Predovnik.qxp 8.12.2005 17:18 Page 115 115 Arheo 23, 2005, 115–119 Deveta mednarodna kastelološka konferenca "Castrum Bene" © Katarina Predovnik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo Septembra 1989 je v kraju Mátrafüred pri Gyöngyösu (nekoè imenovanem Bene-puszta) na Madžarskem potekala konferenca o raziskavah srednjeveških gradov, na kateri so se zbrali tako arheologi kakor tudi zgodo- vinarji, arhitekti in umetnostni zgodovinarji. Kraj ni bil izbran nakljuèno, kajti v njem stojijo ruševine gradu Bene, ki je propadel že v 15. stoletju, od leta 1982 pa potekajo arheološke idr. kastelološke raziskave ter kon- servatorski projekt prezentacije ruševin gradu. Konferenci, ki je bila posveèena problematiki gradov 13. stoletja in je vzbudila precej zanimanja tudi med razisko- valci iz sosednjih dežel, je že leta 1990 sledila naslednja, tokrat o gradovih 15. stoletja. Pokazala se je namreè oèit- na potreba po rednem in organiziranem sreèevanju madžarskih in tudi srednjeevropskih kastelologov razliènih strokovnih profilov, ki bi med seboj lahko izmenjevali izkušnje in znanje ter svoje delo predstavljali kritiènemu oèesu strokovnih kolegov. Ideja o priložnost- nem znanstvenem sreèanju je tako hitro prerasla v kon- cept mednarodne kastelološke konference, zasnovane po vzoru konference Chateau Gaillard; ta nosi ime sred- njeveškega gradu v severni Franciji, na katerem je potekala prva v vrsti bienalnih konferenc. Pobudniki kastelološke konference v Mátrafüredu so se odloèili, da z rednimi sreèanji nadaljujejo pod imenom "Castrum Bene". Pri konferencah "Chateau Gaillard" so si sposodili organizacijsko zasnovo: praviloma so konfe- rence bienalne, izbor predstavljenih prispevkov je vsakokrat objavljen v istoimenski serijski publikaciji. O tematiki posameznih sreèanj ter o tem, katera država naj jih organizira, na vsakoletnem delovnem zasedanju odloèa stalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih držav. V trenutni sestavi stalni odbor "Cas- trum Bene" sestavljajo predstavniki Madžarske, Èeške, Slovaške, Avstrije, Poljske, Romunije in od leta 2003 tudi Slovenije. Konferenca "Chateau Gaillard" ima v geografskem pogledu izrazito zahodnoevropsko težišèe in tudi prestižni znaèaj, povezan z visoko ceno kotizacije in stroškov bivanja, to pa je "revnim sorodnikom" iz dežel nekdanjega vzhodnega bloka skorajda onemogoèalo udeležbo in sodelovanje. Zato je bila nova konferenca zasnovana predvsem z namenom, da združuje srednje- in vzhodnoevropske raziskovalce. Razlogi za takšno vse- binsko težišèe pa seveda niso bili zgolj pragmatièni – pre- majhna zastopanost raziskav iz tega obmoèja na drugih sorodnih konferencah v Evropi – marveè predvsem skup- ne zgodovinske korenine in kulturne znaèilnosti, kar naj bi obenem tudi vzpodbudilo razvoj kastelologije in kasteloloških raziskav v deželah Srednje Evrope. Podob- no kot velja za konference "Chateau Gaillard", "Castella Maris Baltici" idr., se tudi konferenc "Castrum Bene" udeležujejo pretežno arheologi, veèina raziskav, pred- stavljenih na konferencah, pa je v svojem bistvu interdis- ciplinarnih. Arheološki viri in metodologija so neloèljivo povezani z analizo stavbnih ostalin in pisnih virov; kljuèen je integralen pristop h gradu kot kompleksnemu objektu in najdišèu, pri èemer disciplinarne meje ne igra- jo nikakršne vloge. Ob tem pa vendarle ni odveè pripomniti, da "Castrum Bene" z drugimi sorodnimi kastelološkimi konferencami povezujejo tudi nekatere bistvene pomanjkljivosti. Refe- renti gradove praviloma obravnavajo v nekakšni dosto- janstveni izolaciji, kot izjemne stavbne spomenike; to je posledica dejstva, da je kastelologija zrasla iz stavbno- in umetnostnozgodovinskih raziskav in je tej tradiciji kljub sedanji interdisciplinarnosti še vedno tesno zavezana. Tako so zelo redke raziskave oziroma referati, ki z uporabo kompleksnejših interpretativnih pristopov, ki presegajo nivo antikvarskega nizanja podatkov, obrav- navajo povezanost gradov z materialnim in družbenim okoljem, v katerem so nastajali in živeli. Deveta konferenca "Castrum Bene" je potekala od 30. maja do 3. junija 2005 na gradu Hrubá Skála blizu mesta Turnov na severovzhodu Èeške, v pokrajini Èeški raj. Hribovito obmoèje leži dobrih 100 km severovzhodno od Prage in je zgrajeno iz pešèenjaka in izdankov bazalta. Geološka sestava in delovanje erozije sta pokrajini dala poseben èar: z gozdom porasla planota je preprežena z dolinami in posejana s številnimi peèinami in skalnimi osamelci nenavadnih oblik. Poleg naravnih zanimivosti se Èeški raj ponaša s številnimi srednjeveškimi gradovi, ki so dodobra izkoristili krajinske danosti ne le z izbiro naravno utrjenih in težko dostopnih lokacij, marveè tudi s konstrukcijo v skalo vklesanih shrambnih in bivalnih prostorov in komunikacij. Prav ta posebnost, t. i. v skalo vsekani gradovi, je organizatorje konference – Arheološ- Predovnik.qxp 8.12.2005 17:18 Page 116 116 Katarina Predovnik Deveta mednarodna kastelološka konferenca ki inštitut Èeške akademije znanosti, Društvo prijateljev starožitnosti, Nacionalni inštitut za spomeniško varstvo, izpostava Ústí nad Labem, Univerzo Jan Evangelista Purkynì v Ústí nad Labem – vodila pri izbiri teme letoš- nje konference: "Grad in njegova lokacija". 1 Sreèanje so organizatorji izpeljali na gradu Hrubá Skála, ki je preurejen v hotel. Zaèetki gradu segajo verjetno v 14. stoletje; v obdobju renesanse je bil prezidan v udoben dvorec in kasneje barokiziran. Današnjo podobo gradu so moèno zaznamovali posegi v petdesetih letih 19. stoletja, ko je dobil romantièno novogotsko preobleko. Stoji na skalnih osamelcih, ki jih loèujejo kakih deset metrov globoke razpoke, zato je že sama oblika zemljišèa narekovala tlorisno zasnovo: jedro gradu z osrednjim dvorišèem na najbolj izpostavljenem delu in dve z na- ravnima "jarkoma" loèeni predgradji. Odmaknjena lega gradu v gozdu na robu hribovja je udeležencem, ki niso imeli lastnega prevoza, prepreèila, da bi samostojno raziskovali okoliške kraje in druge za- nimivosti, je pa ponujala obilo možnosti za rekreacijo in sprostitev. To je gotovo na svojstven naèin prispevalo k bolj intenzivni družabni plati sreèanja. Poleg tega so organizatorji za vse radovedneže poskrbeli tudi tako, da so v program vkljuèili dve strokovni ekskurziji po gradovih v bližnji okolici. Referati so bili razvršèeni v sklope glede na nacionalnost referentov, kar v vsebinskem pogledu zagotovo ni bila posreèena odloèitev. Nekateri prispevki, posebno še referati èeških kolegov, so strogo upoštevali tematsko zasnovo konference, drugi so problematiko izbire lokaci- je in njenega vpliva na vlogo in fizièno podobo gradu razumeli širše, tretji pa so obravnavali vprašanja, ki s predlagano temo sploh niso povezana. Po vrsti pozdravnih nagovorov je konferenco z uvodnim predavanjem otvoril starosta švicarske in evropske arhe- ološke kastelologije, profesor Werner Meyer. Govoril je o vplivu topografije in geološke sestave tal na konstrukcijo 1 V izvirni nemški razlièici se naslov glasi "Burg und Bau- platz", vendar izraza ni mogoèe vsebinsko ustrezno prevesti kot grad in gradbišèe. Namen organizatorjev namreè ni bil, da bi razpravljali o tehnièni problematiki gradnje gradov, marveè o logiki izbire lokacije srednjeveških gradov in smotrnem izko- rišèanju danosti, ki jih posamezna lokacija ponuja. in obliko gradov na primerih iz Švice. Sledili so èeški referati: František Gabriel je predstavil t. i. v skalo vsekane gradove na severnem Èeškem, Petr Chotìbor konstrukcijske posebnosti bližnjih gradov Valeèov in Hynšta, Tomáš Durdík èeške gradove, ki so zgrajeni na terciarnih reènih peskih, Pavel Kouøil, Zdenìk Mìøínský in Miroslav Plaèek pa moravske in šlezijske gradove na izpostavljenih legah. Kot zadnji referent prvega dne je nastopil Diether Barz, ki je govoril o gradovih 11. do 13. stoletja v pokrajinah Pfalz in Alzacija. Na hribovitem in gozdnatem, le redko naseljenem ozemlju ob gornjem Renu je v èasu vladavine salijskih in staufovskih cesar- jev, ko je sodilo pod neposredno oblast krone, zraslo veliko število gradov. Njihovi graditelji so bili tako sami vladarji (grad Trifels, vladarska rezidenca Kaiserslautern) kot tudi državni ministeriali. Visoko koncentracijo gradov na gospodarsko nerazvitem obmoèju je mogoèe razumeti le v kontekstu tedanje politike cesarstva in poli- tiènega rivalstva državnih ministerialov, ki so si z gradnjo lastnih utrdb v neposredni bližini cesarskih gradov veèali družbeni prestiž in poskušali utemeljiti svoj politièni vzpon. Druga plat zgodbe je dejstvo, da nasprotje med visoko gostoto gradov in nizko gostoto siceršnje poselitve jasno kaže, da gre pravzaprav za spodletel poskus kolonizacije ozemlja, katerega pomen je zrasel in ugasnil skupaj z vladavino cesarjev iz salijske in stau- fovske dinastije. Naslednje dopoldne je bilo ponovno namenjeno prispevkom èeških referentov. Tomáš Karel in Vilém Knoll sta predstavila lokacijske znaèilnosti gradov v pokrajini ob gornjem toku reke Eger, Tomáš Durdík, Vojtìch Kašpar in Jan Zavøel pa premislidski grad Nižburk, ki je nastal v 13. stoletju kot prestižna kraljeva novogradnja na statièno in geomorfološko neustreznem zemljišèu. Južna polovica gradu se je zaradi strukturne poškodbe, ki je bila posledica ponesreèene izbire lokaci- je, porušila že v 14. stoletju. Sledila sta referata Josefa Hložeka o vplivu geomorfologije na obstoj, obliko in ure- ditev predgradij ter Františka Kubùja in Petra Zavøela o povezavah med lego v prostoru in namembnostjo gradov ob t. i. Zlati poti, srednjeveški trgovski poti, ki je povezo- vala èeške dežele z obdonavskim prostorom. Ivan Peøina je predaval o gradovih Jezdec in Skalní hrad, ki stojita na granitni podlagi, Kamil Podroužek pa je èeški sklop skle- nil s predavanjem o zanimivi temi propada in z njim Predovnik.qxp 8.12.2005 17:18 Page 117 117 Arheo 23, 2005, 115–119 povezanih transformacij gradov, ki so bili kot ruševine pogosto uporabljeni za priroène kamnolome. Naslednji nacionalni sklop predavanj je bil namenjen kolegom iz Avstrije. Martin Krenn je zelo sistematièno in pregledno pretresel pomen celovite obravnave lokacije gradu. Izbira lokacije je bila povezana s funkcijo (funkci- jami), ki jo (jih) je grad opravljal. Nesporno so pri izbiri lokacije upoštevali možnosti, ki jih je kraj ponujal za utrditev in obrambo gradu. Obenem je morala izbrana lokacija omogoèati tudi ustrezno oskrbo z vodo in drugi- mi življenjskimi potrebšèinami ter nuditi dovolj prostora grajskim prebivalcem in obèasnim obiskovalcem. Raziskovalci med kriteriji za izbiro lokacije pogosto omenjajo nadzor prometa, ki pa je zelo vprašljiv. Poseb- no v primeru višinskih gradov, ki so postavljeni na težko dostopnih vrhovih vzpetin, je uèinkovit nadzor prometa v dolini komaj verjeten. Brez dvoma pa je pri odloèitvi, kje natanko postaviti grad, veliko vlogo igrala vidnost; grad je vizualno obvladoval prostor in tako na simbolni ravni oznaèeval in nadziral posest svojega graditelja. O vprašanjih vidnosti je na primerih štajerskih gradov Puxer Loch in Steinschloß razpravljala tudi Jasmin Wag- ner. Poudarila je pomen obeh plati vidnosti – "videti" in "biti viden". Pri nekaterih gradovih sta pri izbiri lokacije upoštevani obe, pri drugih pa le ena ali druga. Peter Höglinger in Ulli Hampel sta predstavila funkcijsko ana- lizo in stavbne detajle gradu Guerat pri Halleinu na Solnograškem. Popoldne drugega dne je popestril ogled sosednjih gradov Trosky in Valdštejn. Grad Trosky leži nekaj kilo- metrov južno od Hrube Skále in ima zelo slikovito podobo, saj je izkoristil markantno lego na razglednem izpostavljenem grebenu med dvema skalnatima rogljema. Tudi na obeh rogljih so postavili stolpasti stavbi, ki sta že od daleè vidni iz vseh smeri. Arheološke raziskave so pokazale, da segajo zaèetki poselitve na sedlu že v èas pred nastankom gradu v 14. stoletju; v virih se grad prviè omenja leta 1396. Veèkrat je bil oblegan v husitskih in nato v tridesetletni vojni, ko so ga Švedi tudi zavzeli in požgali. Njegova impozantna silhueta je burila domišlji- jo romantiènih domoznancev; že v dvajsetih letih 19. sto- letja je takratni lastnik ruševine poskušal konservirati in preurediti v obiskovalcem dostopno razgledišèe. Grad Valdštejn leži nekaj kilometrov severno od Hrube Skále in ima podobno lego na treh skalnih blokih iz pešèenjaka. Srednjeveški grad je bil zgrajen v 13. sto- letju; kletni prostori, nekateri hodniki in stopnišèa so vklesani v skalo. Že v prvi polovici 16. stoletja je bil grad opušèen in porušen; danes so od srednjeveških objektov ohranjeni le v skalo vklesani prostori in redki zidovi. V 18. stoletju so v nekdanjem predgradju postavili manjši baroèni dvorec s kapelo in monumentalnim mostom preko jarka, ki je bil okrašen s kipi svetnikov po vzoru Karlovega mostu v Pragi. Tretji dan konference se je prièel z referatom Leszeka Kajzerja in Jana Salma o topografiji gradov na obmoèju nižinske Poljske. V izrazitem nasprotju s pretežno prag- matiènimi in funkcionalistiènimi prispevki veèine avtor- jev je Artur Boguszewicz predstavil svoje razumevanje vpliva simbolnih konceptov vrednotenja prostora, kot so genius loci, os sveta (kozmièna gora), dihotomiji notri – zunaj in sveto – posvetno, na izbiro lokacije srednjeveš- kih gradišè in gradov v Spodnji Šleziji. Sledil je prispevek Michaela Losseja o ostankih gradov na otokih v jugovzhodnem Egejskem morju. Poleg bizantinskih trdnjav je na otokih nekaj beneških in genoveških utrdb, najveè gradov pa sodi v èas od 1307 do 1522, ko je imel na otoku Rodos svoj sedež viteški red hospitalcev oz. ivanovcev (kasneje imenovan tudi malteški viteški red). Utrdbe stojijo na težko dostopnih lokacijah in so oèitno imele predvsem vlogo opazovalnih in nadzornih posto- jank, povezanih v komunikacijsko-signalno omrežje. Vanj so bila poleg zidanih utrdb vkljuèena tudi neutrjena stražna mesta, na katera še danes spominjajo toponimi Bigla, Merobigli in Bardia. Slovaški kolegi so v svojih prispevkih obravnavali nižinske gradove na Slovaškem (Alexander Ruttkay), uporabo digitalnega modela reliefa v raziskavah gradov (Martin Bartík in Helena Blažová) in vpliv zemljišèa na arhitekturo gradov zahodne in osrednje Slovaške (Petr Bednár in Eva Fottová). Sledila sta dva slovenska refera- ta: Igor Sapaè je pripravil sumaren pregled razvoja in znaèilnosti srednjeveške grajske arhitekture na Slovenskem, pri èemer je poudaril predvsem povezavo med topografijo in tipologijo, Katja Mahniè pa je razpravljala o podobi gradov v srednjeveški likovni umetnosti. Zadnji trije referenti tretjega dne so prišli iz najbolj oddaljenih dežel: Ieva Ose iz Latvije je predaval o lokacijah tamkajšnjih srednjeveških gradov, Arvi Haak iz Estonije o vlogi lokacije na izgradnjo gradu Viljandi in Predovnik.qxp 8.12.2005 17:18 Page 118 118 Katarina Predovnik Deveta mednarodna kastelološka konferenca Adrian Andrei Rusu iz Romunije o uporabi kamna in skalne podlage pri gradnji gradov na Sedmograškem. Èetrtega dne je bila na vrsti celodnevna ekskurzija. Gos- titelji so nas popeljali na ogled gradov Vranov, Bezdìz, Michalovice in Valeèov. Grad Vranov, severovzhodno od mesta Turnov, je znaèilen predstavnik t. i. gradov, vsekanih v skalo. Od srednjeveškega gradu, ki se je razprostiral na ozkem, strmem skalnem grebenu nad reko Jizero, je ostalo le nekaj v skalo vklesanih prostorov, stopnišè in leg za tramove, ki so bržèas nosili lesene stavbe. Srednjeveške strukture je ponekod težko loèiti od tistih, ki jih je v zaèetku 19. stoletja dodal takratni lastnik František Zachariáš Römisch. Ruševino je namreè preuredil v romantièni panteon, spomenik junaškim oseb- nostim, dogodkom in vrlinam klasiène antike in kasnejših stoletij. Naslednja postaja je bil kraljevi grad Bezdìz, ki leži kakih 20 km severozahodno od mesta Mladá Boleslav; zagotovo je to eden najlepših in tudi najveèjih èeških srednjeveških gradov. Z gradnjo je prièel veliki èeški kralj Otokar II. Pøemysl leta 1264, in sicer na vzpetini, kjer je prej stal kraljevi dvor z romansko kapelo. Zidava gradu se je zavlekla do konca stoletja. V prvi polovici 14. stoletja je bil grad oddan zakupnikom, v èasu vlade Karla IV. je bil ponovno v kraljevih rokah, od zaèetka 15. sto- letja do propada v zaèetku tridesetletne vojne pa je bil ponovno oddajan v zakup. Kasneje je obèasno služil kot utrdba, božja pot in samostan za manjšo skupnost meni- hov, ki so oskrbovali grajsko kapelo. Od 19. stoletja pa so ruševine postale predmet romantiènega zanimanja in so še danes priljubljen turistièni cilj; na srednjeveških stavbah je mogoèe videti tako posledice konservatorskih posegov kakor tudi nezgrešljive sledi številnih obiskoval- cev. Grad se ponaša s kar štirimi palaciji, v katerih je bila veèina prostorov ogrevanih z vogalnimi kamini, o èemer nezmotljivo prièajo nape in dimni kanali v zidovih ter sledovi saj na stenah. Poseben biser je gotska grajska kapela z galerijo in stenskimi sedilijami. V bližini mesta Mladá Boleslav stojita tudi gradova Michalovice in Valeèov. Prvi, ki je nastal v 13. stoletju na desnem bregu reke Jizere, slovi predvsem po svojem mogoènem okroglem stolpu z zidovi debeline do 4,5 m. Stolp ima loèena vhoda v pritlièju in prvem nadstropju. Prostora v pritlièni etaži in prvem nadstropju imata kupo- last strop; prvo in drugo nadstropje povezuje stopnišèe, urejeno v grajski steni. Drugo nadstropje je imelo tanjše obodno zidovje, nadzidano v tehniki lesenega predalèja. Stolp, masiven in s številnimi kvalitetnimi detajli, pa vendar slovi predvsem zaradi svoje današnje podobe, ki jo je dobil potem, ko so ga v 19. stoletju spodkopali in poskušali razstreliti. Poskus je bil namreè le deloma uspešen: stolp se namreè ni porušil, temveè je poèil po diagonali. Zgornja polovica je zdrsnila po poševnini in obsedela, deloma naslonjena na spodnjo polovico. Oba dela sta zamaknjena za veè metrov, stolp pa še danes stoji, na videz nevarno nagnjen, a zaradi èvrstih, masivnih zidov v resnici stabilen. Grad Valeèov, najjužnejši grad na obmoèju Èeškega raja, enako kot Vranov in Valdštejn sodi v skupino gradov, vklesanih v skalo. Stavbe dobesedno èepijo na skalnem osamelcu, v katerega so vklesali številne prostore, hod- nike in stopnišèa v veè etažah. Kdaj natanko je nastal, ni znano; viri ga prviè omenjajo leta 1318. Prvotno je ver- jetno obsegal manjši del danes pozidanega prostora, poleg še ohranjenih v skalo vklesanih struktur zagotovo tudi lesene stavbe. Zanimiva, še nepojasnjena podrobnost iz kasnejše faze življenja na gradu pa je dejstvo, da se na masivnem gotskem palaciju pomol stranišèa nahaja natanko nad vhodom v grajsko jedro! Zadnji dan konference je otvoril referat Andrása Fülöpa, Andrása Koppányja in Zoltána Simona o tehnologiji gradnje madžarskih gradov na naravni skalni podlagi. Sledil je prispevek Reinharda Friedricha iz Nemèije o gradu Herzogenstein ob srednjem toku Rena. Kot je znano iz pisnih virov, in to so potrdile tudi površinske arheološke raziskave, so grad prièeli graditi sredi 14. sto- letja, a so morali gradnjo že po dveh letih opustiti. Najdišèe je zanimivo, ker bo na njem mogoèe preveriti, kako je zidava srednjeveškega gradu sploh potekala in kateri objekti so bili zgrajeni najprej. Konferenco je skle- nil referat Richarda Nìmeca o vplivu geomorfoloških znaèilnosti zemljišèa na zasnovo dveh gradov Karla IV., Karlsfrida in Oybina. O temi naslednje, desete konference "Castrum Bene" bo stalni odbor odloèal na zasedanju prihodnje leto. Eden od predlogov za temo prihodnjega sreèanja je vprašanje kastelološke terminologije in tipologije, ki se zastavlja vedno znova in znova. Tudi v razpravah na letošnji kon- ferenci so se razpravljalci pogosto dotaknili ravno težav zaradi neustrezne ali nepoenotene rabe strokovnih izra- Predovnik.qxp 8.12.2005 17:18 Page 119 119 Arheo 23, 2005, 115–119 zov. Vendar se zdi, da gre za problem, ki je do neke mere navidezen in je posledica jezikovnih ovir in kolonialnih razmerij med posameznimi nacionalnimi šolami in raziskovalnimi tradicijami – izrazi, ki zvenijo smiselno v, na primer, èešèini, so v nemški jezik vèasih le težko prevedljivi ali pa je izbran neustrezen prevod, ki za nemške kolege ni sprejemljiv. Poleg tega so nekateri izrazi specifièni za posamezno geografsko ali kulturno okolje, v katerem je doloèen pojav prisoten, medtem ko ga drugje ni zaslediti in zato tudi ni ustreznega poimeno- vanja zanj. Bolj smiselno kot stremeti k vzpostavitvi enotne in splošno sprejete terminologije bi torej bilo dosledno opredeljevati uporabljeno izrazje. Poleg tega je bila veèina èlanov stalnega odbora mnenja, da takšna tema ne obljublja ravno zanimivega in pestrega znanstvenega sreèanja. Ne glede na dokonèno izbiro teme pa je gotovo, da bo deseta konferenca potekala leta 2007 v romunskem mestu Sibiu.