Vera', politika in učiteljstvo.*} Radikstlizem vzgaja hin»vee in neznačajneže. Radikalei io sedaj zaeeli ofleialno poudarjati brezverstvo, i% kar jim mi moramo le žastitati. Dijaeki vestnik t nSlov. Narodu" iz leU 1910. Duh č»sa nas sili, da izpregororimo nekaj besed o veri in naši politiki z ozirom na učiteljski stan. Danes živimo r burnih časih. Zdi se, da hoče naš rjarod, ki je vstal iz politiškega mrtvila, narodDOstnega indiferentizma in kulturno-socialne zaostalosti, z neko mrzličoo silo ua mahljaj doseči Tse ono, kar že imajo kulturnejši narodi. Razlika v dobi pred 40 leti in danes je velikanska in vredoa občudovanja. In kdo je t prvi vrsti pripomogel do tega veselega pojava? Casopisi, knjižernost, narodna izobrazba na podlagi razvijajočega se šoUtva, za tem pride šele delovanje požrtvo?alnih ljudi, ki so narod zbujali. vodili, uftili in priredli do tega Tiška. Brex šolstva bi bilo nemogoče doseči Tse to. Šolstv* s učiteljstrom je postalo r noTejiem času nekaka velesila.j Brez šolstra ni tnogoč oapredek v kulturno-soci»lnem in narodnem oiiru. Zttto ridimo na Tsej črti boj za šolo. Mi imamo družbo Ciril* in Metoda za obraroraDJe potujčevauja naše mladine, Nemci imajo sroj SchulTerein, Labi Lego Dasionale. Madjari Juliana za Daše razuarodo?anje. Kdor ima v rokah dobro urejeno šolstro, ima t rokah bodočnost. To je splošno euano. Ni prar nič Sudnega torej, da se je pojavil boj sa šolo eelo m^d našim narodom. Stoj domaii šolski boj bijemo r narodaem in politiškem nmislu. Naše šolstro sloni na današojem šolskem sakonu, ki ima poleg mnogih kib tudi to posebnost, da je liberaluega itvora. Liberalen biti pomeni danes toliko kakor ¦Tobodomiseln, brezveren ali protiveren. Ako se pa ogledamo bližje naš šolski zakon, Tidimo, da sloni na rerako-nravni podlagi, ia umui iščeš kakega parsgrafa, ki bi bil proti reri, proti katoliški cerkri in proti duhovščini. Določba, da smejo poučevati navadne predmete sčitelji drugib veroizporedanj tudi katoliške *) Ta čl»nek imo prejeli od »Urejšeg* tomiša, •dličnega ped»gog» in narodnega del»rca. Odgovornost u i*v»janj» prepoifamo njema, dMi te v mnogtm ¦ Bjim itrinJMno. U r • d n. otroke, je pri nas brez pomena. Interkonfesionalnost ne more priti t poštev, kernimamo razen katolikov skoraj nič drugih verskih strank. Ker si prisvaja katoliška cerkev nadoblast pri odgoji sploh, a jo iraa le pri veronauku, sicer so pa šolska vodstva v rokab posvetnih učiteljev, zato je nasprotna celemu š o 1 skemu zakonu in ga no&e priz n a t i. Zato grmi in treska po našem klerikalnem časopisju neprestano o brezverski šoli in brezverskem učiteljstvu. če hočemo biti učitelji-odgojevalci v duhu sedanjpga šolskega zakona, moramo priseči po katoliškem obredu, da se bomo vestno držali tega. Eatoliška cerkev uči, da moramo prisego zvesto izpolnovati, zatoje klerikalno obrekovanje v protislovju z učečo c e r k v i j o. Eer smo prisiljeni držati se sretosti prisege, smo liberalci ali brezverci; in značilno je, da so z oami brezverci tudi Slomškarji, čeprav se postavljajo kot katoliški učitelji, ker jib veže isti zakon in i s t a prisega kot nas. Pri nas bijemo politiški boj zlasti med klerikalci in liberalci. Prri zastopajo versko stališče, drugi pa narodno-versko, napredno, svobodomiselno ali brezversko in protiversko. Drugo je torej konglomerat razoih prepričanj. Pa tudi klerikalizem se močno loči od učeče se cerkve t politiškem boju. Kar ne soglaša v tem boju z vero, imenujemo navadno klerikalstvo. Vse one torej, ki se prištevajo h katoličanom,, a njih dela ne odgorarjajo katoliškema verskemu duhu; ki so z vednostjo in namenom s tem v protislovju, nazivamo klerikalee. Pravi Dapredujaki niso brezrerci, raar?eč se ločijo od klerikalcer v tem, da pobijajo zlorabo vere \a boj za nadvlado teh t posretnih zaderah. Na obeb straneh opažamo dre glavni struji, narareč katoličane in klerikalce ter napredne katoličane in brezrerske srobodomiselce. Katoli?»ni obeh struj so miroljubni, raisodni, trezoomisleči, zmerni. Z njimi je lahko izhajati, to re naše nčiteljstro prar dobro. Prari katoliiki dubornik je spoštoranja rreden mož, ki deluje navadno b učiteljstTom t lepi slogi iu edinstru. Nasprotno so pa klerikalci in srobodomiselci kot ogenj in voda. Nestrpni so, prepirljivi in škodoželjni. Pri teh prerladuje radikalizem in fanatiztm, drug drugega ne morejo trpeti, sorražijo se in si žkodujejo, kjer morejo. Bazna zglede imamo o teb t družabnem življenju, zlasti pa v oašem časopisju. Casopisje smatramo z« izboren pripomoček za dobro in slabo odgojo. Obžalujemo, da po našem politiškem časopisju. Tečkrat pišejo tako, da ima to slab rplir na jarno odgojo. Večkrat je jako nerrozno, zbadljivo, zvijačno, lažnivo, obrekljiro, preradikabo in fanstično. Res je, da politiški listi niso pisani za otroke, marveč za razsodoe, odrasle ljudi. Bes je tudi, da je politika retrnjaška, večkrat nedosledna in nezDaiajna, ker je odvisoa od narave in slabotnih ljudi. Ker pa ima časopisje velik vplir na odgojo, na politiške stranke io na kulturoo-socialni razritek, bi moralo bolj upoštevati raoralni čut, značajnost, resnicoljubnost in dostojnost. Navedimo nekatere slike iz sedanjega politiškega časuikarskega bojal _KlerikaIee so- vraži in se ogiblje liberalca. Vsako njegovo delo deva v nič, ga osebno prezira, zaničuje, ponižuje, zasramuje, ga smatra za nič?rednega gospodarja, orgaoizatorja in podlega brezvert-a. Samega sebe pa hvali, svoja lastna dela povzdiguje in se baha za rernega kristjana, največjega prijatelja naroda, zlasti kmeta. Nasprotno ne najde liberalec na klerikalcu iiiti za las dobrega, ima ga za .brezdomovinca, brezverskega hiuavca, narodnega izkoriščevalca. BKlia 8 klinom!" je njegovo geslo — brat nbij rodnega brata! Klerikalec se opira na vero, liberalec mu pa očita grehe, ki se ne ujemajo nič z njo. Nasprotno boče liberalec veljati za dobrega kristjana, a pri tej priči povzdiguje ;in pospešuje svobodomiselno brezverstvo. To je tisti brezobziren, radikalen in faaatičen boj, ki se bije na papirju našega časopisja, osebno na politiških shodih, in pri tem se mrcvari tudi naše učiteljstro in šola. — Priznavamo, da politiške stranke morajo biti, politiški boji tudi, ker v tem je Dapredek. Pri tem bi moral vladati zdrar razum, a žalibog prevladuje Tečinoma strast. Elerikalizem ni naklonjen iz že povedanib razlogov sedanjemu šolskemu zakonu, šoli in učiteljstvu. On je odkrit nasprotnik zlasti naprednega učiteljstva. Liberalno časopisje je zagovarjalo in še sedaj zagovarja sedanje šolstvo. Značilno je, da za izboljšanje gmotuega staoja užiteljstva n i i m e 1 a nekdaoja liberalna deželnozborska večina nikoli denarja, pri tem je imela lep izgoror, da temu nasprotujejo klerikalci. Sedaj so klerikalci r rečini, ti se pa ozirajo na liberalee prav nii. Liberalci poudarjajo vedno, da je dobro razrito šolstro in dobro situirano učiteljstro za narodui dobrobit neobhodno potrebno. Narodna izobrazba je res potrebna, a z njo se mora razvijati tudi paralelDO kulturno-socialna stran, drugače bi bila ona le problematične vrednosti. Najrečji učenjak mori poginiti brez eksiatence. V kulturno-socialnem oziru je naš narod precej napredoral, a je še daleč za drugimi kulturnejšimi narodi. Zato je neobhodno potrebno, da ae naše šolstru preuredi t tem amislu. V tem oiiru bi se dalo mnogo govoriti. Za sedaj povemo samo to, da je brez dobrega, urejeiega šolstra — in sem spada feidi dobro gmotno podstavljeno učiteljstvo — oemogoč uspešen kulturno-soeialni narodni nzroj. Namerujemo dokazati, da radikaliiem ne prinaša dobrih sador. Bodi nam doroljeno t pojaioilo naresti pogoror i nekim [odličnim svobodomiselcem in e pisateljem te razprarice! Pogoror je nanesel na sedanjo politiko in rero. RAli rerujete r bajke, ki jih nas uči naša duhovšdiua?" me rpraša. »Verujem." .Pojdite no!" me zarrne, .danes ne da nobeden izobražen človek nič ua to. Poznam naše rerske resnice, ker sem se jih učil, ,a tega ne morem rerjeti, ker se,- protirijo moj«mu razumu. Pfkel je strah bedakor in glarna opora našega klerikaliima, da dobro iiri. Etična socialna morala zadostuje isobraženemu Čloreku, ker se opira na idrar razum. To me uči, kaj je prar ali kaj ni prar. Vse dogmatične — teološke teorije so same spekulaeije/ BPotem gotovo ne verjamete, da inia človek dušo." BAli ste jo kdaj videli?" me zavrne. ,Videl je nisem, ali to čutim in se zavedam, da sem nekaj ve6 kakor kaka žival brez duše. Tudi razum mi pravi, da inora človeka voditi nekaj vzvišenega, drugaže bi bil enak živali." rMar niso divjaki zaradi sToje male inteligentnosti na živalski stopnji? Le izobrazha naredi člo?eka inteligentuega, mu bistri um in pamet, ga uči lepe etične nauke, kako mora delovati in postopati t društvu ali socialuem življenju, da bo srečen in zadovoljen." BPotemtakem ne verjamete tudi t Boga in stvarstvo, rja plačilo in kazen za dobra in slaba dela po smrti." nTo so same spekulacije teologov!" me zopet zavrne. BDa bi naš svet in drugi svetovi v vsemirju sami iz sebe nastali, da bi človek, živali ia rastliostvo in občudovanja vredni red v uaravi bil posledica samostaloega razvoja, je našemu razumu protivnejše kakor vera v Boga in stvarstro. Dalje, da bi največji lopor po smrti jdobil isto plačilo kakor krepostno in čednostno živeči — namreč kakor žiral, da bi bilo 8 smrtjo vse končano brez kazni in plačila, to ne more in ne sme biti, zato rajši Terjariiem v božanstvo. To pa tudi zaradi tega, ker je rera v božanstvo in stvarstvo vsem narodom prirojena Brez vere t Boga, brez kazni in plačila po smrti — brez verstva splob bi imelo silno ^slabe posledice zlasti ua neizobraž«no maso ljudstva. Le z vero je mogoče krotiti človeške strasti, brez te bi nastal silen nered t čloreški družbi. Ker ni mogoče potom izobrazbe etično sociologijo raiširiti, uted narodne raase tako labko kakor vero, zato dajam reri prednost. Rajši verjamem rse, ker nisem nič na izgubi zaradi tega. Etična soeialogija me sili živeti moralno kakor transcedeatalua morala. Ear se pa tiče razuma, naletim na ovire pri obeh. Vera nam ni prar nič na poti, pač pa je želeti, da bi 86 čloreštro natančno po nji ravnalo, potem bi bil res že na tem sretu pravi raj. Edor pa zlorablja rero r svoje sebične namene, kaže s tem, da mu služi rera za Tado materializma. To je breiverec |kakor etični soeialog." Dijaški vestnik piše: BTranscedentalna morala sankcionira etične zakon« z rero na transeedentalnost, na plačilo in kazen onostran iivljeDJa, pozitirna etika pa z iotelektualnim spoznanjem dobrega in »labega, tedaj 8 prepričanjem. — Sedaj so pa radikalci začeli t .Offlladini" oficialno pondarjati bresrerstro in protirerstvo, za kar jim moramo le častiti." Tako piše narodno-napredni visokošoleesrobodomiselc. Visokošolci uaj imtjo STOje prepričanje o etični socialogiji in transcedentalni morali, kakršno bočejo! Naš namen ni se prerekati z njimi ali jib eelo poučerati. Za naa je Tažno to, kar so ti gospodje javno pribili, namreč srobodomiselnost t duhu brezverstva io protirerstva. V Trsto teh se prišteva Teč naših inteligentor. Liberalao časopisje je češče poudarjalo, da respektira vero in versko prepričauje. Njen boj je bil v prri rrsti obrnjen proti zlorabi rere, mora biti sam reren in držati se rere. Sedaj častita brezrerstru in protirerst?u — to ni dosledno in ne gre skupaj! Isto nedoslednost opažarao lahko češče v klerikaloem časopisju. To bije s svojo pisavo temeljnim resnicam naše vere naravnost v obraz. Klerikalizem torej zlorablja vero, Iiberalizem jo pa zametuje. Eateri njiju iraa pravo? Po našem mnenju — nobeden! To je sad radikalizma. Učiteljstvo ima v tem oziru težko stališče. Ono se mora naslanjati pri pouku in odgoji na versko-nravuo stališče. E temu ga sili šolski zakon, svetost prisege, predpisane šolske kn.jige, verno ljudstvo, nedolžna šolska mladina ia verski obredi. Temeljai oauki iiaše vere so tako jasni ia natančni v etično-moralnem oziru, da se ne da nič predrugačiti ali zbarantati. Živi in jdelnj po božjih iu cerkvenih zapovedih, drugače grešiš! Po etični socialogiji pa ni tako strogo. Živi in deluj po prepričanju svojega razuma in kakor te uči veda! Vsak človek ima svoj razurn io lastno prepričanje. 0 vedi ima ta več, oni manj pojmov, ki je odvisna od osebne iutelektualnosti in pridnosti, zato postane vsak človek zase svoj lastni Jaz" ia nič drugega — svobodoraiseln lastni bog. Dva razumeta eno zadevo lahko vsak po svoje — se ne razumeta. Svobodomiselnost je po etični socialogiji labko izvirek nesporazumnosti, nesloge in prepirov, kar faktično v praksi tudi opažamo. Naš slaboten razum nas lahko pusti večkrat na cedilu, vera nara pa veleva: BTako delaj in nič drugače!" Ees je, da je mogoče živeti po etično socialoški morali čedoostno in krepostuo, kar tudi opažamo pri inteligentnih Ijudeh, a res je tudi, da bi bila ta morala za neinteligente, za narodno maso nevzdržljiva in pogubonosna. Edor živi med preprostim uarodom, naleti na posamezne individue, ki so do skrajnosti sirovi in neolikani. Vzemi tem vero v Boga in strab pred peklom, pa imaš pred seboj zver v človeški pobobi! Ako ni torej etična socialogija pri merna za narodno maso, ni primerna tudi za učiteljstvo iu narodno odgojo, ker se ono s tem bavi. (Koneo)