Političen list za slovenski narod.
l*o pošti prejemati veljii: Za celo leto predplača 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on mesce 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta O gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan veljii 1 gl. 20 kr. več
na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija. Poljanska cesta št. 32.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr.. če se tiska dvakrat, 15 kr. če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Trcdništvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */a0. url popoludne.
nika časniku »Intransigeant", ki je bil pri tem poslanstvu, se je vrnil iz Afrike popolnoma opešan in za smrt bolan. Pripoveduje, da je Brazzo odrinil s 40 možmi od tod. Le 10 mu jili je ostalo, 2 sta umrla, drugi so se razkropili na vse kraje, opešani in mrzlični. On (Rochefort) je dobil mrzlico precej, ko je prišel v te kraje in komaj tri dni v tednu je bil po konci. Brazza ga je postavil načelnika štaciji v Loango in mu je dal 17 strelcev iz Senegalije. Od kraja je bilo dobro, a Portugizi so nadražili zamorce proti misijonu, bil je hud boj, belci so zmagali, a 5 strelcev je bilo usmrtenih. Nekoga dne je zvedel Rochefort, da hočejo na grobu zamorskega poglavarja žrtvovati 30 žen in isto toliko nižjih. Drugod jih z ognjem umore, v Kongi pa zastrupijo. Rochefort jo šel s strelci tje, in je raz-podil kričečo množico. Ženo so bilo neznansko razjarjene in se niso dale utolažiti, ker niso smele umreti. Brazzi manjka denarja in vsega drugega. Brazza je železne naravo, ne škoduje mu ne vročina, niti žeja, niti glad. A drugi njegovi tovariši niso tako srečni ljudje.
Vabilo na naročbo.
Vljudno vabimo vse p. i. gg. dosedanje naročnike, da blagovoljno o pravem času ponove naročbo na „Slovenca" in da nam pridobe še novih naročnikov, da zamoremo list vsakemu redno pošiljati.
. Slovenec" pri opravništvu prejemali velja: Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ ,, četrt leta .... 3 „ 30 „ „ en mesec .... 1 „ 10 „
Po pošti prejemali pa veljž : Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta .... 4 „ — „ „ en mesec .... 1 „ 40 „
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 10 kr. več na mosoc.
List se bode pošiljal le na prcdplačo naročnine ali saj posebno naročilo.
Z novim letom začno „Slovenec" svoj dvanajsti tečaj. Dosegli smo „per aspera et ardua", kar smo toliko časa želeli iu nameravali: „Slovenec" je postal lotos dnevnik in z novim lotom bo izhajal v veči obliki, podoben svojim tovarišem, večim časnikom.
Evo ga! Tak lo bo k Vam prihajal vsaki dan; prosimo, blagovolite ga sprejemati pod svojo streho. Rodila jo „Slovenca" niti »konkurenca" niti oholost, ampak živa potreba; potreba konservativnega dnevnika na katoliški podlagi pa traja še in bodo trajala; zakaj nasprotniki so pač delovanje spremenili, ker so ga morali, a načel niso spremenili.
Obširnega programa razvijati, nam gotovo ni potrebno; saj smo že stari znanci od 1. 1873; naj se tudi spremeni oblika lista, geslo ostane staro. Da pa vendar navade popolno no preziramo, ga razvijemo z naslednjim v kratkih potezah in nekterih stavkih:
Katoličani — Slovenci in Avstrija ni smo vsi, dolalci in bralci, tedaj nam je pot že predpisana: Vse za vero, dom in cesarja! Kar vero tiče, bode nam vselej vodilo in podlaga in če bilo bi treba, ne bomo se sramovali za-njo se potegniti, sicer pa se bralci nikar ne bojte, „Slo-venec" Vam ne bo donašal pridig in krščanskih naukov, ker vemo razločiti, kaj gre v političen list, kaj v kterega druzega. — Za dom in mili naš narod so bodeiuo potegovali pri vsaki potrebni priliki, bodisi kjer hoče. „Slovenec" je edini konservativni dnevnik, zato se bode tudi oziral na vse Slovence. Ros, Kranjska nam je najbližej, ker je sredinja; ali kaj pomaga sredinja brez okrožja? če to zgine, zginila bi tudi prva; upamo pa, da zginila ne bode niti sredinja, niti okrožje, kakor tudi do zdaj skozi stoletja ni zginila, da si so bili navali stisk in težav ogromni in grozoviti. V tem smislu hočemo delovati za vse Slovence, bodo naj kjer koli; ali v tem smislu naj nam pa tudi Slovenci vseh dežel pomagajo z obilnim naročevanjem in zvestimi sporočili,
ker drugače nam ni mogoče za potrebo vedeti niti za nje se potegovati. Po taki podpori bratov po okrožji in središči smemo se nadejati, da Slovenci kdaj boljše čase dožive in vživajo.
Kar so tiče Avstrije, je komaj treba kaj dostavljati. Saj jo nekdanja in sedanja zvestoba Slovencev do avstrijskih vladarjev v pregovor prišla, da „hrast se omaje, zvestoba Slovenca ne gane." Potrdili in vtrdili smo jo vnovič o letošnji šeststoletniei pri prijaznem obiskovanji Nj. Veličanstva, premilostnoga cesarja Franca Jožefa. Tedaj ognja, ki žo tako resnično in pošteno gori, ni treba dalje pihati.
Kar pa zadeva vse druge reči, dodajamo le še nektere stavko. »Slovenec" v svoji veči obliki bo prinašal poročila iz drž a v n o ga z b o r a iz prve roko in zanesljivega peresa drž. poslanca, da so navadnemu bralcu gotovo no bode zdehalo po steno-graličnih ali sicer nemških zapisih. Isto tako bodo prinašal tudi obravnave našega deželnega zbora in drugih zborov sosednih dežel; upamo, da nam prijatelji potrebnih poročil ne bodo odrekli. — Prinašal bode dalje ..Slovenec" dan za dnevom politično stanje evropejskih in drugih dežel v kratkem pregledu in glavnih rečeh, da tudi tii bodo bralci, ktori se ne pečajo z veliko politiko, drugih obširnih listov lahko pogrešali. — Dalje bode prinašal koristno in podučilo spise po potrebi in priliki o vseh drugih rečeh; ker v področje ve-čega dnevnika gre gotovo vse, kar zamore bralcem kakor koli koristiti.
Glede telegrafičnih poročil, ki dnevnik še le prav zanimiv storijo, smemo svojim bralcem naznaniti, da so nam tudi zanaprej zagotovljena iu sicer v veči množini, kakor do zdaj; tedaj bodo naročniki po „Slovencu" najhitreje zvedeli vse zanimivše dogodbe.
In zadnjič bode »Slovenec" tudi prinašal tvarino za razvedrilo; po okolščinah kratkočasnega, resnega ali šaljivega pomena, sploh v zabavo razno.
®
Sofija Perowskaja, načelnica ruskih nihilistov.
Kdo se še ne spominja živo nesrečnega 13. marca leta 1881, dneva silovito smrti ruskega cara Aleksandra II., kterega so nihilisti z bombo ubili? Na ta strašanski čin oprijomlje in drži se ime ruske žensko, pri kteri je vsa njena nravnost v groznem nezapopadljivem nasprotji z njenim značajem. To je ruska devojka Sofija Porovvskaja. Rodila so jo leta 1854 iz imenitne ruske rodovine. Stari oče je bil • inister za narodno prosveto in oče njen jo šo dandanes tajni svetovalec v ministerstvu notranjih zadev, ter je skrbno na to glodal, da so jo Solija dobro izgojovala. Lota 1869, 15 let stara, seznanila se je z ruskimi nihilističnimi pisatelji čornijšovskem in Dobrolinbovom in jo vsled tega iz očetovo hiše k nihilistom pobegnila in to še tisto leto, kakor petnajstletna devojka, kjer je postala morilka carjeva. Nikakor nas ni volja poveličati njo zarad njenega ros peklenskega dejanja, kajti za morilca, ki s tolikim prevdarkom in promislikom tako strašna hudodelstva izpelje, kakor jih jo ravno Solija izumila, ni lahko v človeški družbi odpuščanja dobiti, vendar se nam pa dozdeva, da nam bodo naši čitatelji hva-
ležni, ako jim to čudno prikazen v človeškem življenji po črticah predstavimo, kakor jih jo o njej prinesla nihilistična »Narodnaja volja", sestavljene od njenih pristašev nihilistov, ki so jo gotovo dobro poznali.
Solija je bila prava podoba nihilistinje. Vsacega je vjela v mreže, s komur je občevala. Kakor jo bila ona, tako slikajo mladost slikarji. Ko je imela že 26 let, sodili so jo še le na 18. Ker je bila majhne postave in je imela čist srebru enak glas, jo jo še bolj podpiralo, da so jo mlajšo mislili, kakor pa jo v resnici bila. Posebno mlada se je pa zdela, kadar se jo smejala. Smejala se jo pa Solija jako mnogo in tako od srca, kakor 151etno dekle.
Oblačila se jo vedno jako priprosto in morda šo celo vedela ni, kaj je lišp in kaj se ji poda. Nasproti temu je pa čistost in snažnost nad vso ljubila, da ljubila do nepriljudnosti.
Nad vse rada je pa otroke imela in je bila izvrstna učiteljica; neprekosljiva pa jo bila v postrežbi bolnikov. Ako ji je zbolela kaka prijatljica, bila je ona prva pri njeni postelji, kjer ji jo stregla, in razumela se je na postrežbo bolnikov tako, ter je razvijala tako potrpežljivost in skrb, da si jo takoj vsili src pridobila.
Nad vse pa jo svojo mater Harbaro Sergojevno rada imela, ter jo jo čez dotinsko častila. Več ko enkrat tvegala je svoje življenje, le da je svojo ma-
ter videla. Ohranila ji je vseh nevarnostih in zavitih okoliščinah prostorček v svojem srcu in nikdar ni pozabila, kaj je morala mati vse zarad nje pretrpeti. Kjer je le zamogla, porabila je trenutek, da ji je kaj o sebi sporočila in še celo v poslednjem času popustila je tu pa tam strašanski posel zarot-nico, da jo mater obiskovala, ter ji daril ali kaj druzega ljubeznjivega prinesla.
In to deklo, polno najnežnišega značaja in otroške ljubezni, priprosta po zunanjosti kakor devica, bila je najbolj zagrizen in najbolj marljiv član izvrševal-nega odbora ruskih nihilistov. Že kakor petnajstletno dekle ustanovila je leta 1869, v zvezi s tada-njim velikošolcem Nikolajem Čajkovskim. jedno prvih in najstrahovitiših zarot: »kljub Čajkovski". Čajkovski je pozneje pobegnil v London, kjer je dandanes vodja rogoviležev iu prekucuhov. Ona jo leta 1878 ustanovila oborožene čete nihilistov in ko jo bilo 193 njenih pristašev zaprtih, je na čelu oboroženih nihilistov poskušala, s silo rešiti jih. Ona in njeni privrženci preoblekli so so za častnike in žandarje, da bi bili iztrgali žandarjem iz rok vjete nihiliste, ktere so iz Charkova tirali. Leta 1879 kupila si je v društvu, sedaj v Londonu živečega prokucaha Leona Hartmann-a hišo v Moskvi, kjer sta pod imenom Suhorukov prebivala in strahoviti atentat na cesarski vlak na moskovški železnici pripravljala in tudi izpeljala. So tisto loto ustanovila je Sofija novo zaroto
In da željo vsem spolnimo, povemo tudi očitno, kaj pa »Slovenec" ne bode donašal.
Nikoli ne bode »Slovenec" prinašal, da ostanemo takoj pri zadnji piki, laskavih, spol zli h p o v e s t i c i 11 i i m i š 1 j a r i j, bodo naj tudi najbolj slovečega pisatelja, ker vemo, de s tem postanejo časnikarji ne voditelji ljudstva, ampak njegovi za-peljivci in kvarim. Tega bi »Slovenec" ua svoji vesti ne hotel imeti. In naj bi tudi (kar sicer ni mogoče) kaj tacega bralci tirjali, pred bi »Slovenec" jenjal, kakor se udal — sramoti. — Nikoli ne bo »Slovenec" trobil svojeglavno zmote niti svoje, niti drugih, kar le brezverni liberalci znajo, ki papežu še v verskih rečeh nezmotljivost odrekajo, sebi pa jo v vseh zanikrnostih pripisujejo. Naj bi se »Slovencu" zmota primerila (hoiuines sumus). jo bo tudi pošteno popravil; ako mu pride od zunaj, bo tisto popravil, kakor naglo bo za nasprotno resnico zvedel. Da ne bilo bi tega treba, lepo prosimo poročevalce, da nam poročajo vselej resnico, le gotovo resnico. — Nikoli ne bo »Slovenec" domačih prepirov niti iskal niti gojil. Če se je bilo pred leti nekaj enacega godilo, ko je vladal nekak »interregnum", naj se prizanese in pozabi; saj pripoznati se mora, da tudi tisto je bilo prav zmerno proti surovim napadom. Se ve, da pa to ne brani, neopravičenim napadom ali neresničnim trditvam poštenega odgovora dati, 11. pr. pred nekaj časom o znani knjigi, o kteri še isto trdimo, kar smo takrat trdili, »bodi komu priležno ali ne-priležno", vkljub temu, da je našim nasprotnikom nenadoma še nekaj drugih pristopilo; ker resnica ostane resnica, naj se tudi nad njo spodtakne kdor hoče. Da bila je na naši strani najmanjša strast, nam gotovo po poleglem viharji tudi nasprotniki ne morejo očitati.
Tako hoče ..Slovenec" tudi zanaprej hoditi po pravi poti mirno, hladokrvno, pa pošteno in odločno. Upamo, da s tem ne bode zamere niti pri Bogu, niti pri dobrih ljudeh.
S takim načrtom delovaje tedaj stopi »Slovenec" pred Vas, dragi Slovenci! Upamo da smo svoje storili; na Vas je zdaj vrsta, »Slovenca" — edini konservativni slovenski dnevnik na katoliški podlagi — vsestransko podpirati, ga ohraniti in ga vtrditi.
Res, slabo bi duha časa umeli, naj bi ne spoznali, kako moč ima dandanes tiskarstvo — brez vojaštva in kanonov premore več, kakor vsaka ve-levlast, tedaj je truda in požrtvovalnosti v r e d n o. Res je to za nas hud davek; a kje pa se kaj dobrega stori brez truda in požrtvovalnosti ? »D uho v ni k i in ver ni škoduj ej o le s a 111 i sebi in katoliški reči, če so v podpiranji katoliškega časnikarstva varčni in skopi", niso naše, ampak besede slovečega škofa. In papež Leon XIII. niso le enkrat, ampak pri vsaki pripravni priliki opominjevali pisatelje iu duhovnike in drugo verne, naj si po moči prizadevajo podpirati krščanske časnike: delalce so blagoslovljali in pod-piralcem odpustike delili. Naj zadostuje, potrebo in pravo pot nam to jasno kaže.
Ne bodimo torej toliko brezmiselni in abotni, da bi še celo slabe, liberalne časnike podpirali, bode naj že iz nravne malomarnosti ali grešne radovednosti; bodo naj že kterega koli jezika. To bi se pač druzega ne reklo, kakor sovražniku brusiti in podajati orožje, s kterim bi se vojskoval zoper katoliški narod, nravnost in krščansko poštenje. Spet tu ponavljamo besedo: Tega bi na svoji vesti ne hotli imeti.
Naj sklenemo z besedami slovečega govornika na občnem zboru v Inoiuostu 1. 1878: »Prepričali smo se, da vsi navadni izgovori ne veljajo nič: V današnih časih in potrebah smo dolžni katoliške časnike podpirati. Kteri nima nič, naj jih podpira z molitvijo; kdor kaj premore, naj jih podpira z naročbo in razširjevanjem; kdor pa je zmožen, duhovniki in drugi, naj jih podpirajo zraven tega tudi z dopisi. Škofje opominjajo že mnogo desetletij, da stojmo na straži in ne postavljajmo luči pod mernik, in Rim! »Roma locuta, causa fini ta est": »Naš čas, so rekli sv. oče papež Pij IX. že I. 1874, naš čas potrebuje za brambo resnice bolj bojovalcev s peresom, kakor govornikov na pri žilici." Pridenemo le še besede sv. očota Leona XIII., ki so ravno po božičnih praznikih 1. 1879 rekli: »Prizadevajte si z enakim orožjem (peresom) se vojskovati za blagor cerkve in človeštva, s kterim se vojskujejo sovražniki s tolikim vspehom v škodo in pogin obeh."
Izvirni dopis.
Iz Trsta, 19. decembra. Nova Inka je dodelana. Danes položili so posledni kamen v to prekrasno pomorsko zgradbo, ki je zadosti prostorna, da oživi pojemajočo kupčijo, ki se je vsled sueškega prekopa v srednjem morji zdatno povišala, in se na svojem potu proti iztoku žalibog Trsta ognila, ker mu je manjkalo dostojnega pristanišča in varne, dosti velike luke. Načrt Inke izdelal je že leta 1802 francoz, inženir Pavlin Talabot, posvetovalec južne železnice. Načrt je bil izdelan po luki v Marseille na Francoskem. Južna želežnica prevzela je zgradbo in so v to svrho na 13. dan aprila 1. 1867 pogodbo podpisali. V 7 letih morala bi luka dovršena biti, in 1372 milijona goldinarjev veljati. Ker je bilo pa morsko dno mehko, morali so najprej mnogo kamenja ondi nasuti, na to kamenje še le lesene hlode zabijati in na to so še le zidali skladišča nove luke, kakor ob svojem času Benetke. Iz tega vzroka so se stroški za 1,100.000 goldinarjev in pa za deset let časa povikšali. Bog daj, da bi krasna luka svojemu namenu služila in Trstu blagostanje, z njo pa tudi narodno zavest nazaj prinesla, da se ne bodo ozirali preko Adrije v deželo Apeninov po novih »molih" stoječ temveč proti Občini in proti Nabre-žini vedno spominjajoč se, da je bila Avstrija, ki jim je žrtvovala krasno luko, ne pa — Italija. Sa-pienti sat!
Umrli so:
16. dec. Ana Dal Ben, zeraljeinerčeva vdova, 63 let, Krakovski nasip št. 4, pljučna tuberkuloza. — Reza Plevnik. delav-
čova hči, 8 lot, Poljanska oosta št. 18, davioa. — Liza Pavlin, brivčova žena, 42 let, Črovljarsko ulice št. 3. vsled mrzlico.
18. dec. Anton Smrokar, delavoe, 72 lot. Rimska cesta št, 10, mrtvoud.
V bolnišnici: 17. doc. Marija Košir, gostija, 70 lot, pljučni edem.
Tujci.
18. decembra, Pri Moliti i Just, kupee, z Dunaja. — Angelo Cuminetti, kupec, iz Bergama. — Josip Liisser, mesar, iz Bregcnoa.
Pri Slonu: Braunor in Fessler, kupca, z Dunaja. — Mirosl. Edclmann, kup. potovalec. iz Maribora. — Kornelija Sshollma.vor. iz Slatine.
Pri Juiuem kolodvoru: Josip Verboschegg. gostilničar, iz Voloske. — Lovrenc Kotschnig, zasebnik, iz \Volfsberga. — Peter Rutter, zasebnik, iz Preval. — Anton in Jano/, Žužek, iz Vel. KašiČ.
Klobuke
za gospode in <leč*ke, čevlje iz klobučnine,
potem
peirllo {*OMi><»d<>,
zavratnice, zavratne robce itd. v največi izbiri in po nenavadno nizkih cenah
(1)	priporoča
L.
gledališke ulice št. G.
Melbourne 1881. — I. darilo. — Ztirich 1883.
(Spiehvcrke) ki 4—200 komadov ovirajo,
brez ali pa s posebnim poudarkom, z bobničem, zvončeki, kitarico, rajskimi glasovi, harpo itd.
^viiviliie ski^n jice
(Spieldosen) od 2—16 komadov.
Dalje: stala za smodke, švicarske hišice, albumi za slike, pisalne priprave, omarice za rokovice, obtežniki, vaze, tabačnice, mizice za mojškre, steklenice za vino in pivo, stoli i. dr. Vme ■■ Mm-' i Vedno najnovejše in najizborniše, posebno za
HT božične darila
priporoča
F. H. Heller
v Bernu na Švicarskem.
Lc kdor naravnost od nas naroči, dobi pravo blago; ccnilnike s podobami pošiljamo franko.
■Cuofsvz fgfjl viudv •os op "1 '1 vj,quti>aou po pums dopkiodmi potu opoq as op\dpzm laoquvj} 000'OZ HJupoM 'aopmuoq yi§do}Cvu 001 -^3?
»Narodnaja volja" ter se voliti dala v Jzvrševalni odbor te zarote. Ona je sama največ umorov na velike državne uradnike pripravljala in tudi izpeljala in njej se je naročil umor cesarja Aleksandra II. na 13. marca 1881 in ga je tudi izpeljala. Na zavitek pisma narisala je načrt, kje da se morajo zarotnik^ zbrati in od kod naj smrtnonosno bombo napolnjeno z dinamitom vržejo na cesarsko kočijo. Ona je bila osodepolnega dneva zjutraj, ki je ob Katarinskem prekopu zarotenee nastavila, jim z robcem znamenje dajaje, kje da se morajo postaviti; z ravno tistem robcem javila je zarotnikom, da se cesarska kočija bliža. Nekoliko trenutkov pozneje dala je zopet z robcem znamenje nihilistoma Risakovu in Grinevic-kemu, da naj vržeta pogubljivi bombi.
Čez teden dni po usmrtenji cara Aleksandra prijeli so jo ter postavili pred vojno sodbo. Mirno iu resnobno stopila je pred stroge sodnike in jih prosi naj jo zarad tega, ker je slučajno ženska, ni-kari ne ločijo od moških, temveč z njo postopajo, kakor z moškimi vjetniki in sodniki so jo uslišali. Obsodili so jo, kakor družili pet nihilistov — morilcev cara Aleksandra na smrt na vešalah. Obsojenci so bili: Sofija Perovskaja, Risakov, Kibalčič, Mi-hajlov, Zeljabov in Jose Helftnann.
Nekoliko pred svojo smrtjo pisala je Sotija pismo svoji materi v Krim; pismo je sedaj v rokah teroristično stranke ..Narodnaja volja" in se tako-le glasi:
»Moja predraga in neprecenljiva matuška (mamica) I Noč in dan muči me misel, kaj bode s Taboj. Draga moja, prosim Te, vpokoji se, ne muči se zaradi mene, čuvaj se zarad svojih in zarad mene. Osoda me kar nič ne skrbi in brez skrbi zrem ji v oči, kajti davno sem že znala, kaj me čaka in da mora prej ali slej tako priti. In za Boga, draga matuška, osoda ta ni ravno tako motna, kakor se vidi. Živela sem po svojem prepričanji in ni mi bilo mogoče nasproti delati, zato z mirno vestjo vsega pričakujem, kar me bode doletelo. Edino kar me silno teži, je Tvoja žalost in Tvoja bolest, draga moja! To je edino, kar me skrbi, in Bog ve, kpj bi dala, ko bi Ti to bolest polajšati zamogla, Matuška, golobica moja, pomisli, da imaš še celo kopico malih in večjih otrok okoli sebe, ki se še vsi na tvojo moralično moč in jakost opirajo in potreba je jim je. Vedno sem v duhu obžalovala, da mi ni mogoče zavzemati one moralično višine, do ktere si se ti vspela. V tisoč dvomnih trenutkih ohranila me je Tvoja podoba kvišku. Nočem ti ponavljati, kako si mi pri srcu; saj veš, da si mi bila že od mladih nog vzvišen smoter vsega mojega dejanja in najčistejše moje ljubezni. Največ bolosti mi provzročuje skrb za te. Nadjam se draga mati, da mirna ostaneš, in da mi vsaj deloma bolečino odpustiš, ki ti jo pripravljam. Nadjam se, da me ne boš preklinjala, Tvoja graja bilo bi edino, kar bi me žalilo.
Vroče Ti poljubujein ročice in Te prosim da mi ne zameriš, da so ne ljutiš na me! Vroč pozdrav vsim sorodnikom.
Še jedno prošnjo imam, draga matuška, kupi mi jeden koljar in rokovice na gumbice, ker so mi zaponke zabranjene; koljar naj bode pa ozek. Treba je, da si za sodbo nekoliko pripravim.
Na svidenje, draga moja; še enkrat ponavljam, da nikar ne žaluj in ne skrbi za me. Osoda moja nikakor ni tako žalostna in prav nič so ti ne poda, da bi žalovala za manoj.
Petrograd, 22. marca (3. aprila) 1881.
Tvoja Sofija."
Sofija je bila tedaj zaprta, ko je to pismo pisala. Mati pismo pnejemši, hiti kar more iz Krima v Petrograd, kjer ji pa niso dovolili, tla bi bila svojega otroka videla. Tolažili so jo od dne do dne naj le potrpi, da jo bo tako kmalo videla.
In res jo je videla 15. aprila 1881 v trenutku, ko so jo peljali na črnopleskanem vozu na morišče. Sofija sedela je na vozu ritensko privezana; na prsih imela je črno tablo z napisom »gosudarstvonaja pro-stupniea" (državna prostopnica).
Strašansko jo bilo to svidenje!
Še hujši pa je bil prizor za ubogo mater, ko je ob 10. uri dopoludne videla svojo Solijo na ve-šala potegniti. Četrt ure pozneje Sofije Perovskaje ni bilo več^
#