Tako v zasebnem kot dru`benem `ivljenju obstajajo stvari, ki ne dopušèajo nobenega dvoma, da jih je treba brez odlašanja postaviti na program. Nekatere od njih so tako brez- pogojne in tako urgentne — tako na nas pri- tiskajo —, da nam ne dajejo nobene izbire, èe- prav nismo èisto preprièani, da je èas zanje ugoden in da imamo dovolj razpolo`ljivih sil za njihovo uresnièitev. Ultimativna nuj- nost, pred katero smo se znašli, nam v takih primerih pogosto daje tudi notranjo moè, ki uspešno nadomesti nezadostnost zunanjih okolišèin, poleg tega pa še moralno upravi- èenost za sicer negotovo vpletenost. Vèasih pa zamisli — posebej to velja za ve- likopotezne dru`bene zamisli — ne nastopajo s takšno neodlo`ljivostjo. Ne da ne bi bile zahtevne, ne da ne bi bilo od tega, ali bodo uresnièene ali ne, odvisna naša prihodnost, njena velikost ali pa celo njen obstoj. Zamisli, ki se tako javljajo v razponu sicer potrebnih reèi, spremljajo okolišèine, ki jih lahko ra- zumemo kot nasvet ali celo opozorilo, da nji- hova uresnièitev v obzorju konkretnega èasa ne bi mogla biti celovita in ne bi prinesla pri- èakovanih sadov — da bi, nasprotno, v kakem delu duhovne in dru`bene celote povzroèila škodo, ki bi jo pozneje morali zelo ob`alo- vati. Obstajajo torej zamisli, ki nam, ne da bi pri tem izgubile kaj od svoje nujnosti, do- pušèajo prostor, v katerem lahko do njih vzpostavimo razmerje tako glede èasa kakor glede naèina njihove uresnièitve. To je ena stran. Druga stran istega kovanca pa nas opo- zarja na to, da z zadr`anostjo lahko tudi pre- tiravamo, èe ne prihaja iz modrostnih izku- šenj, ki jih imamo o svetu, ampak iz udobja, èloveške inercije in pomanjkanja poguma. Tako smo nazadnje tudi tu, kot skoraj po- vsod, odvisni od merjenja in tehtanja. Èe zamisel o slovenskem katoliškem sho- du postavimo v okvir zgornjega razmišljanja, nam bosta kmalu jasni dve zaèetni stvari: da na njej, prviè, ni niè takega, kar bi terjalo, da jo ne glede na vse uresnièimo prav sedaj, nujno in neodlo`ljivo, da pa, drugiè, vsee- no `e sedaj obstaja duhovno in kulturno sta- nje, ki bi ga bilo mogoèe ustrezno oceniti samo v tako velikem prostoru, kot bi ga us- tvaril slovenski katoliški shod. Vprašanja, ki prihajajo iz sedanjega stanja, pa niso samo tako velika, da jih ni mogoèe spregledati, am- pak tudi tako raznovrstna, delikatna in za- pletena, da bi jih lahko zajelo in razumelo samo veè razliènih misli — mnogo kompetent- nih razliènih misli. Šele tako bi bilo mogoèe zagotoviti, da bi slovenska katoliška skupnost, ko bi bila vprašanja enkrat registrirana, za- èutila, da so bila prav najdena in prav postav- ljena. S tem hoèemo povedati, da je delo, ki ga tu nakazujemo, tako kompleksno, da pre- sega ne samo moèi posameznika, ampak tudi moèi izolirane skupine, in da bi misel, ki smo jo tu razgradili, lahko raèunala na uspeh samo tedaj, èe bi zadela na obèutljivost tolikih ljudi, da bi iz nje nastalo gibanje. Kaj je torej tisto, kar pri sedanjem stanju duha v Sloveniji upravièuje misel na kato- liški shod? Prav gotovo ni zanemarljivo, èe- prav še daleè tudi ne najva`nejše, da takšne prireditve ni bilo `e veè kot sto let, èe upo- števamo vseh pet, ki so jih priredili Slovenci ob razliènih èasih na prelomu dveh zadnjih stoletij (1892, 1900, 1906, 1913, 1923). Eno sto- letje je dolga doba in dovolj velik razlog, tudi èe ne bi bilo nobenega drugega, da se kaka '*   % 7 &    *  % 7 &    *  # skupnost ustavi in pogleda, kako je z njo. A, kot reèeno, to ni najva`nejše. Stoletje, ki je minilo, nikakor ni bilo pre- prosto eno od mnogih stoletij, ki smo jih pre- `iveli na svojem zgodovinskem prostoru. To je bilo stoletje, ki nas je vodilo skozi skrajnosti, ki jih ne samo še nismo nikoli izkusili, am- pak se še nikoli nikomur tudi v najbolj neob- vladanih sunkih domišljije ni pokazalo, da jih kdaj bomo. In, kar je posebej va`no, skozi tak neznanski èas smo morali iti tudi zato, ali mor- da predvsem zato, ker smo katolièani. Kot katolièani se temu èasu nismo mo- gli izogniti. Izognili bi se mu lahko le tako, da bi se vdali pred prihajajoèim nasiljem in zatajili svojo katolištvo. Zaradi našega vztra- janja na pozicijah kulture, dose`ene v civi- lizaciji — v kar je bilo vkljuèena tudi naša pri- padnost katoliški Cerkvi — sta se konèno zgr- nili nad nas dve nesreèi takih razmerij, da so zadele le malo narodov v zgodovini: geno- cid in eksodus. Obenem pa je zemlja, na ka- teri `e stoletja orjemo njive in èistimo trav- nike in gozdove, na kateri smo, tudi `e sto- letja, na izbranih mestih postavljali cerkve in ji tako dajali podobo s kulturo misli, ki smo jo nosili v sebi, ta zemlja je prviè v ti- soè dvesto letih njene kršèanske dobe dobila znamenja, najprej sto in sto in potem tisoè in tisoè, ki so jo naredila za muèeniško. Do- bila je tako nov status, ki jo je dvignil nad zgodovino. Kdo še danes ve za to? Zdi se, da tudi katolièani ne. Do sedaj je bilo tako, da so Slovenci, èe so hoteli moliti na grobovih muèencev, morali hoditi v tuje de`ele. Odslej lahko to poènemo doma. To tudi delamo, toda ali vemo — v pravem pomenu besede — kaj s tem delamo; kaj to za nas pomeni? Slovenci smo bili stoletja izpostavljeni tu- jemu pritisku s severa in zahoda. Z nastopom liberalne Evrope je kršèanski univerzalizem vedno bolj izgubljal vpliv in je nacionalistièni pritisk naših sosedov dobival vedno bolj nez- nosne razse`nosti, dokler sredi preteklega sto- letja ni prešel v oboro`eno agresijo. Nevarnost liberalizma so slovenski katolièani èutili ̀ e prej. V zakljuènem govoru na prvem slovenskem katoliškem shodu 1892 je dr. Ivan Šušteršiè re- kel tudi naslednje: “Ne nemški narod kot tak in ne italijanski narod kot tak ni sovra`nik naše narodnosti — sovra`en nam je samo nemški in italijanski liberalizem”. Zakaj? Zato, ker ta uèi, “da sme vsak narod storiti to, kar mu ukazuje njegova sebiènost in da pristoja vsakemu na- rodu pravica, da si sme, èe misli, da je to za njegove sebiène namene koristno, druge na- rode podvreèi ali jih popolnoma ugonobiti”. In ko so liberalne elite v Italiji in Nemèiji do- pustile vzpon totalitarnih ideologij, je prišlo do tega, o èemer je govoril Šušteršiè — a morda nikoli dobesedno mislil —, do dejanj, ki so ime- la za konèni cilj “popolno ugonobitev” našega naroda. A to je prihajalo od zunaj, kakor ujma, s tem mi nismo imeli niè. To ni bila naša stvar. Naša stvar je bila samo, kako to ujmo pre`iveti. Naša stvar pa so bili nosilci tiste sebièno- sti, ki so doma na ta napad `e dolgo èaka- li, ker so vedeli, da bo samo zunanji napad ustvaril razmere, ki jim bodo omogoèile rea- lizacijo njihovega prevratnega projekta. In so, nezaslišano, narod, ki je bil `e napaden, pod pretvezo, da ga branijo, napadli še sami. Napadli so, logièno, katolièane. In zgodilo se je tudi v Sloveniji, kakor se je zgodilo v Italiji in Nemèiji, da so tudi slovenski libe- ralci podprli totalitarni projekt in mu omo- goèili pohod na oblast. Še danes ne razume- mo, kako so to mogli; èeprav smo vedeli, kak- šnega duha so, tega nismo prièakovali. Èe hoèemo biti zares svobodni, èe ho- èemo konèno vedeti, kako grejo te stvari — èe hoèemo to tako natanko vedeti, da tisti, ki jim bodo naše misli namenjene, ne bodo mogli, da nas ne bi poslušali —, tedaj mo- ramo v to vprašanje investirati svojo najbolj- šo misel. Èe bomo tako zelo dobro in na- tanko vedeli, kako te stvari potekajo — tako dobro, da bomo lahko rekli, da jih razume-  % 7 &    *      mo —, takrat bomo za svoje védenje našli pra- ve in resniène besede. Natanko moramo vedeti, kako je s temi reèmi, ne samo v tem, v èemer zadevajo dru- ge, ampak tudi v tem, v èemer zadevajo nas. Tudi sebe moramo zagledati v perspektivi, kot temu pravimo. V nobeni od bistvenih po- stavk te igre se ne smemo vdajati utvari, pa naj bo še tako udobna in vabljiva. Dogna- ti moramo, do sprošèujoèe vednosti mora- mo dognati, kakšnega èloveka smo katolièani v tistem zgošèenem èasu postavili. @e danes vemo, da zgodbe v velikih potezah ne bi mo- gli spremeniti, pa naj bi obstajali še tako vir- tuozno. O naši usodi je odloèal “tuji meè”, mislili smo, da je prijateljski, pa ni bil. Zato imajo Poljaki prav, ko postavljajo vprašanje o Jalti, in imamo mi prav, oziroma bi ime- li prav, èe bi postavljali vprašanja, kaj so na- klepali v Kairu in Londonu. A nekatere stvari so le bile odvisne od nas. Katolièani sicer tudi v zgodovini niso odve- zani od zahtev kršèanskega etosa, a priseb- nost, ki je potrebna za obstajanje v zgodo- vini, velja tudi zanje. Pred skoraj poldrugim desetletjem sem posnel pogovor s Francetom Tomšièem iz Male vasi v Dobrepolju, ki je dvajsetleten šel skozi Turjak in potem še èez Ljubelj v Vetrinj. Rekel je: “Mi nismo bili vojska. Mi smo bili kmeèka vstaja.” Slovenska katoliška politièna elita je bila postavljena pred to dejstvo in ni mogla drugaèe, kot da je na to dejstvo — na to vstajo — pristala. Toda, ali je to bilo dovolj? Kako je z odgovornostjo v katoliškem svetu? Odgovornost nima meja, odgovornosti ni nikoli konec, odgovornost se nikoli ne neha. To je veljalo takrat in to velja tudi danes: elita in odgovornost sta ne- loèljivo povezani, elita in odgovornost sta v neloèljivi moralni korelaciji. Nekateri od mnogih premišljevalcev, o ka- terih smo govorili, bi v pripravi na katoliš- ki shod morali prehoditi tudi pokrajino teh vprašanj. Ne bi nas iznenadilo, èe bi na koncu prišli do dvojega: do tega, da bi nas pozva- li, da hodimo na grobove muèencev, ker bi se tam lahko našli, kot bi se izrazil starec He- raklit; in da vsak od nas in vsi kot skupnost razmislimo, kaj se pravi prebivati v zgodo- vini v dvojni zvestobi, v zvestobi do kršèan- skega navdiha in v zvestobi do zahtev, ki jih postavlja polis. Nekatere prakse, ki so jih v preteklosti iz- delali katolièani z namenom, da zavarujejo narodovo kršèansko dušo in utrdijo njego- vo katoliško identiteto, bi moral katoliški shod znova premisliti. Iz privilegiranega po- lo`aja poznejše zgodovine ne bi smelo biti nemogoèe doseèi kompetentno védenje, ali je specifièna pajdeja, ki so ji bile izpostav- ljene fantovske in dekliške organizacije po `upnijah in dijaška in akademska društva, kot so bili Mladci in Stra`arji, ali je ta pedago- gika in to oblikovanje ustrezalo tisti prihod- nosti, ki je pozneje dejansko prišla. Morda bi se v kolektivnem premisleku, ki bi ga ka- toliški shod omogoèil, izkazalo, da je bila to predvsem vzgoja za obstajanje in manj vzgoja za razumetje svoje vloge in razumetje sveta, v katerega naj bi s svojo vlogo vstopali. V raz- ponu med biti in misliti se je te`išèe vedno gibalo v obmoèju biti. To je imelo velike prednosti, a tudi pomanjkljivosti. Biti, ki je sicer vedno etièna in kulturna prioriteta, mora biti, èe hoèe postaviti integralnega èlo- veka, v ravnote`ju z misliti. Mladi ljudje, ki so se oblikovali v teh organizacijah, so bili vzpodbujani, da branijo kršèansko in kato- liško preprièanje, in so to tudi delali. Toda, ker so bili enostransko vodeni, je njihovim argumentom pogosto veliko manjkalo, da bi vzbujali spoštovanje. Druga stvar, ki bi jo ta razmislek utegnil prinesti na površje — in ni brez zveze s tem, o èemer smo pravkar go- vorili —, pa je neambicioznost katoliških vzgo- jiteljev, da bi mladim privzgojili vodstvene sposobnosti, tako da bi jih navajali na last- no presojanje stvarnosti in samostojno od-  % 7 &    *  # loèanje. Prevelik pomen so dajali sprejemanju naukov in navodil in premajhen samostoj- nemu razumevanju vedno novih stanj spre- minjajoèega se sveta. Ni èudno, da je tako vzgajana in oblikovana mladina, ko je pri- šel èas, na katerega se je pripravljala, daja- la muèence, ni pa bilo v njej ambicije, da bi s svetom ravnala tako, kakor svet zahteva, da se z njim ravna. Ali je še danes tako? Ne dvomimo, da se bo prihodnji katoliški shod — èe bo — posebej posvetil tudi temu vpra- šanju. Zaradi razvoja, ki se je `e zaèel in je vi- deti, da ne bo spremenil smeri, bo pri kato- lièanih vedno bolj prisotna potreba po razu- metju in misli. Èe se bo kultura z evropsko sig- naturo hotela obdr`ati, bo vedno bolj oèitna potreba po razloèevanju: kaj je resnièno in kaj ni resnièno, kaj je pravièno in kaj ni praviè- no, kaj je skladno s èlovekom in kaj ni skladno s èlovekom, kaj sledi iz preteklega izkustva in kaj iz njega ne sledi, kaj je normalno in kaj ni normalno, kaj lahko nosi svet in kaj ga ne more nositi. In tako dalje. @e danes se na fo- rumu o eni in isti stvari oznanja deset resnic, jutri se jih bo sto in potem nekoè tisoè. @e `i- vimo v èasu dozorelega relativizma. Znans- tvene in humanistiène institucije vsako leto opremljajo na tisoèe in tisoèe ljudi s papirji, ki jim dajejo pravico, da stopajo pred mikro- fone in tam izrekajo — resnico. Vedno veè bo ljudi, ki bodo mogli prosperirati samo tako, da bo veè resnic. Èim veè jih bo, tem la`e bodo temu, kar zagovarjajo sami, izborili status re- snice. Relativizem bo šele prav vzcvetel. Tu ne moremo, da ne bi spomnili na Sokratovo to`bo s konca Gorgiasa: Do take stopnje ne- kulture smo prišli, da tudi o najva`nejših reèeh ne mislimo veè isto (se pravi, se ne trudimo, da bi dosegli eno misel). Èe bodo katolièani poslušni svoji izvorni kulturi in nastopili proti narašèanju relativi- stiènega razvrata, bodo obenem zaèutili, da se morajo vrniti k tistim vzvodom civilizacije, ki so miselno obvladljivi in išèejo utemeljitev v razumetju. Obrat od biti k misliti ali, bo- lje, obrat k tistemu biti, ki bo imel svojo spo-  % 7 &    * Marija z Detetom, 2007. Risba s tušem, akril, karton.      polnitev v misliti, bo morda tista usmeritev, ki bo doloèal modus prihodnjega katoliške- ga nastopa v svetu. Èe bo v oèeh premišlje- valcev katoliških reèi omenjeni premik dobil tak pomen, da mu bo mogoèe pripisati znaèaj epohalnosti, potem se ne bi èudili, èe bi dobil svojo toèko v programu katoliškega shoda. Predvsem tudi zato, ker je v njem zajeta tudi tako pomembna reè, kot je kritika. Beseda kritika se vedno bolj uveljavlja v svojih vulgarni verziji, v pomenu zgolj zavra- èanja. V resnici pa je kritika loèevanje med tem, kar je v skladu, in tem, kar ni v skla- du z nekim inherentnim ali deklariranim ci- ljem. Kritika ni zaèetno ali celostno odkla- njanje kake zamisli, kake storitve ali kake- ga dejanja, ampak je presojanje med tem, kar je za kulturo sprejemljivo ali nesprejemlji- vo. Kritika ni sodba, ki prihaja iz prepone, ampak sodba, ki temelji na tehtanju in mer- jenju. Pesnik Czeslaw Milosz je nekje rekel, da je to, kar postavlja civilizacijo, védenje, kaj je prvorazredno, kaj je drugorazredno in kaj je tretjerazredno. Kritika to védenje omo- goèa. Kritika je vrednostno ocenjevanje. Kako pomembne so te stvari za èloveško obstajanje èloveka, bomo razumeli, èe pomislimo na ka- kovostno nerazpoznavnost stvari, ki se na trgu potegujejo za odliènost. Tudi za stvari, ki o sebi trdijo, da so umetnost, je vedno manj jasno, katere imajo do tega pravico in katere ne. Širi se vrednostna promiskuiteta — v veliki meri tudi zato, ker je postalo neurbano in ne- fino vztrajati na objektivnih merilih, ki vèasih terjajo, da se stvari tudi zavraèajo. Èe zelo vztrajate na tem, da je dvakrat dve štiri, in ne popustite; èe zelo vztrajate na tem, da je skozi toèko zunaj premice mogoèe potegniti eno samo vzporednico in ne popustite, ste v nevarnosti, da boste zelo neprijetni. Poz- neje se boste morali zelo opravièevati, da ste bili tako nestrpni. Tako èuden svet se je zaèel oblikovati pred nami: ob neèem, kar je dokazljivo res, lah- ko mirno in enakovredno stoji nekaj, kar do- kazljivo ni res. Resnica in neresnica lahko sto- jita druga ob drugi, pri èemer neresnica po- gosto — ali pa tudi v veèini primerov — ni iz- delek naravne èlovekove zmotljivosti, ampak strateška postavka organizirane la`i. Br` ko stopimo iz podroèja najbolj grobe empirike v svet duhovne in politiène interpretacije, se znajdemo v vedno bolj nepregledni d`ungli, v kateri se medijsko preparirani èlovek vedno te`je znajde in v kateri ima tudi vedno manj volje, da bi se znašel. Tudi to je stanje, s ka- terim bi se moral sooèiti slovenski katoliš- ki shod in, samosprašujoè se, razmisliti, ali imajo katolièani dovolj poguma in dovolj lju- bezni — prav za to gre, za skrb za èloveka, ki ji po tradiciji pravimo ljubezen —, da bo kul- turno energijo, ki izhaja iz njegove duhov- ne pouèenosti, investiral v ta in tak svet. Nadaljnja okolišèina, ki podpira zamisel slovenskega katoliškega shoda, pa je stanje ci- vilizacije, tako v širokih evropskih kakor tudi v o`jih slovenskih razse`nostih. Kar to stanje posebej oznaèuje, je dokonènost ali dovrše- nost nekega razvoja, ali, bolje, nekega velikega in tveganega poizkusa, splošno evropskega in specifièno slovenskega. Obèutek, da je nek po- memben èas prišel do konca, je razviden tudi iz jezika sociologov, politologov in zgodovi- narjev, ki govorijo o postmoderni, posthistoire in tako dalje. @ivimo torej v èasu po tem. Toda v tej dokonèanosti obstaja neko èud- no notranje nasprotje. Èeprav tako v evrop- skem kakor tudi v slovenskem merilu obstaja ne samo konec, ampak tudi izraèun po tem koncu, nosilci in promotorji razvoja, ki se je sedaj iztekel, niso pripravljeni podpisati konène bilance. V laboratorijih obeh zgodo- vin, tako evropske kakor slovenske, je bilo `e vse prešteto, izmerjeno in stehtano, tako da se ve, kaj je iz èesa nastalo ali kaj je èe- mu sledilo; ve se tudi, v kaj so se inicialne ideje obojega èasa iztekle, a vendar pozni de- dièi evropskega jakobinskega upora in pozni  % 7 &    * # # dedièi slovenskega boljševiškega upora niso pripravljeni registrirati konènega izida. Tristo let se je Cerkev, zasramovana in prezirana, upirala moderni, toda ko se je moderna iztekla v totalitarizem — v lastno protislovje –, tega nihèe ni hotel videti; pol stoletja so slovenski katolièani prenašali muko totalitarne eklipse, toda njeni nosilci, potem ko jo je zgodovi- na morala ukiniti, niso pripravljeni priznati avtorstva. Tak je torej sedanji polo`aj: moral bi se zaèeti nov èas, a se ne more, ker v no- silcih starega ni tiste duhovne lucidnosti in moralne odzivnosti, da bi videli, da je pri- šel èas za spreobrnitev. Iz tega sledi, da bi slo- venski katoliški shod moral premisliti tudi to, kako trasirati nov èas na naèin, ki mu ne bodo manjkale izkušnje nekdanjega. V zadnji številke revije Transit (Neue Kri- tik, Frankfurt/Main, poletje 2007) je profesor za filozofijo na bostonski univerzi Krzystof Michalski objavil esej “Nihilizem. Prostor za Boga”. Diagnoza, ki jo pisec postavlja seda- njemu svetu, je nihilizem. Sledeè Nietzscheju, ugotavlja, da “sveta ni mogoèe veè organi- zirati v odnosu na zadnji cilj”, ker smo v svetu “ireducibilnega mnoštva in veènega nastaja- nja”. Iz tega ni izhoda, ker ni dokaza proti temu, da so vrednote nujno “moje teze in moje stvaritve”. Izhoda torej ni, oziroma je “korak v temo”. A misli na izhod ne more- mo odpraviti, ker je v nas neodpravljiv vzgon k odgovornosti. Ne morem se sprijazniti s Heideggrovim zakljuèkom, da je, potem ko je bila diskreditirana metafizika s svojo “voljo do volje ali voljo do hotenja”, ostala kot te- melj vsega bivajoèega “sprošèena igra na igriš- èu, ki se imenuje svet” (Theologie — Philo- sophie, 82/2007). “Poèela odgovornosti”, ki je v nas, torej ni mogoèe ukiniti. Izhod iz ni- hilizma dobi tako urgenten znaèaj. Ali je res mo`en samo “korak v temo”? Apostol Pavel ima v Prvem pismu Korin- èanom (1,22–23) tudi naslednjo misel: “Kajti Judje zahtevajo znamenj in Grki išèejo mo- drosti, mi pa oznanjamo Kristusa kri`ane- ga”. Kristjani sprejemamo oznanjanje “Kri- stusa kri`anega” v veri, ki ima to na sebi, da je manj trdna — manj predstavljiva in manj razvidna —, kot so empirièna in matematièna dejstva, hkrati pa neskonèno bolj trdna, saj so mnogi za to sprejetje v veri pripravljeni dati `ivljenje. Tudi ni to sprejetje “korak v temo”, saj je v njem svetloba zagledanja, da je “Kristus kri`ani” povezan s temeljnim do- gajanjem dejanskega sveta. In zakaj naj bi bil ta korak izhod iz nihilizma? Zato, ker zagle- danje nekega dejstva, ki je hkrati “vredno- ta”, legitimira potem tudi grško iskanje mo- drosti in judovsko prièakovanje znamenj. V luèi nakazanega je mogoèe videti v krš- èanstvu rešitev sveta, ki se je znašel v nihilizmu in se iz njega po sebi, kot trdi Nietzsche, ne more rešiti. Èe bi pripravljavci katoliškega sho- da korak, tako opisan, miselno utemeljili in upravièili, bi bile la`e sprejemljive tudi druge “domneve”, kot je na primer tista, s katero je Leszek Kolakowski konèal svojo knjigo o “me- tafizièni grozi”: “Èe bi bilo biti nesmiselno in vesolje brez pomena, potem nikoli ne bi do- segli ne samo drugaène predstave, ampak tudi zmo`nosti, da bi si mislili prav to: da je biti nesmiselno in vesolje brez pomena”1. To besedilo, za katero bi dopušèal, z ome- jitvami, ki sem jih nakazal na zaèetku, da se razume kot pledoaje za slovenski katoliški shod, bi rad konèal z eno varovalko in dvema pogojema. Varovalka je naslednja: kristjan je, kot je bilo `e neštetokrat reèeno, prebivalec dveh svetov, Cerkve in polisa: Cerkve, ki je mi- sterij, in polisa, ki je empirièna dru`ba lju- di. En in isti èlovek `ivi dvojno `ivljenje: v Cerkvi sledi enemu nomosu, v polisu dru- gemu. Toda — in to je bistvena pomembnost — kot en in nedeljiv èlovek, kot “individua substantia”, kot bi se izrazil Boethius. Ko go- vorimo o katoliškem shodu, mislimo, morda v nasprotju s sinodo, predvsem na norme,  % 7 &    *     $ ki morajo voditi kristjana v polisu, razum- ljenega v vseh njegovih aspektih. A vedno v neodtujljivi posesti pouèenosti, ki jo prinaša iz misterija. Kje natanèno teèe meja, bi lahko povedal samo formiran teolog. Jaz bi tvegal samo misel, da se mora kristjan v polisu po- drejati avtentiènim zahtevam politike in zgo- dovine. Seveda kot kristjan. Pri tem me pod- pira misel, da je bilo kršèanstvo od zaèetka civilizacijska religija. Od obeh pogojev pa je prvi ta, da bi o ka- toliškem shodu mogli resneje razmišljati šele tedaj, èe bi njegovo upravièenost in smotr- nost videla slovenska škofovska konferenca. Od ocene slovenskih škofov bo odvisno, ali bodo misel nanj samo dopušèali ali pa tudi priporoèili, odbudili in podprli. Samo oni so v posesti védenja in avtoritete, da to na- redijo — samo oni imajo v rokah poverilni- ce, ki so potrebne za tako odloèitev. Drugi pogoj pa zadeva ljudi, ki bodo pri- pravljeni misliti slovenski katoliški shod. Èe ne bo dovolj teologov in laikov, ki bi, iz za- vezanosti Cerkvi in narodu, vzeli nase to delo v vsej njegovi radikalni zahtevnosti, bo to po- menilo, da se moramo èemu takemu za nekaj èasa odpovedati. Besedila, ki bi bila na taki prireditvi prebrana, in misli, ki bi bile tam izreèene, ne bi smele imeti na sebi niè takega, da bi si pozneje rekli: business as usual. Morale bi vstopiti v vse prostore dru`benega in du- hovnega `ivljenja, prebuditi vse speèe pošasti, da bi jih spoznali in se jih veè ne bali, mo- rale bi poiskati vse odkrite ljudi, ki jih še skr- bi, da bi z njimi, kot se je izrazil poljski du- hovnik in filozof Józef Tischner, skupaj mi- slili za rešitev sveta. Na ljudi, ki bodo spo- sobni napisati taka besedila in izrekati take misli, bo raèunal slovenski katoliški shod, pa naj bo sedaj ali kdaj pozneje.  % 7 &    * Bo`ièna noè I, 2003. Risba s tušem na papir.  # V nadaljevanju dajem bralcem v premi- slek besedilo, ki ga je na koncu katoliškega shoda 1923 prebral dr. Aleš Ušeniènik. Ne kot vzorec za posnemanje, ampak kot prièo ne- kega, sedaj `e davnega èasa in njegovega ra- zumetja. ,     %  Ako naj z eno besedo oznaèim duševno stanje narodov po svetovni vojski, bi dejal, da se izra`a v njem velika, bolestna prevara. Ko je svetovna vojska v divjem klanju sama sebe konèala, so narodi prièakovali, da nastopi sedaj doba miru, pravice, svobode in zadovoljstva. A v resnici gle- dajo, kako se dr`ave oboro`ujejo za nove vojske, kako moènejši tlaèijo slabše, kako narašèa dra- ginja, kako stiska vedno hujša beda delovne us- tanove. Odkod ta èudni pojav? Vzrokov je gotovo veè, a glavni vzrok na so- cialno-gospodarskem polju je moderni interna- cionalni kapitalizem. Izpovedati moramo `a- lostno resnico, da je bila `e svetovna vojska voj- ska kapitalizma. Seveda je bila za male narode tudi boj za pravico in svobodo, toda gonilna svetovna sila te grozne borbe je bil kapitalizem velikih dr`av, ki so jim mali narodi le opravljali slu`bo “èrnih vojsk”. In ta kapitalizem tudi po svetovni vojski nadaljuje svoje delo. Doslej smo bili vajeni motriti kapitalizem le bolj s stališèa industrijskih delavcev. Res so ti delavci `e od nekdaj obèutili pritisk kapi- talizma. Toda sedaj ga èutijo bolj in bolj vsi delovni stanovi, èutijo ga ne le telesni, temveè tudi duševni delavci, èutijo ga ne le posamez- niki, temveè celi narodi. Kapitalizem se jav- lja bolj in bolj kot univerzalna in internacio- nalna sila. Èe hoèemo opazovati razmah ka-  % 7 &    * Bo`ièna noè II, 2003. Risba s tušem na papir.      pitalizma n.pr. pri nas doma, ni treba, da bi šli gledat v posamezna podjetja, glejmo le, kako narašèa število bank, in èe hoèemo opazovati našo odvisnost od svetovnega kapitalizma, le opazujmo nihanje naše valute na borzah! Za kapitalizem so najbolj znaèilne tri re- èi: mamonizem, t.j gon za profitom, ki je gi- balo vsega modernega gospodarstva, in prav- ni ali pravzaprav brezpravni sredstvi, ki se po njih v gospodarstvu dejstvuje, svobodna kon- kurenca in svobodna delovna pogodba. Kaj je bila svobodna delovna pogodba za delavce, to `e zadosti vemo, kaj svobodna konkurenca za podjetnike, tudi. Manj smo doslej razmišljali o tem, kaj pomeni svobodna konkurenca za na- rode. Geslo svobodne konkurence je gospodarski boj. Kdor ceneje producira, ta se la`e vzdr`i. Ko pa ni mogoèe veè zni`avati delavskih plaè, ne podaljševati delovnega èasa, ne morda namesto pravega blaga izdelovati surogatov, ostane v tek- mi le še eno, in sicer tehnièno sredstvo: poveèavati podjetja, uvajati nove, veèje in popolnejše stroje. Zakaj èim veèje podjetje, tem manjši razmeroma stroški. Za veèja in veèja podjetja je pa treba veè in veè denarja. Tako zagospodujejo v gospodars- tvu banke. Z druge strani pa, èim veè se produ- cira, tem veèji mora biti trg. Industrija mora torej prodirati na ven: iskati mora tujih trgov. Tu pa zadene industrija ene dr`ave na indu- strijo drugih dr`av. Tako se zaène internacio- nalni konkurenèni boj med industrijami na sve- tovnih trgih. Vedno va`nejšo besedo imajo banke. Sedaj ̀ e tudi borze, ki skušajo tudi umetno slabi- ti veljavo neljubih konkurentov. Nazadnje ape- lirajo industrije na dr`avno silo. Dr`ave se zaè- no oboro`evati, z armado na suhem in vojnim brodovjem na morjih spremljajo pohod svoje industrije, skušajo ji odpreti kolonij, skušajo si osvojiti v manj kulturnih dr`avah nekako monopolno stališèe, skušajo industrijsko manj razvite dr`ave s posojili nekako zasu`njiti, da bi odpirale le njim ali predvsem le njim svo- je trge in pa da bi oddajale njim veèji del mo- rebitnega profita. Ta konkurenca med dr`a- vami se konèno le prerada izprevr`e v oèiten, nasilen boj, v vojsko. Svetovna vojska je bila tak konkurenèni gospodarski boj med Angli- jo in Nemèijo, in tak boj, dasi v manjših raz- merah, se bije tudi med drugimi dr`avami, ki vsak dan lahko izbruhne v krvavo vojsko. Ka- pitalizem `ene torej z neko notranjo nujo v im- perializem, a imperializem do vojsk. Seveda skuša kapitalizem ta svoj gon pred narodi za- kriti. Ne govori o imperializmu, temveè o kul- turnem poslanstvu, o narodnih aspiracijah in drugih takih lepih reèeh. Moderni nacionali- zem je dostikrat le zakriti kapitalistièni im- perializem. Le naravno je, da se proti tej strašni sili probuja moènejši in moènejši odpor. Dviga se druga tudi internacionalna sila, komunizem. Komunizem hoèe s socialno re- volucijo prevrniti ves dosedanji dru`abni in gos- podarski red in z diktaturo proletariata uve- ljaviti komunistièno gospodarstvo, kjer naj bi bili vsi delavci, a delavci v slu`bi celokupno- sti, zato pa tudi vsi dele`ni nacionalnih pro- duktov. Socialna demokracija, ki ima isti cilj, ki ga pa hoèe le polagoma in stopnjema dose- èi in kapitalistièno gospodarstvo s socialnimi reformami poèasi prevesti v socializem, izgublja moè in pomen. Delovni svet je nepotrpe`ljiv, zato ga osvaja radikalizem. Silni komunistièni poizkus v veliki Rusi- ji se je sicer ponesreèil, toda ne smemo misli- ti, da je to zadnji poizkus. Ljeninovi argumenti, zakaj se je ponesreèil, so za delavske mno`ice tako preprièevalni, da bodo le nestrpno èakale novih poizkusov. Zakaj se je prvi poizkus po- nesreèil? Zato, pravi Ljenin, ker more premagati internacionalni kapitalizem tudi le interna- cionalna socialna revolucija, a za to tla še niso bila dosti pripravljena. Radi tega pošiljajo ruski boljševiki emisarje v vse dr`ave, da bi pripravili mase za takšno revolucijo. Poleg tega pa tako strašni vojski, ki je vse unièila, tudi gospodarstvo ni bilo pripravljeno na tak prevrat: manjka- lo je vsega, orodja, strojev, sirovin, in mnogo tega je mogel dati le kapitalistièni zapad. Potem  % 7 &    *  # je radi slabih letin in neurejenega prometa na- stala v velikih pokrajinah strašna lakota in zo- pet se je morala obrniti Rusija na zapadne ka- pitalistiène dr`ave. Tako je prišel boljševizem v odvisnost od kapitalizma. Toda komunistièna misel je še vedno `iva in komunistièna volja je še vedno trdna. Tako se dviga sila proti sili, proti nasilju kapitalizma nasilje komunizma. Tu so narodi, pet let po svetovni vojski. In kje smo mi v tej strašni svetovni borbi? Naša pamet, razsvetljena s svitom kršèanskih naèel, nam brani, da ne moremo ne s kapita- lizmom ne s komunizmom. Mi ne moremo prerekati resnice, ki jo oz- nanja komunizem, da bo kapitalizem ubil zla- sti male narode, èe ne bodo narodi ubili ka- pitalizma. Kajpada se ubiti kapitalizem ne pravi ubiti industrijo, tudi ne veliko industrijo. Saj indu- strija sama po sebi še ni v slabem pomenu ka- pitalizem. Velika industrija se je zaèela s stroji. Orodje in stroji pa lajšajo èloveško delo in trp- ljenje. Stari modrijani so sanjali o zlati dobi, ko bodo statve same snovale. Zakaj smo mi `a- lostni, ki nam statve res same snujejo? O, ne zato, ker je delo la`je in se veè izdela, ampak zato, ker imamo ob tej veliki produkciji manj ko prej. Tu mora tièati torej še neki drugi vzrok, ki od obilja pridelkov in izdelkov jemlje delov- nim stanovom in daje le nekaterim. Ubiti kapitalizem se pravi še manj pobiti ka- pitaliste. Res je mnogo brezvestnih kapitalistov, res so zlasti izpoèetka mnogi kapitalisti brezsrèno izkorišèali delavce, moške, ̀ enske in otroke. Toda sedaj kapitalizem ni veè toliko ravnanje tega ali onega podjetnika, kakor gospodarski sistem sam. Posameznik ne more veè svobodno doloèati cen in plaè. Posameznik naj bo še tako plemenit, ne more dosti preko mej splošnih gospodarskih za- konov. Ja lahko najboljši mo`, toda pokoriti se mora tem zakonom, sicer bo propadel sam in bo z njim propadlo delavstvo. Seveda to niso za- koni bo`ji, ampak brezsrèni zakoni amoralnega  % 7 &    * kapitalizma. Ako n.pr. mora podjetnik plaèe- vati bankam po 15% obresti, je jasno, da se mo- rajo te obresti izra`ati v cenah. Mi bomo imeli te cene za oderuške, in vendar ni ta podjetnik oderuh, saj mora sam plaèevati oderuške obresti. A tudi ta in ta banka ni morda oderuška, saj obrestne mere ne doloèa sama, temveè doloèa jo vsaj v nekih mejah divja gospodarska konkuren- ca. Kdo je torej oderuh? Gospodarski sistem je oderuški in mi vsi s podjetniki vred smo su`nji tega sistema. Ubiti kapitalizem se pravi ubiti mamoni- zem, ki se je utelesil v modernem gospodarstvu. Ker ta mamonizem ni nujno pohlep tega ali onega, dasi se je prvotno skotil iz pohlepa ljudi, ampak se izra`a v nekih gospodarskih oblikah, zato tudi ne bo mogoèe premagati kapitaliz- ma, èe se ne izpremene te oblike. Narodi bodo morali torej preosnovati sodobni gospodarski red ali pravzaprav nered. Toda èe to priznavamo, na drugi strani ne moremo s komunizmom in socialno demokra- cijo. Ne pravimo, da bi ne bilo v teh poizku- sih niè dobrega. Ne le, da tièi v obeh upravi- èen odpor proti kapitalizmu in globoko hrepe- nenje po boljšem dru`abnem redu, je tudi mar- sikatere njiju konkretna socialna poteza prak- tièna in dobra. Toda v celoti ju moramo za- vreèi. S centralizmom in mehanizmom, pred- vsem pa z materializmom ni mogoèe narodov osreèiti. Komunistièni centralizem je tiranstvo, a materializem barbarstvo. Zdrava socialna reforma mora ohraniti ve- selje za delo, a podrediti sebiène korist koristim skupnosti. Ne torej centralizem in mehanizem, ampak samoupravna in zadru`na organizacija, a pod socialno kontrolo, pod regulativno oblastjo celokupnosti. Toda tudi reforma gospodarskih oblik bo malo pomagala, èe se ne bodo narodi obenem resno lotili tudi nravne reforme! Z ma- terializmom, brez religije, brez veènih nravnih zakonov, brez zavesti nravne odgovornosti ne bo nikdar mogoèe uveljaviti v èloveški dru`bi `i- ve socialne praviènosti. A takšna, tudi interna-       % 7 &    * cionalna religija z veènimi naèeli in silnim bo- gastvom nravnih moèi je kršèanstvo. Kršèanstvo, ki je narodom edina rešitev za veènost, je tudi najsilnejša pomoè za èastnost! Èastiti zborovalci! Katoliški shod ni zbor znanstvenikov — sociologov, ki naj bi preuèe- val vse podrobnosti potrebnih socialno-gospo- darskih reform, ampak zbor kršèanskega ljuds- tva, ki se hoèe v sodobnem socialnem razvoju razgledati zopet po velikih smernicah in po teh uravnati svoje delovanje. Te velike smernice so: Prva: praviènost in ljubezen. Res sta te dve besedi zelo splošni, toda bodimo preprièani, da je v njih dejstvovanju bo`ja moè. Èim bolj bomo sami v vsem svojem ravnanju uveljavi- li ljubezen in praviènost, tem veèja bo naša moè v boju zoper vsako izkorišèanje. Druga, ki je s prvo v zvezi: potreba nravne reforme. Tudi mo`je, ki so do zadnjega èasa poj- movali vse gospodarstvo le preveè materialistièno, bolj in bolj spoznavajo, da èloveštvu ni rešitve, èe ne bodo zopet, kakor pravi eden izmed njih (Werner Sombart), Bog in vest in nravne norme temelj, na katerem bo èloveštvo gradilo svoje gos- podarstvo. Zlasti se mora uveljaviti bolj in bolj splošno nravno naèelo bo`je postave: Šest dni boš delal, sedmi dan boš poèival. Tretja: Gotovo je pa tudi, da se mora splošno naèelo socialne praviènosti dejansko izraziti v nekih pravnih, socialnih in gospodarskih ob- likah, èe naj se razmere stalno urede in izbolj- šajo. Socializacija, kolikor ne pomeni niè dru- gega kakor socialno podreditev sebiènih gospo- darskih koristi posameznikov koristim celokup- nosti, je neobhodna zahteva dru`abne obrambe proti egoizmu kapitalizma. Konkretnih oblik je veè mogoèih. Naloga sociologov, socialnih eko- nomov, socialnih praktikov in politikov je, da zamislijo oblike, ki bi v dejanskih razmerah najpreje in najbolje privedle do za`elenega cilja. Èe so te oblike sicer v soglasju z nravnimi za- koni, z zakoni praviènosti in ljubezni, jih krš- èanstvo prepušèa svobodni izberi. Mnogo tega, kar se tako zamisli, je bolj naèrt na poizkus, nego li gotova in nedvomljiva oblika. Niè ne de. Tudi v socialnem in gospodarskem `ivljenju se mnogokrat le s poizkusi pride naprej. In èe se ta ali oni poizkus ponesreèi, je tudi taka iz- kušnja pot do boljše oblike. Zato kršèanstvo ne zameta raznih takih poizkusov, tudi ne, èe so jih zamislili socialni demokratje ali boljševi- ki (kakor so n.pr. obratni delavski sveti, gos- podarski odbori itd.). Po teh velikih smernicah so zasnovane re- solucije, ki jih je postavil socialni odsek za vodilo našega socialnega ravnanja in delovanja. Èastiti zborovalci! Slovenci smo majhen na- rod. Tudi vsa naša jugoslovanska dr`ava je majhna dr`ava. Ni misliti, da bi mi sami pre- magali kapitalizem ter ustanovili èloveštvu po- goje za lepšo bodoènost. Toda pripravljamo leh- ko vendarle tudi mi po svoje to sreènejšo dobo. Marsikako socialno zlo doma `e sami lehko od- pravimo, marsikaj dobrega z marljivim izo- bra`evalneim, vzgojevalnim, socialnim in gos- podarskim delom sami lehko napravimo. Brez organizatoriènega dela po posameznih pokra- jinah in dr`avah bo vse govorjenje o zmagi nad kapitalizmom prazno! Zgledi imajo moè tudi na zunaj. Mi do`iv- ljamo novo dobo kršèanskega bratstva med na- rodi. Tako lehko vplivamo idejno tudi na druge narode, kakor drugi narodi vplivajo na nas. Po- èasi, poèasi bodo vendarle zaèele zmagovati tudi v velikem svetu kršèanske socialne ideje. Seve- da ne vemo, morda pridejo prej na narode in dr`ave še te`ke preizkušnje, morda krvave so- cialne revolucije. Toda ne bojmo se: Stat crux, dum volvitur orbis. Èe bodo narodi imeli oèi uprte v kri`, bo iz svetovnega prevrata vendarle vstal nov, sreènejši rod, novo, sreènejše èloveštvo. To pa vedimo: èe sine ta lepša doba, da bo si- nila le iz kršèanstva. Zato bodi tudi pri socialnem delu naša prva in zadnja misel — K r i s t u s ! 1. L. Kolakowski, Metaphysical Horror, B. Blackwell, 1988, 120.