež. zbora po 38 % razdelitvi k direktnim davkom in vsem državnim prikladam, kar znaša 1,655.502 gld. — Manjkalo bi torej še za 125-504 fl., fin. odbor pa ni nasvetoval za to višje oklade, ker je upati, da prevzame država stroške za tehniko, tako da bo v resnici le še manjkalo kakih 60.000 gld., kar se pa utegne poravnati s plača-njem dolžnih ostankov deželne oklade prejšnih let.
Sprejel seje tudi sklep fin. odbora, da naj dež. odbor skuša vlado na to pripraviti, da privoli tudi naklado na p o srednji davek od vina, sadnega mošta, piva in žganih tekočin, na kolikor se vsega tega v deželi povžije. To bi toraj deželna naklada na vžitnino bila. Po-srednji davek znaša na leto do 10 milijonov. Do-zdaj vlada v to ni hotela privoliti. Odbor je pa to predlagal gledč na to, da ima dežela od leta do leta večjih stroškov, da se direktni davek več povišati ne da, pri nasvetovanem davku pa bodo plačila tudi tiste zadevala, ki po večini direktnega davka nimajo.
Od leta 1869—1872 je še blizo 180.000 gld. deželne oklade na dolgu, v tem ko znašajo dolžni ostanki pri ces. davkih le 67.000 gld. Kakor razlaga deželno finančno ravnateljstvo, so uzroki tolikim ostankom: vremenske nezgode, slabe letine, živinska kuga, zarad ktere so se meje morale zapirati in sejmi ustavljati, kar je v gospodarskem oziru mnogo škodovalo. — Krivi so pa tudi dav-karski uradniki, ki niso pri pobiranji davka natančno računili raznih deželnih, okrajnih in srenj-skih priklad. — Glede na to sklene dež. zbor po predlogu fin. odbora, da se naj deželnemu odboru v prihodnje vsako četrtletje predložijo izkazi zaostalih deželnih priklad, ako mogoče po posame-snili okrajih. — Potrdijo se po predlogih fin. odboru računski sklepi pokojninskega zaklada za ljudske učitelje za 1. 1871 in 1872 s proračunom za 1. 1874. Koncem 1. 1872 znašal je zaklad 88.268 gld. Za tekoče leto znašajo stroški 31.800 gld. in sicer: pokojnine za učitelje 25.000 fl., za učiteljske vdove 3000 gld., vzrejevalne podpore 1900 gld., drugi stroški 1900 gld. — Stroški se založijo s prihodki, ki znašajo 47.000 gld., torej za 15.000 gld. več kakor je stroškov. —
Vsa i s ti na tega zaklada znašala je koncem preteklega leta 180.00U gld. — Sprejet je bil tudi sklep odborov, da naj dež. odbor skrbi, da preide pokojninski zaklad v upravo dež. odbora. Dozdaj jo ima dež. šolski svét.
V imenu posebnega odbora poroča dr. Gmei-ner o vspehu posvetovanja zastran predloga grofa Platza, pozvedovati uzroke vedno večje javne nevarnosti in nasvetovati pomočkov proti njej. Vsa stvar je tako zanimiva, da smo jo v prvem članku posebe popisali; tukaj le dostavljamo, da ni vedla zbornica nič boljšega storiti, kakor da je deželnemu odboru naložila, da naj on sam pomaga kolikor premore, ali pa vlado naganja, da kaj stori. Po pravici je pa Herman temu nasproti rekel: „Povejte nam vendar pomočke, kterih bi se naj dež. odbor poprijel, da zlogu v okom pride." —
Sklepalo se je slednjič o predlogu Zschoko-vem, da se spremeni deželni ustav in volilni red, in Seidlnovem, da se prenaredi opravilni red. Ker je namreč vsled postave od 2. aprila 1873 deželnim zborom vzeta pravica, izmed sebe voliti državne poslance ter so se vpeljale direktne volitve za državni zbor, je dosledno, da ustavaki vse to iz deželnega reda zbrišejo. O tem kakor tudi o premembi opravilnega reda bi naj po predlogu odbora za srenjske zadeve poročal dež. odbor v prihodnjem zasedanji. — V imenu „pravne" stranke izreče poslanec Karlon, da se in sicer zdaj še po veči pravici držijo tega, kar so v 8. seji 1870 izrekli, da namreč ne morejo pripoznati decemberskemu ustavu(1867) pravne veljave,tora j tudineprenaredbi tega ustava, iz ktere so se rodile neposredne volitve, marveč se opirajo na §. 19. deželnega reda, ki daje deželnim zborom pravico pošiljati poslance v državni zbor. Dr. Dominkuš je pokazal pri tej priliki, da še ni čisto slekel federalista. Predlagal je namreč, da se naj volilni red in volilna postava ne gledé na postavo o direktnih volitvah, ampak sploh prenaredi v tem smislu, da se volilni okraji bolj primerno složijo, volilna pravica razširi na podlagi davka, posebno pa slovenskim okrajem, ki so zdaj krivično prikrajšani, več poslancev dovoli, volilna pravica žen uredi itd. — To vse bi res bilo potrebno, toda g. poslanec nam ne more zameriti, ako rečemo odkritosrčno, da bi bilo na zbornico veliko veči vtis napravilo, ko bi se bil blizo tako le izustil: Jaz in moji tovariši iz spodnjega Štajerskega se popolnoma strinjamo s poslancem Karlonom, to toliko več, ker smo Slovenci gledé volilne pravice za deželni in toraj tudi za državni zbor po krivici prikrajšani. — Tako bi bil odločno branil federalistično stalo, spodbil direktnim volitvam pravno moč in dokazal, da stojé tudi Slovenci na strani državne opozicije. — Z moledovanjem pri nemških ustavakih za pravice pa ne opravijo naši
poslanci čisto nič, kakor so tudi ta Dominkušev predlog ovrgli in sprejeli odborovega. Končamo poročila o delovanji dež. zbora s tem, da prijateljstvo naših poslancev razun Hermana z nemškimi ustavaki ni rodilo v narodnem oziru najmanjšega sadu! Liberalna apatija trojice slov. poslancev proti konservativni stranki poštenih Nemcev, ki so tudi prijatelji naših n ¿t, rodni h pravic, je kriva, da samotarijo slov. poslanci zk se, in torej ne opravijo nič, ker odločujo v parlamentarnem delovanju le dobro organizirane večje stranke. Z liberalizmom pa ostanemo v deželnem kakor tudi v državnem zboru na cedilu, ker nam nemški liberalci nikdar pravični ne bodo, naj se še tako okoli njih ližemo in — pravo slovansko politiko zatajujemo!
Gospodarske stvari.
Kmetijski stroji, njih dejanska korist in poraba. II.
Clayton in Shuttleworth-ova ročna ralatilnica.
Nedavno odprla se je v Mariboru (v graškem predmestju štev. 91. poleg kolodvora južne železnice) zaloga kmetijskih strojev iz tovarne (fabrike) Clayton in Shuttleworth-ove na Angleškem, ki povsod slovi ter ima podružnic po Avstrijskem, Ogerskem, Vlaškem, Turškem, Ruskem itd. Po prijaznosti gospoda Molinč-ja, voditelja mariborske podružnice, pregledali smo zalogo in nadaljujemo popis posamesnih strojev tem rajše, ker so res priprosti, jako dobri, čvrsti in tako nizke cene, da jih boljši kup nikjer ni dobiti. Na našo prošnjo je gospod voditelj stvar tako uravnal, da se bodo razni stroji na primernem prostoru javno poskušali, da se lahko vsakdo sam prepriča, koliko da so kos in kako se ž njimi dela.
Da bodo bralci stvar ložje umeli, poskrbel je g. Molinč podobe posamesnih strojev. Začnimo z enim najvažniših in najbolj potrebnih, z m lati lnico. — Delajo se ročne mlatilniee, na vlačilo (goepel) za konje ali vole, mlatilniee, ki jih ženejo vodi, in slednjič parne mlatilniee (Dampfdreschmaschine.)
Ročne mlatilniee, o kterih govorimo, se delajo po dvojnem načinu: z amerikanskimi iglami (Stiftensystem) in z angleškimi laštami (Leistensystem.)
Na uni strani (fig. I.) narisana je iglična ali žebljična ročna mlatilnica.
Postavljena je na močno podnožje iz hrastovega lesä, ter ima iz kovanega železa valjec, (Walze, Trommel) 17" širok, ukrepčan z 8 iašti-cami alj letvicami iz kovanega želez j a.*) Vsaka
*) To je: laštice so po dolgem valjcu vdelane, to pa zato, da je valjec prav krepek in vendar ne pretežek, ki bi ne sodil za ročno mlatilnico.
ftjMftOtdvnE«.
.huttleworíb-ova ročna iiilatiliiica. (flz. I.)
laštica je zavintana s čete-rimi, četeroogelnimi, železnimi iglami (štiftami) in z vretenicaini pritrjena. Ravno tako je železna plošča nad valjcem pritrjena z 32 iglami. Vaijec se goni z dvema močnima kolesoma, kterih vsako: mabavno kakor tudi zobato ima ročnico za prijemati. Spredej je na dve nogi oprta miza, po kteri se snopje pod vaijec spravlja, ki je ob enem tako napravljena, da ne more nikdar delalec s prsti valjcu preblizo priti.
Za delo ne potrebuje ma-šina več ko tri možake in fanta. Dva ženeta kolesa, eden poklada snopje mašini, fant ali deklica mu pa snopiče daje. Izmlati se s to mašino na dan 25 vaganov žita in to do čistega, in slama pri tem skoro čisto nič ne trpi, kar je vse velik dobiček. Izdelan je stroj močno in po najnovejših popravah ter je ob enem tako priproste osnove, da ga, če bi se kaj potrlo, vsak izučen kovač popraviti zamore. Cena mu je v mariborski zalogi ze vsem 148 gld.
Se ve, da si vsak za se take mlatilnice kupiti ne more, tega pa tudi treba ni, marveč je svetovati, da jih več gospodarjev skupaj mašino si omisli. Najložje to gre, ako vsa ves ali manjše srenje eno mlatilnico imajo, ktera se za majhno povračilo ali najemnino za delo odstopi, da si tudi najubožniši za malo denarja in v kratkem času lahko svoj pridelek izmlati. Prejeta najemnina povrne lahko v par letih ves strošek za mlatilnico.	(Se nadaljuje.)
MIBWEMEN.
Clayton in Shuttlewortli-ova ročna mlatilnica. (flg. I.)
Ropanje bučel spomladi.
Jedna najhujših nevarnosti za bučele sploh, posebno pa spomladi, so bučele roparice. Komaj se je bučelarju po veliki skrbi in umnem ravnanju posrečilo svoje varovanke skozi nevarnosti zime spraviti, že jim dostikrat preti drug sovražnik, velikokrat hujši in bolj pogubljiv od ostre zime, roparice. V malih dneh je cel bučelnjak plen in žrtva požrešnih tujk. Bučela namreč med in sladčico jemlje, kderkoli je najde. Dokler pa spomladi rastlinstvo še ne odpira medenih svojih zalog, silijo bučele v panje sosednih bučelnjakov, in jemljejo sosedam s silo jihove zaloge. Roparice toraj niso posebno pleme bučel, po natori od navadnih bučel bistveno ločene, ampak vsaka bučela more roparica postati, ako seji le priložnost da. Tudi tukaj velja pregovor: „Priložnost dela tate". Treba je toraj koj iz po-četka marljivo in skrbno paziti, da se ropanje ne vname.
Sladkoritne lizavke, ki željno iskajé panje obletavajo, se navadno najprej v take panje z muzajo, ki nimajo matic, jim medeno sladčico izmikajé. Toraj velja za glavno pravilo: naj se rano spomladi panji brez matic nikdar v bučelnjaku ne puščajo. Pa ravno tako malo so slabi panji v bučelnjaku trpeti. Ti ne morejo napadov roparic zavračati in se jih ubraniti, in ropanje se širi od njih na druge. Zrela se morajo, dotle da dobra paša nastane, kolikor mogoče zožiti in noben panj naj jih nima več od enega. Po dné naj se bučele nikdar ne krmijo. Bučele se namreč želno na položeno krmo spustijo in se za roparice malo ali celó nič ne zmenijo. Duh iz položenega meda puhteč privabi sladkoritnice in dostikrat je to začetek ropanja. Posoda za krmo, posebno ne do čistega polizana, naj se drugi dan, predno začno letati, iz panja vzame in v zaprtem kraju hrani. Ce se je meda kaj pri krmljenju razlilo, raztrosilo in razkapalo, naj se skrbno z vodo pomije; in če je na prostem, z prstjo potrosi in zasuje. Satovje , bodi si prazno ali polno strdi, se pred bučelnjakom ne sme na prostem ležati puščati. Tudi panji, ki so pomrli, niso v bučelnjaku puščati.
Včasih je v celicah še sem ter tje kaki košček strdi; lizavke jo brž zavohajo, v večem številu prideró in tudi druge panje napadajo, ko v brezbučelnih panjih strdi ne najdejo.
Okoli košev ali panjev posamno stoječih ne gre o toplih dneh predolgo ongaviti. Medeni duh iz panjev puhteč privabi roparice. Noben skrben in umen bučelar ne porezuje svojih bučel po dné in ne polaga nožev in drugega orodja pri porezovanju služečega pred žrelo, da ga bučele obližejo.
Pa vkljub največi skrbljivosti nastane časih ropanje. Spozna se po tem, da iz početka posa-mesne bučele pred žrelom nekako plahe sem ter tje svrcé, na letavnico posedajo, pa sopet plašno in hitro odbežč, kolikorkrat se bučela skozi žrelo
i L panja prikaže. Skozi žrelo roparice hitijo, kakor bi jih kdo podil in gonil. Bučele napadenega panja, kar jih je pred žrelom, zgrabijo roparice, se v nje zagrizejo in z njimi vred pred panjem na zemljo počepajo, kder roparice ali pičene obležč ali se jim izvijejo. Tudi v panju bučele roparice spoznajo, jih lovijo in moré. Ce 'pa vedno več roparic prihaja, napadenke ne mislijo več na obrambo, se tujkam udajo in tatje imajo prosto pot. Drugo znamenje je to, da bučele tega ali unega panja, ko druge še ne hodijo na pašo, že živo letajo, ali pa če zvečer, ko druge že mirujejo, o mraku še vedno noter in ven švigajo. Tak panj ali ropa ali bode ropar. V prvem slučaju so bnčele v panj vhajajoče debelejše od onih ki iz njega hité, v drugem pa je ravno temu nasproti. Ako bučelo, ki v ropan panj vhaja, zdru-zneš, najdeš medavi želodec prazen, onih pa, ki iz panja prihajajo, poln medu. Slednjič, ko je panj izpraznjen, se oropance z roparicami vred po malem razleté, ali z matico vred, če je še ktera v panju, izselijo, ali pa v praznem satovju gladu poginejo. In ko je prvi, drugi, tretji panj uničen , napadejo četrtega in tako naprej, in če se ropanje ne prestriže, bodi si po hladnem vremenu ali človeški pomoči, je v kratkem času naj lepši bučelnjak na nič djan.
(Konec prihodnjič.)
Dopisi.
Iz Gradca. Ravno kakor da bi v Rimu gospodaril najkrutejši trinog, najhujši sovražnik človeškega rodil ter bi bili papež poveljnik in glavar samih tolovajev in roparjev, piše „Tagesp." v svojem vvodnem članku na vuzemsko nedeljo sledeče besede: „V Rimu se ne slavi vuzemski svetek, tam ni miril, ni sprave, vse le diha naj-silnejše sovraštvo do vstajajočega človeštva" itd. Taki so liberalni pozdravi za nas katoličane ob našem največem svetku; te strastne besede podaja „Tagesp." svojim bralcem kot pisanko!
Ni mi treba preiskovati, kdo da je zakrivil sedanjo splošno nezadovoljnost; ni mi treba dokazovati, da že od nekdaj prav taista predrzna svo-jat, katera se dandanes repenči nad cerkveno oblastjo, po svoji krivičnosti dela nemir in sovraštvo med narodi; rečem samo to, da bi bilo za te ljudi gotovo strašno, ako bi se njim lastne besede: „da je žegen, katerega sv. Oče na vuzemsko nedeljo delijo vesoljnemu svetu, le hudobna kletev človeškemu r6du" — po čudnih potih Božje pravice kedaj uresničile.
Bil je mir med narodi, ljubezen med ljudstvom, pa nemško- liberalna drhal tega ni trpela; sovraštvo in črt je zasejala med mirne narode, nje strupeno časnikarstvo vzbujalo in gojilo je najhujše strasti v narodnem življenji. Kdo zna, kako
dolgo bi še bila nemško-liberalna svojat ndrode mučila, in narodnost z nogami teptala, da se ni v svoji slepoti lotila boja zoper kat. cerkev in zoper versko prepričanje katoličanov. Na tem potu drvi v gotovi prepad, stiskanim narodom pa vzhaja mila jutema zvezda ustajenja in narodne svobode! Za zdaj se ji je posrečilo, razdružiti vodje narodnega gibanja, začasno zadušiti narodna vprašanja po narodnih boriteljih samih! Toda za omam-ljenjem sledi skoro strezovanje! Nemško-liberalna stranka je navidnezo močna, naši liberalni poslanci se pa silno motijo, ako mislijo, da bodo s svojim neumnim prilizovanjem od te stranke kedaj le drobtinico pravice izberačili. Kakor sem slišal, bil je g. poslanec Vošnjak hudo žaljen, ko so mu jegovi liberalni prijatelji iz ustavaškega tabora odbili predlagano resolucijo zastran enakopravnosti slov. jezika v srednjih šolah. Klical je kratkovidni politikar na pomoč „svobodo" in „omiko" nemških liberalcev, pa bilo je vse zastonj ! Mogoče da se je Nemcem smešno dozdevalo, ko so slišali, da je isti poslanec, kateri je prej glasoval za to, da se "duhovnikom vzame priložnost vsake, tedaj tudi „narodne" politike, sedaj govoril zopet za — narodnost! Nam se tako vedenje ne zdi samo neumno, ampak tudi nedosledno. Kdor gori za narodnost in „narodni" program, dela res nedosledno, če pomaga, da se onim usta zaprejo, ki so stoletja sem poglaviten steber slovenskej narodnosti bili, duhovnikom slovenskim namreč, ki so od nekdaj v besedi in pismu branili našemu ljudstvu narodnost tačas, ko se je ponemčevanje kakor povodinj širilo, ko se je „svčtna inteligencija" zatiranega naroda narav-noč sramovala, kakor se ga z večine sramuje še dan denešnji.
Toda počakajte malo; ljudstvu se je začelo vedriti in ne bo več dolgo, da bo spoznalo — svoje prave prijatelje, ki ga v silni nevarnosti — iz sebičnosti — niso izdajali najhujšim svojim sovražnikom. To spoznanje je jutema zvezda narodnemu ustajenju!
Iz Pišec. (Kakoršno življenje, takoš-n a smrt.) To resnico nam je zopet v saboto 28. marc. potrdil žalosten dogodek. Bival je v Globokem vlačugar, kakor so mu ljudje rekli, kteri je bil za vsako hudobijo zrel. Ono saboto je kot dninar v nekem vinogradu kopal. Na večer ga nekteri, njemu enaki tovariši, nagovarjajo, da naj gre ž njimi čakat za potom, po kterem so imeli neki drugi dninarji priti, češ, da jih bodo — ne vem zakaj — natepli. Ne da se ravsar dolgo prositi in gre ž njimi, toda kar je iskal, je dobil: eden tistih, ki so jih hudobneži čakali, ga z mo-tiko tako po glavi telebne, da se zvrne. Na to ga še drugi tako zmlatijo, da nesrečnež za nekoliko ur pozneje brez spovedi umrje. —
V Brežicah je g. Prohaska, davkarski kontrolor, za kozami umrl. Bil je pokojni zarad svoje vljudnosti ljudstvu jako priljubljen uradnik,
tudi v narodnem oziru pošten mož in prijatelj pokojnemu g. Drobniču.
Iz Zreč 6. apr. (Tiralica ali „s t e k-brief" po „Tedniku".) Ko sem danas v krčmi bil, kamor fant časnike s pošte prinaša, pogledam adrese in vidim, da ima adresa V. KI. najdebe-lejši list. V list, ki ga redno dobiva, je biia tudi vtaknjena 14. številka „Tednika". Zatorej vprašam slavno opravništvo „Gospodarja", če je morda ono pridjalo za posestnika KI. „Tednik", (odgovor: Opravništvo ima le z „Gospod." opraviti *), al se je pa po poštnih potih to zgodilo? — V Ljubljani morajo presneto veliko denarja imeti, če se „Tednik" zastonj ljudem vsiluje, ki ga še ne poznajo.
Od sv. Tomaža 6. apr. (Svarilo stari-šem.) Pretekli tjeden seje v Ključarovcih naše fare triletni otrok na dvorišči igral, kar prileti konj iz hleva (domači pravijo, da se je odvezal) in otroku desno roko zlomi, kako, tega nihčer ne ve. Našli so ubogega fanteka, ko se je v nezavednosti z ulomljeno ročico po tleh kotal, konj je pa po dvorišču skakal. — Enake nesreče, ki se godé pri otrocih brez varhov, se čujejo pogosto. — Stariši, kterim je Bog otročiče v varstvo in izrejo izročil, bodite vendar bolj pazni nâ-nje zavoljo Boga! Ako ste jim vi krivi poškodovanega telesa, da morajo vse svoje žive dni kot kruljevci se od mila do draga potikati, kako boste opravičevali svojo vnemarnost? Ali ni tudi v takih oko-lišinah sramota za hišo, kjer je hromi ubožec doma?
Iz Švicarskega. Katoličanom, ki nočejo pregnanim škofom pokorščine odreči, to je : svoje vere zatajiti, so vzete zdaj vse cerkve, pregnani njih pravi dušni pastirji, prepovedana vsaka božja služba, deljenje sv. sakramentov. Zoper nezaslišano nasilstvo so se usmiljenja vredni stiskani katoličani pri Bernski vladi pritožili, sklicevajé_ se na člen 44. ustava od 1. 1848., ki zagotavlja Švicarjem svobodo vesti, vere in bogočastja, in na člen 42., ki zagotavlja svobodo naseljevanja — duhovniki, domačini se pa iz dežele izganjajo ! !
Ta skoz in skoz opravičena pritožba se pa je dné 25. marcija t. 1. katoličanom naravnoč o d-bila! Katoličani so torej v svobodni republiki, v pravni državi — brezpravni postali. In v tem smislu se hoče ustav od 1. 1848. letos 19. aprila spremeniti. Najbolj ščuje in sili na to — Bismark po svojih mešetarjih. Tačas, ko se je pritožba katoličanom odbila, je bival pruski general in zastopnik vsak dan v hiši kantonske vlade. Pridno pomagajo tudi prostomavtarji, ki povsod dregajo, kjer koli gre proti kat. cerkvi.
Misli mar vlada s takim nasilstvom švicarskim katoličanom domoljubje vcepiti in utrditi ? Kaj še ! Katoliških Švicarjev, kterim se vera, cerkve in premoženje pleni, pač ni več volja, da bi
*) Tudi ekspedicija tega storila ni, ker nismo kukavice, ki svoja jajca drugim pticam, kakor pravijo, podtikajo. — Ekspeditor M. Jelovšek.
svoje stiskovalce ob času sile še branili. Krv ni voda! Kjer svobode ni, tudi domovine več ni. Suženj je brezdomovinsk!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesar niso papeževega pisma zastran verskih predlog Andrassy-u oddali, da odgovor sestavi, marveč so sami neposredno sv. Očetu odpisali. Kaj? to ne ve razun dveh visocih oseb zdaj še nihčer. Rusinski nadškof Sembratovič je svoje duhovnike, ki so v državnem zboru z a verske postave glasovali, kaznoval ter onim, ki so kanoniki, referate (razložbe v škofijskih sejah) vzel, onim pa, ki so dekani, dekanijsko službo. Vsled tega huda jeza v liberalnem časnikarstvu, češ, da so poslanci za to, kar v zbornici govorijo, neodgovorni. — Toda škof niso kaznovali poslancev, ampak duhovnike, kterim se pač ne spodobi, da so izdajice cerkvenih pravic! Nasproti pa tudi volilci ne pra-šajo po neodgovornosti poslancev, marveč jih kličejo po vsej^ pravici na odgovor. Tako zdaj na Gališkem. Štirje okraji, ki so volili duhovnika Naumoviča, so izročili protest zoper nja postopanje v verskih predlogah naravnoč ministru notranjih zadev. Tudi drugemu so volilci protest poslali. Ali se bo „Narod" še drznil sklicevati na 12 rusinskih duhovnikov, češ, da postave vendar ne morejo tako slabe biti, ako celó kat. duhovniki za nje glasujejo?
Postava za odpravljenje kolka pri časnikarskih in drugih naznanilih je potrjena in velja od 1. julija t. 1. — Državni zbor je s zvonovi veliki četrtek tudi utihnil. — Pri obravnavi državnega proračuna se je med drugimi zavrgla tudi resolucija, da se naj samoprodaja soli odpravi. Se ve da, liberalnim doktorjem, kterih je toliko v zbornici, ni treba dober kup soli!
Zastopnik papežev na našem ces. dvoru bode namesto Falcinelli-ja, ki se kot novo izvoljeni kardinal v Rim poda, monsignior Jacob in i, ki ima te dni v Beč priti.
Štajersko. Dné 9. maja bode v Sloven-jemgradcu volitev deželnega poslanca namesto pokojnega Adamoviča. S slovenje-graškim volita šoštanjski in marenberški okraj. Kakor poroča nekdo v „Nar.", je c. k. namestnija ukazala še ta mesec volilne može iz nova voliti. Kaj da se misli storiti, da bi pošten naroden mož zmagal, nam je Čisto neznano. Bojimo se pri raztepenosti narodne stranke, da se ne bo zadosti za to storilo. — 19. maja bo volitev dež. poslanca izmed velikih posestnikov namesto grofa Gleisbacha, ki je poslanstvo odložil.
Tržaško. Predlog laških Tirolcev, da se od nemških sodeželanov odcepijo in poseben dež. zbor zadobijo, in pa srčna vljudnost usta-vaške večine v drž. zboru, ki je ta predlog za
obravnavo sprejela, vse to je vzbudilo pri „Corni-tato Triestino" gorko željo po zedinjenju Tržaškega z Italijo. Vladna „Gazzetta d'Italija" v Rimu je brž to izjavo pobrala in kralju za pisanko prikazala, čes, da „večina Tržačanov" hrepeni po združenju z Italijo! Da bi pa kakih državniških sit-nob ne bilo, svetuje vladni list Tržačanom, da naj za čas še potrpijo, čes, da se njim sčasoma po mirni poti želje (izdajalske namreč) lahko izpolnijo, vsaj se laškim Tirolcem še hujše godi ?! — Kdo je pospeševal — vprašamo — na Tržaškem in Tirolskem poitalijančevanje v prejšnih časih? Kratkovidna vlada. To je zdaj sad!
Goriški preč. nadškof so v pismu do kardinala Rauscherja izrekli, da se popolnoma strinjajo sč spomenico drugih škofov proti vrskim postavam.
C e s k o. Ker bodo nove volitve — že t r e t-j o k r a t, odkar se neposredno v drž. zbor voli
—	hujskajo „mladi" zdaj s tem, da se šemajo kot Husovci ter hočejo nirod naščuti proti dosedanjim („štarim") voditeljem, čes, da ti niso Husovci, ampak klerikalci, ultramontanci, mračnjaki
—	vse, kakor pri nas! — Kakor pa mož, ki razmere natanko pozna, v „Vtld." piše, so to le časnikarske praske; ljudstva se versko ščuvanje ne prime, ki je zares, kakor je pokazal, dr. Rieger v „Pokroku", zgolj smešna komedija. Jan. Hus in nja privrženci so bili sicer zaslepljeni in trdovratni krivoverci, goreli pa so vendar za vero in bili strašno ostri, v tem ko so sedanji „mladi" pravi pesjani brez vere.
Vnanje države. Na Pruskem je vlada 31. marc. v ječo zaprla tudi preč. nadškofa Kolonj-skega, Melchers-a. Trije škofi so torej že v zaporu, utegne pa tudi druge ista osoda zadeti. Kako dolgo bo to trpelo? „Hvala Bogu", je rekel nadškof Kolonjski, ko so ga zgrabili, „se silo so začeli, zmaga se bliža!" Gotovo; vlada, ki tako postopa, zgubi pri katoličanih vse sočutje, a država brez udanosti ljudstva nema obstanka.
Špansko. Pred morsko trdnjavo Bilbao, ktero oblegajo Karlisti ter so že precej mesta vzeli, so bili od 25 — 29. marc. krvavi boji, v kterih so, kakor se vidi iz poročil, Karlove čete zmagale. Republikanski armadi stoji zdaj na čelu Serrano, glavar republike, kteremn pomagajo — Prusi, ki so povsod, kderkoli gre zoper postavnost, pravico in posebno zoper vladarje, ki bi bili, kakor Kari, kat. cerkvi in — narodom pravični. — Kakošen da bo vspeh, še ni znano; boj se je po tridnevnem premirju zopet začel.
Razne stvari.
(MetriSna mera.) — Ravnokar je prišla na svitlo v slovenskem jeziku stenska tabla „novih avstrijskih meterskih mer in uteži, vsled vradnih podatkov po izvirnih obra-
jzcih c. kr. pervomerske komisije na Dunaj i". To stensko tablo v velikej obliki je izdelal in zrisal Ernest M a tth čy-G u e n et v Gradcu, poslovenil jo je Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani, in se dobiva pri buk-varji Gerberju v Ljubljani po 70 kr.s poštnino vred po 74 kr. Priporočamo to stensko tablo vsem slovenskim učiteljem, da jo vpelj6 v slovenske šole, koder je še nimajo. Na tej tabli so narisane z barvo vse nove mere in uteži v pravej podobi, kakor so same na sebi v resnici. Dalje priporoča tudi dr. Močnik ova knjižica „Nova mera in vaga" to stensko tablo vsem ljudskim šolam kot učni pripomoček. Tudi je za 10 kr. bolji kup nego nemška. — Slovenski učitelji se-zite po njej in priporočajte jo tudi po gostilnicah, da se slovenska stvar, ki je z mnogimi stroški na svitlo dana, širi in razproda.	(Uč. Tov.)
(Previdni srenjSani.) Srenja Pacinjska blizo Ptuja je pri dež. odboru že vložila prošnjo v srenjskih zadevah, ktero je na podlagi srenjskih obravnav v poslednjem deželnem zboru „Gospodar" v številu 11. načrta]. Isto namerava srenja pri sv. Iln na Goričkem. — Prosimo še enkrat društva, druge narodnjake, kterim je blagor srenj na srci, da ljudem stvar razložijo, ktera je bila na tanko popisana in je tako silno važna. Več ko pride prošinj v enakem smislu na dež. odbor, bolj se je nadjati, da se bo srenjska postava res tako prenaredila, kakor je našim potrebam primerno, za nas koristno. Le ne rok križem držati!
(Gojzdni požar.) Veliko nedeljo predpoldnč je na drugi strani grof Brandisovega gojzda pri Mariboru veliko lesa, pravijo do 10 oralov, pogorelo. „Mbg. Ztg." ugiblje, da je streljanje požara krivo. Toda v tem zakotju se ne razodeva s streljanjem velikonočno veselje, marveč se tukaj — na splošno pohujšanje — vlačugarstvo potika, in tobakarska vnemarnost kacega vlačugarja utegne škode kriva biti.
(Skrb za pravo vino in boljšo prodajo.) V nedeljo 22. marc. so se v ta namen posvetovali posestniki vinogradov in krčmarji v Mariboru in sestavili odbor 12 udov, kteremu je načelnik Fr. Bindlechner. Odbor dela priprave za občni zbor vinorejcev in krčmarjev v saboto 11. aprila ob 10. uri predpoldne pri Giitzu. Na dnevnem redu bodo prošnje do ministerstva: 1. proti umetnemu napravljanju vina, 2. da se postavijo zapriseženi vinski mešetarji, 3. da se vžitninski davek vravna, 4. da se odpravijo napake pri razpošiljanju vina po železnicah.
(Kmetje ! zavarvajte svoja poslopja, pa modro !) Dne 8. sušca t. 1. je blizo Konjic kmetu pogorel hlev z vso krmo vred. Kmet je bil svoje dni zavarovan, pa zanikarnež že 4 leta ni zavarovanja nič plačal. Drugi den je hitro letel hišo iz nova zavarovat, alj za hlev ne dobi beliča. — Lansko jesen je pa v Konjiškem okraju pogorel drug, ki je imel svoja poslopja pri graški vz^-
jemni zavarovalnici zavarvana za 700 gld., pri I banki „Sloveniji" jih je pa dal še vrh tega za 2600 gld. zavarvati. To pa zopet ne sme biti, da bi kdo svojo bišo ob enem pri dveh družbah zavarovati dal. Temu se pa tudi lahko zgodi, da bo med dvema stoloma na tla sedel, da od nobene strani ne bo dobil škode povrnjene. Tedaj dajte se o pravem času zavarovati, pa ne iz dobičkarije, ampak za uro nesreče. Vsak naj opravniku na njegova vprašanja po resnici odgovarja. Kdor laže, le sam sebi škoduje.
(Spodbuda za organiste.) Milostljivi knezo-škof lavantinski darujejo za tekoče leto 100 gld. za 3 nagrade, dve po 30 gld. in eno po 40 gld. za učitelje ali druge zvedence, ki bi hoteli v or-glanji podučevati mladeniče, kteri mislijo službo organistov nastopiti. Ob enem bi služili tudi za cerkovnike. Gospodje dušni pastirji se pozivljejo k oglasom na škofijstvo do konca m. aprila, če se v dotični fari to izvesti da.
(Priporočenje banke „Slovenije.") Ker potečejo z letošnjim letom z večine zavarovanja župnijskih hiš in cerkev, je preč. lavantinsko škofijstvo na prošnjo ravnateljstva banke „Slovenije" naslednji razglas po škofiji razposlalo: „Banka „Slovenija" je dozdaj vse svoje zaveznosti zvesto zvrševala, ima poglavitni namen: braniti, da denar iz naših dežel v tuje ne teče, in s čistim dohodkom podpirati domače dobrodejne naprave. Ravnateljstvo je tudi izreklo, da hoče vsako leto 5 % čistega dohodka iz zavarovnine cerkvenih poslopij lavant. škofije izročati škofijstvu za cerkvene namene. Gledé na vse to priporoča škofijstvo banko „Slovenijo" čast. duhovenstvu, le da škofijstvo samo nobenega poroštva ali kake odgovornosti za bodočnost s tem ne prevzame, in tudi cerkvenim predstojništvom ne brani, ako se pri drugih zanesljivih društvih zavarovati hoté". — Upamo, da bodo sklenjeni računi ob priliki občnega zbora banke „Slovenije" prihodnji mesec pokazali, da je zaupanja vredna.
(Zahvala) Dom. C o 1 n i k u, posestniku na Drvanji, da ste moje želje uslišali in nji brž toliko reči poslali, da zamorem še drugim kmetom po-streči. Naj Vam torej javno hvalo izreče
Jož. Kovač.
(„Terdnjava",) politično društvo za koroške Slovence, imelo bo 15. aprila t. 1. ob treh popoldne v gostilnici k „Sandwirt-u" svoj letni občni zbor. Obravnovale se bodo silno važne stvari, zato naj se vsi udje za gotovo in o pravem času snidejo k zborovanji.	Odbor.
(JKatol. pol. društvo v Konjicah) obhaja belo nedeljo (12. t. m.) svojo tretjo obletnico na domu vč. g. prvomestnika. Začetek ob pol četrti uri popoldné. Razgovori bodo prav važni, zato naj vsak ud pride k temu zboru.
Zapisovalec.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		v Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl	kr.
Pšenice vagan ....	7	50	7	—	9	—	7	30
Rži „ ....	5	30	5	—	5	_	5	20
Ječmena „ ....	4	50	4	50	4	_	4	10
Ovsa „ ....	o	55	2	60	2	40	2	25
Turšice (koruze) vagan .	5	30	5	20	5	—	5	20
Ajde „ .	4	30	4	10	4	60	4	45
Prosa „	4	80	4	90	4	—	_	—
Krompirja „	2	50	2	—	2	—	2	60
	1	50	2	10	1	20	1	10
Slame (v šopkih) „	1	40	1	60	—	80	1	40
„ za steljo „	_	80	1	10	—	60		95
Govedine funt ....	_	30		30	—	30	—	24
Teletine „ ....	_i-	33	_	32	—	32	—	24
Svinjetine „ ....	—	33	—	32	—	38	—	32
Slanine „ ....	—	37	—	38	—	40		40
Iioterijiie številke:
V Gradcu 4. aprila 1874: 52 50 49 75 43.
Prihodnje srečkanje: 18. aprila.
1-3 Barve, vdelane i oljnatim firuežem,
vsake vrste, oljnati firnež, terpentin, kopal-ski lak, barvine, bron, pravo zlato v listkih, srebro, medne plošče (Metallgold), itd. itd.; zalogo vsakovrstnih ščetek (penzeljnov) priporoča po znižani ceni
I i. Billerbeck, malar in lakirar v Mariboru, v koroški ulici.
JfMUui fant, 2_3
kateri se hoče ¡tUShar*li4>f/U rohotlel-StVa učiti, se sprejme takoj pri ces. kralj, dvornem puškarji Ivan Jfl. lir ha rtu v JMa-
r i boru. — Dečki iz kmetov imajo prednost.
Kliizba.
Pri veliki občini: Doberlavas na Koroškem je prazna služba občinskega tajnika. Kdor hoče to službo dobiti, naj se precej oglasi pri občinskem predstojniku v Št. Vidu pri Doberlivasi. Dokazati je treba, da se je dosedaj pošteno obnašal, da zna slovensko in nemško brati in pisati, in da zamore tudi v dnarjih kako zastavo dati. Na leto dobivlja tajnik 500 gld., in, ako svojo službo ročno opravlja, se mu ta plača še zviša. Kdor se prej oglasi, tudi prej dobi.
(Mina Doberlavas (Eberndorf) na Koroškem 26. marcija 1874.