SPREJELI SMO AMANDMAJE K SLOVENSKI USTAVI
Dejanje, ki daje upanje in zavezuje
Osnova za upanje je najprej v dejstvu, da smo po dolgotrajnem in temeljitem delu sprejeli ustavni dokument, za katerega celo v vse bolj pluralistični slovenski javnosti večina trdi, da je resnično v skladu z zahtevami Ijudi, v skladu s predlogi iz javne razprave in glede katerega v ocenah njegovega pomena ni bistvenih razlik.
Sprejela ga je slovenska skupščina, kateri je mnogokrat doslej bila oporekana njena legitimnost. Sprejela ga je v postopku, ki po svoji demokratičnosti, odprtosti in vključenosti Ijudi v njegovo snovanje najbrž nima resne primerjave z nobenim doslej sprejetim dokumen-tom v skupščini. In sprejela ga je v razmerah, ko večina javnega mnenja v Jugoslaviji njegovemu sprejemu ni bila naklonjena. Še več, sprejela ga je v času zelo močnih neprincipielnih pritiskov na sloven-sko skupščino in politične dejavnike v Sloveniji. V razmerah, v kate-rih so se nekateri najsrditejši kritiki slovenskih oblastnih in političnih organov, ki znajo vedno najti kak izgovor za to, da tem predstavni-kom oporekajo pravico govoriti v imenu Ijudi in predstavljati držav-Ijane Slovenije - celo bali za svojo osebno usodo. In v vsem tem je velik politični pomen njihovega sprejema.
Enak, dejansko pa še večji, je tudi njihov ustavnopravni pomen. Ekonomski in politični pluralizem, spoštovanje človekovih pravic, večja racionalnost družbenega odločanja, nov skupščinski sistem s svobodno in na tajnih in neposrednih volitvah izvoljenimi delegati, učinkovitejša in bolj odgovorna država, še večje pravice v Sloveniji živečih narodnosti in utrditev slovenske državnosti v okviru SFRJ zdaj niso več le politične opredelitve in želje. Postale so vsebina našega ustavnopravnega sistema in s tem tudi najvišji zakon, ki ga moramo vsi spoštovati. To nam daje podlago za korenite družbene spremembe, za radikalno reformo ekonomskega in političnega sistema, ki bo bistveno drugačen od današnjega in ki bo, v to trdno verjamem, ne le demokratičnejši temveč tudi družbeno učinkovitejši. Ustavnopravne podlage za izhod iz krize so sprejete. To nam daje upanje za jutrišnji dan.
Toda sprejem amandmajev nas tudi močno zavezuje. Zavezuje nas k njihovemu pravilnemu tolmačenju v Jugoslaviji. Da bi bilo vsak dan več tistih, ki bi v njih videli možne rešitve tudi za odnose v svoji republiki ali pokrajini, ki v njih ne bi povsem neupravičeno in zlonamerno iskali povodov za svoje že oblikovano mnenje, da je Slovenija stalni moteči element Jugoslavije temveč bi doumeli, da je po meri vseh Ijudi in vseh narodov in narodnosti le Jugoslavija, ki bo demokratična, družbeno učinkovita, svobodna za vsakega posamez-nika, v kateri bosta spoštovani ustavnost in zakonitost, v kateri bodo človekove pravice, priznane z mednarodnimi pakti, polno spošto-vane in v kateri bo vsak narod svoboden in suveren videl tudi svojo prihodnost.
Zavezuje pa nas tudi za nepopustljivo in odločno aktivnost pri njihovem uveljavljanju. Le praksa, le napredek, ki bo dosežen na podlagi nje lahko potrdi pravilnost naše odločitve. Zato po sprejemu amandmajev ni nobenega predaha, ne za skupščino, ne za organiza-cije delovnih Ijudi in občanov, za nikogar od nas. Sprejem amandma-jev nas zavezuje k še večji aktivnosti in delu. Le na tej podlagi bo veliko naše zadovoljstvo in ponos ne le ob njihovem sprejemu temveč tudi v bodoče, ko bomo na njihovi podlagi lahko z večjim optimizmom gledali v prihodnost.                                     Miran Potrč