V Pragi na Češkem je gospejno društvo sv. Ljudmile že pred letom osnovalo obertnijsko šolo za dekleta. Te šole so namenjene dekličem, ktere se vadijo v raznib obcrlnijskih umetnostih; uče se pa tudi v slovstvenih rečeh, nanireč v lepopi.sji, v številjenji, v spisji, v vknjižcvanji in prava o mejnicah, kolikor so za tu sposobne. Večidel po dnevu 80 pri delu; podučevanjc jiin je skoraj počitek od delu, in ker se jih le malo skupaj podučuje, to podučevanje jako pospešuje. Vsa šola je prav djanska; naj pred se jim reč razjasnuje, potem pa se vadijo djansko. Šola je še mlada, pa je že vcnder lep sad obrodila; društvo skerbi, da gojenci lo šole pridcjo v poduk k inojstroiu; tako je vzel neki g. A. Rehaček v svojo lesoreznico (Xylographie) dve deklici na 4 leta v poduk; pervo leto ne zasluži nič, drugo leto po 1 gl., tretje leto po 1 gl. 50 kr. in četerlo lelo pa po 2 gl. na teden. V kainiiotiskarnici g. Saudtueijevi so trijc dckliči, ki dobivajo drngo leto po 1 gl., tretje leto po 2 gl. iu čcterto leto po 3 gl. na tedcn; ko mine čas za podučevanje, se lahko mlinjajo za 6 — 8 gl. Tako so ludi drugi obertniki jeinali gojencc tc .šole v poduk; dekliči, ki so v tvoraici za poicclan, dobivajo po 2 g\. na tcdeu. Veselo prihodnost zagolovlja (o iliu.štvo svojiin gojenceni. Dekliči, ki zunaj 8olc delajo, zbirajo tm z drugimi dekliči iz doiuače delavniškc šole vsako nedeljo in vsaki praznik v šolskih izbah; v teh dnevih se zapiše v bukve, koJiko jc vsaka deklica med tcdiioin delala in koliko zaslužila. Prav živo je v šivarskem od.scku. 24 dcklet iina tani svojo delavnico; pod napeljevanjem dveh učenic lukaj inerijo, vrezujejo, poskušajo, in če je treba, preuaiejajo oblačila. Uve amerikanski Aivalnici 8e ueprenehoma sučete, in gospodičina Mahacek podučuje, kako obleko vrezovati; tako je takaj, kakor v založnici za obleko. Kar dekleta zanla/.ijo, «e jiin po njih delu plača; bolj zauikcrniin 8C pa tudi tedenaka plača pridcižuje, da bi ee gpodbadale v večjo pridiiost. Tudi za duševno izobraženje dekličev se skerbi. Ob nedeljah dobivajo ua posodo podučno in zabavno berilo; v nedeljo imajo po sveti maši skupaj dušne vaje, in vsaki inesec imajo zabavni govor, o gospodinjskih reeeli. Prav zauimiv je razred, v ktcrein bc gojenci vadijo vknjiževanja. Vidi se, kako urno zapisujejo kupčijski primerljej v svoje snažuc bukve, kako narcjajo izpiskc za dolžnike, kedar iiiinlijo, da na upanje prodajajo. Dckliči tudi lepo in postavno pišcjo. 8ploh se tukaj raladi dekliči vadijo rcda in delavnonti; iz tega pa izvira delavna marIjivost, ktera človeka varuje lenobe. To šolo vodi go8pa Marija Riegerjeva; ravnatelj pa je v. č. gospod Mat. Heinrich, župnik pri Tinjski cerkvi; podučujeta tam še en duhovni in svetni učenik. Praška ^Korespondenz," po kteri smo poaneli ta naznanila, pravi, da bi sc obertniki ozirali pri jemanji svojib gojencev na obcrtnijsko šolo, in tako bo zaupauje do te šole rastlo, ker že upanje, priporočeno biti po tej šoli, bo dekliče spodbadalo k pridnosti in lepeinu obnašauju, in dopisnik tudi željo priMtavlja, da bi se take šole tudi po driigih mestih vpeljale. Vlada dosihmal ui skerbela za take šole; naj bi tedaj dobrodelna društva to storila. Ljudje tožijo: ,,Preveč Ijudi je na svetu; eden drngemu kruh odjedamo; kjer bi bil eden dovolj, nas je pa deset". Noeein dalje preiskovati, koliko je to resnično ali opravičeno, a resnica je, da pridnih in inarIjivih Ijudi ni preveč na svetu; postopačev in pohajačev, tih pa je precej preveč. Clovek se mora v mladosti kaj naučiti, da si bo mogel bvoj krnh služiti; lepa priložnost za to bi bile obertnijske šole, ko bi jih imeli. Prava dobrota za deklice pa je taka obertnijska šola, kakor jo je v Pragi miloserčna družba osnuvala. Koliko takih obertnij je, da bi jih ženske ravno tako oskerbovale, kakor moški. Potrebno je, da se dekliči jemljejo za oberhiije, ktere po svoji sposobnosti lahko opravljajo. Ta niiscl mora sploh obveljati, in deklice bi se pa mogle skazati, da bo zares sposobnc za taka opravila, tedaj so take išole posebno potrebne, da se mladc ženske pripravljajo za razne obertnije. Iz Hude jame. Dragi ,,Tovarš''! Nikar ne mi.sli, ee ti tlolgo nič ne pišem, da 8em te pozabil, ali pa celii, da kc za tc nc vein. Vedno te željno pričakujein, kedar priromaš iz bele slovenHke Ljubljauc, ter radovcdno gledam, kaj mi boš razlo/.il iz hvojc torbicc. Po pravici ti povem, da si mi piavi prijatelj v vcselji in žalosti. Veliko si že koristil učiteljem — meni, in tudi vsakemu, kteri te rad prebira in posnema. Ves drngačen eern, odkar si moj tovars, ter vcscliin se, ker vidim, da ni prazno delo, čc to zvesto posneinam; večkrat bi bil že zadredel na kriva pola, ako bi ne ne bil oziral na tvoja vodila in dobre zglede. Želiin samo to, da bi ti večkrat v iiichcu prihajal, nego eanio dvakrat. *) Vsakemu slovenskemu učitelju si (ako bi ne rekel preveč) naj potrebniši časnik v šulskib rečeh. Ako •) Sedaj še to ni mogočc; bomo vidili, kako bo pozneje. Združimo se! Združena moo veliko etori. Vredn. ti ho Ijubo, ljubi »Tovars", ti bom iz svoje nove službe, ktere sedaj pričakujem, še kaj pisal, sej veš, da sem tvoj pravi prijatelj. Z Bogom! **) Iz LJubljane. Ljubljanski župan, domoljubni gospod dr. E. H. Costa, v svojem ,,Sporočilu o triletnem oskerbovanji incstnih opravil" razkazujc, kaj in kako se jc ta leta v srenji gospodarilo, tcr mcd drugim tudi govori o šolstvu tako le: .,Na Holske zadeve gleda mestni zbor s tisto pazlivostjo, kijo po pravici zaslnžojejo. Ne majhni pripomoček je bil dovoljen za v/.der/.evanje liceja; v zgornji realki se je napravil potrebni keinieni laboratorium; za Irivialno solo pri sv. Petru imenoval se je nov učitelj, in stari je s spoznanja vredno radodarnostjo v pokoj djan; za učenje slovenstega jezika v evangeliški šoli plačal se je letni donesek 100 gl., (^znamenite remuneracije za ucenje v nedeljskih in obcrtnijskih šolah so bile dovoljene. Zalibog, da prašanje 0 napravi pravilnih obertnijskih šol, — ki 80 živa potreba našega obertnijstva — za kterih posvetovanje je pri c. kr. vladi posebni odsek postavljen, še zmerom ni konečno reseiio, kakor tudi ne drugo vprašanje zastran sozidanja poslopja za zgornjo realko. Upati je, da se zdanji deželni odbor teh reči spet prav živo poprime. Mestni glavni šoli pri sv. Jakobn — sploh priznaiii za pravo zgledno šolo, je po pritožbi mestnega zbora obvarovana pravica, da sme imeti privatne skušnje. Zasluga meetnega zbora je, da je pervi prašanjc 0 s i r 0 111 i c i zbudil in poglavitna načela prihodnje sirotnice kot deželne naprave določil. V kratkem času bo ona 8tala, ker se dotični zalog kinalu spiejine po deželnein odboru, in ji je en del perve deržavne loterije za dobrodelno naprave obljubljen. Mestni odbor je na dalje 4 Zaloharjeve vslanove za dijake, ktere ima župan pravico podeliti, v svojo oskerbo prevzel, in v peticiji do slavnega deželnega zbora zato govoril, da se vsaj že enkrat vpelje ra vno p ra vn 0 ht v Ijudske in srednje šole. Ta stvar že dvakrat od deželnega zbora zaveržena, gotovo najde v prihodnji scsiji zaželeno in potrebno rcšitev. Nasvet 0 napravi mestiie godbe počiva do pripravnega trenutka, ker se je perva vgodna priložnost, ki se je bila pokazala, zamudila. Potreba te godbe we kažc zmerom bolj in bolj, in ae je posebno tutila, ko so moglc zavolj pomanjkanja zmožnih orkcHlcrHkih inoči po zimi 1866. lcta hc cclo operskc picdslavu za nekaj časa prenehati. — Iz Metelkotove ustanove za zasluge v slovenščini iu v sadjereji so letos dobili darila (po 50 gl.) ti le g. g. učitelji: J u r i Uranič v Preserji, Janez Saje v Predosljah, Andrej Legat v Zagorji, Karl Demšar v Senožečah, Jožef Raktelj v Ribnici in Jauez Lukan v Koprivniku. **) Prosimo! Posebno mladi učitelji naj bi sc pridno vadili spieovati v domačcm jcziku. Marsikdo meni, da mu tega ni treba zato, ker se v pripravniški soli ni tako učil; ali, dragi mladi brat! kako boš pa delal na domačem polji, če ne poznas zemlje? Vredn.