OB KONCU ŠOLSKEGA LETA ŽUPAN PRIPRAVIL SPREJEM ZA ODLIČNJAKE Čestitka devetim odličnjakom S Tdneh, ko je že »dišalo« po pole-V tju in težko pričakovanih počitnicah, v dneh, ko so še nekateri popravljali ocene, spet drugi pa stiskali zobe za dober uspeh, so se deveto- in osmošolci že poslavljali. Tudi na OŠ Hajdina in OŠ Breg je bilo tako, in za tiste z odliko je župan Radoslav Simonič pripravil že tradicionalni sprejem. V družbi ravnateljev hajdinske in breške šole Jožeta Laha in Darje Radičevič ter razrednikov je odličnjake povabil na sprejem v občinsko hišo, kjer sta jim za zavidanja vreden šolski uspeh čestitala tudi predsednik Odbora za družbene dejavnosti Andrej Tkalec in direktorica Občinske uprave Valerija Šamprl. V znak majhne pozornosti so odličnjaki prejeli lepe knjižne nagrade, na skupno srečanje z županom pa jih bo zagotovo spominjala tudi skupinska fotografija. Na OS Hajdina so bile vseh osem let odlične: Barbara Zajc iz Zg. Hajdine, Tina Cestnik iz Hajdoš in Nina Hernec iz Zg. Hajdine. Odličen uspeh v 9. razredu so dosegle: Anja Hasemali iz Zg. Hajdine, Ivana Fekonja iz Hajdoš, Maja Krepek iz Hajdoš in Polona Škreblin iz Gubčeve ul. Odličen uspeh vseh osem let na OS Breg pa sta iz občine Hajdina dosegli: Eva Hojski iz Zg. Hajdine in Evelin Skaza iz Dražencev. Odličnjakom čestitamo ter želimo uspešno šolanje in veliko sreče v življenju. TM Foto: Občinska uprava HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Uredništvo: Tatjana Mohorko (urednica), Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Valerija Šamprl, Jožica Lešnik in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko Županov uvodnik Spoštovani občani, lepo pozdravljeni! Pol leta je minilo kot bi “pihnil”. Za mano in Občinskim suetom je tudi najpomembnejše dejanje letošnjega leta. To je sprejem proračuna občine Hajdina za leto 2003. Letos smo ga potrdili nekoliko kasneje, in sicer konec meseca aprila. Za kasnejši sprejem proračuna pa je bilo več razlogov: - Napovedoval sem Osnutek odloka o proračunu občine za leto 2003 in 2004. V mesecu marcu tik pred sklicem seje Občinskega sveta nas je presenetila vladna Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije. Ta Uredba nam močno zmanjšuje izvirne prihodke - nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča (kanalščina). Na posvetu z župani občin ob reki Dravi smo se dogovorili, da bomo proračune za leto 2003 sprejeli v višini odmerjenih zneskov. Zaradi tega prihodkovne strani zaenkrat ne bomo spreminjali, ker nam ni bilo znano, kdaj bodo spremembe dejansko pričele veljati. Razlika, zmanjšanje cca 120 mio SIT na prihodkovni strani, pa nas uvršča med občine s proračuni v višini t.i. primerne porabe. - Prav se mi zdi, da 1. proračun tekočega leta v novem mandatu obravnava in sprejme Občinski svet, izvoljen v tem mandatu. Proračun je tudi osnova za njegovo delo. - Vsaka nova sestava občinskega sveta, odborov, komisij in vaškega odbora pa potrebuje nekoliko več časa za obravnavo in sprejem. Novoizvoljeni člani se morajo seznaniti z našimi lokalnimi predpisi kot tudi z ostalimi državnimi predpisi s področja lokalne samouprave. Dovolite mi, da vam v nadaljevanju čim bolj kratko in enostavno predstavim prihodkovno in odhodkovno stran proračuna za leto 2003. Pri sestavi, obravnavi in sprejemu proračuna je vedno prisotno, da so potrebe, želje in različna gledanja vedno v kontradikciji z razpoložljivimi denarnimi sredstvi. Po posameznih področjih delovanja lokalne samouprave pa so sredstva razdeljena: I. PRIHODKI: - prihodki po 21. členu ZFO: 177,3 MIO SIT - prihodki po 22. členu ZFO: 202,3 MIO SIT - ostali občinski prihodki: 150,5 MIO SIT II. ODHODKI - Področje družbenih dejavnosti Na področju predšolske vzgoje je 54,2 MIO SIT namenjenih za plačilo razlike v ceni, na področju osnovnošolskega izobraževanja je 3,7 MIO SIT namenjenih za plače, druge izdatke in prispevke, 13,8 MIO SIT je namenjenih za prevoze učencev, za materialne stroške 9,1 MIO SIT, za štipendijo za nadarjene učence 0,4 MIO SIT, za investicijska vlaganja v osnovnošolski prostor 3 MIO SIT, za servisiranje kurilnih naprav 0,5 MIO SIT, za Glasbeno šolo 1,2 MIO SIT in za Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka 0,5 MIO SIT. Pri socialni varnosti starejših občanov je za oskrbnine v socialnih zavodih namenjenih 4,9 MIO SIT, za Center za socialno delo 1,8 MIO SIT, pomoč na domu 3,4 MIO SIT, za izjemne denarne pomoči, za humanitarne organizacije, za Miklavža in Božička, akcijo za ostarele občane, počitniško letovanje socialno ogroženih otrok in informacijsko pisarno za zaposlovanje je namenjenih 2,2 MIO SIT, za stroške javnih del 5,5 MIO SIT in sklad za dobrodelne namene 0,3 MIO SIT. 8,6 MIO SIT je namenjenih za zdravstveno zavarovanje nezaposlenih, 0,4 MIO SIT za mrliško ogledno službo. Za športna društva je namenjenih 9,3 MIO SIT, za uredi- tev lastništva športnih igrišč 1 MIO SIT in za investicijska vzdrževanja na področju športa 6,5 MIO SIT. Za kulturna društva je namenjenih 2.8 MIO SIT, za plače in materialne stroške knjižnice Ivana Potrča 5,8 MIO SIT, ZVKD - Pokrajinski muzej 1 MIO SIT, za razne prireditve in akcije 8,3 MIO SIT, za vzdrževanje Mitreja 0,2 MIO SIT, za vzdrževanje kulturnih spomenikov in kapele Skorba 2,2 MIO, projektna dokumentacija za kmečko hišo v Skorbi 2 MIO SIT, za občinsko glasilo Hajdinčan je namenjenih 3,5 MIO SIT. - Področje gospodarske dejavnosti in turizma Za področje gospodarstva je za razvoj namenjenih 4 MIO SIT, za sofinanciranje udeležbe na sejmih 0,5 MIO SIT in nakup zemljišča 5 MIO SIT, trafo postaja poslovno - stanovanjskega centra Hajdina 12 MIO SIT, za področje kmetijstva - subvencije in vzpodbude, vodoza-ščitne ukrepe, agromelioracijske ukrepe, izobraževanje 7,5 MIO SIT in za turistično promocijo 1 MIO SIT. - Področje komunalne dejavnosti Za tekoče vzdrževanje cest je namenjenih 21,2 MIO SIT, za avtobusno postajo v Gerečji uasi 3 MIO SIT, avtobusna postaja s pločnikom za pešce na Zg. Hajdini 8,5 MIO SIT, za kolesarsko cesto Gerečja vas - Slovenja vas 12,5 MIO SIT, središče Draženci - projekt 1,2 MIO SIT, za asfaltiranje ceste Skorba - Kaludra 10 MIO SIT, za manjše preplastitve cest v občini Hajdina 17,6 MIO SIT, za tekoče vzdrževanje in investicijske odhodke za pokopališče 14 MIO SIT. - Področje varstva okolja, stanovanjske dejavnosti in prostorskega razvoja Za zbiranje in ravnanje z odpadki je namenjenih 13,2 MIO SIT, za oglasne table 0,8 MIO SIT, za nagrajevanje za najlepšo hišo ali vas 0,3 MIO SIT, projekt stare struge Drave 0,3 MIO SIT, za dokumentacijo kanalizacije, hišnih priključkov in čistilnih naprav 7,2 MIO SIT, za izvedbo kanalizacije Sp. Hajdina 8 MIO SIT, kanalizacija Draženci 24.8 MIO SIT, kanalizacija poslovno stanovanjskega centra Hajdina 15 MIO SIT, za odkup stanovanja od Župnijskega urada 3,5 MIO SIT, za izvedbo vodovoda 3,2 MIO SIT, za vzdrževanje cestne razsvetljave 11 MIO SIT, za investicijske odhodke na področju javne razsvetljave 25,4 MIO SIT (dokončanje razsvetljave Hajdoše - Slovenja vas in Gerečja vas - Slovenja vas, razsvetljava Zg. Hajdina: žaga - križišče, Slovenja vas: Metličar - Pesek). - Obramba, javni red in varnost Za civilno zaščito je namenjen 1 MIO SIT, za gasilska društva in poveljstvo 13 MIO SIT, za adaptacijo gasilskega doma Hajdoše 4,5 MIO SIT in sofinanciranje obresti PGD Hajdina 1,9 MIO SIT. - Javna uprava Za dejavnost občinskih organov - nagrade poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev, materialni stroški, stroški za pokroviteljstvo, prireditve župana, izdatki za reprezentanco - je namenjenih 17,9 MIO SIT, za dejavnost uprave občine - plače in drugo - je namenjenih 21.5 MIO SIT, za materialne stroške, plačilo DURSu, skupna občinska uprava, financiranje političnih strank, stroški volitev, nakup opreme je namenjenih 21 MIO SIT, za projektno dokumentacijo poslovno-upravnega centra 18,5 MIO SIT, za dotacije vaškim odborom in ogrevanje domov je namenjenih 3,7 MIO SIT, za nakup zemljišča 8,5 MIO SIT, za CATV Draženci in Sp. Hajdina 1,8 MIO SIT in za nadaljevanje gradnje garaže, arhiva in prostora za civilno zaščito 4 MIO SIT, režijski obrat -plače in drugi izdatki zaposlenim, orodje 3,2 MIO SIT. Že v prvi fazi obravnave, kakor tudi v prejšnji številki Hajdinčana sem napovedal, da, kakor hitro nam bo z zanesljivostjo znano zmanjšanje izvirnih prihodkov in njih višina, bom predlagal Občinskemu svetu rebalans in znižanje proračuna za leto 2003. Trenutno vsi župani obdravskih občin težko pričakujemo sestanek z julij 2003 HAJDINČAN ministrom za Okolje, prostor in energijo mag. Kopačem. Od dogovora tega sestanka bo odvisno nadaljnje ravnanje županov obdravskih občin s proračuni za leto 2003. 6. redna seja Občinskega sveta se je odvijala v četrtek, 19. junija 2003. Na dnevnem redu smo zraven sprememb občinskih predpisov s področja lokalne samouprave sprejeli tudi naslednje sklepe: - Sklep o višini najemnine na pokopališču Hajdina (spremembe zaradi povišanja DDV iz 8,5% na 20%) - Sklep o pristopu k projektu digitalizacije prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov - Sklep o prvem tujem jeziku na osnovni šoli Hajdina - Sklep o imenovanju uredniškega odbora občinskega glasila Hajdinčan - Sklep o imenovanju Komisije za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in najlepše urejene objekte v občini Hajdina. Nadalje smo obravnavali informacijo o delovanju in statusu društva KRS uporabnikov Gerečja vas in sprejeli sklep, s katerim Občinski svet občine Hajdina, predlaga Društvu KRS Gerečja vas, da čimprej skliče izredni občni zbor, na katerem naj pripravi javni razpis za koncesionarja. Podana je bila informacija o tekočih aktivnostih pri pogajanjih in izbiri najugodnejše variante trase avtoceste in hitre ceste v občini Hajdina. Več o tem lahko preberete v posebnem sestavku tega Hajdinčana. Podana je bila tudi informacija o tekočih aktivnostih v zvezi z izgradnjo poslovno stanovanjskega centra na Hajdini, ki bo občanom razložena v naslednji številki Hajdinčana. Vse aktivnosti v zvezi z bodočo izgradnjo poslovno stanovanjskega centra za sedaj potekajo po zastavljenem terminskem načrtu. Obravnavali smo tudi problematiko športnega društva Hajdina. Uvodoma sem povedal, da so sredstva, namenjena športu v občini Hajdina za dejavnost v proračunski višini 9.305.000,00 SIT, najvišji možni znesek, s katerim pa po kriterijih razpolaga in ga razdeljuje Športna zveza občine Hajdina. Dodatno smo v proračunu za leto 2003 namenili ŠD Hajdina, ŠD Slovenja vas, ŠD Hajdoše, ŠD Gerečja vas, vsakemu po 1 mio SIT in ŠD Skorba 1,5 mio SIT za investicijo nakupa igrišča. Če kdo meni, da župan in Občinski svet namenjata v občini ob zgoraj navedenih zneskih premalo proračunskega denarja in da nimata posluha za nogomet v naši občini, pa naslednje: v kolikor bodo v letu 2003 zmanjšani izvirni prihodki, se bodo znižali tudi proračunski odhodki. Še sreča, da smo v preteklih 4 letih uredili vso manjkajočo infrastrukturo v vseh naših športnih društvih razen v Dražencih, kjer pa imajo le ekipo malega nogometa. Ker ni bilo na sejo Občinskega sveta povabljenih predstavnikov športnega društva Hajdina, sem Občinskemu svetu na podlagi zadnjega razgovora z njihovimi predstavniki podal njihovo problematiko. Finančna problematika športnega društva Hajdina je nastala predvsem z velikim vložkom v izgradnjo pomožnega igrišča in z visokimi stroški nastopanja v III. nogometni ligi. Po sestanku z vodstvom športnega društva Hajdina sem napravil krajšo analizo stanja igralcev, ekip in financiranja športnih društev v občini. To analizo sem predstavil Občinskemu svetu v obravnavo. Menim, da je večina članov Občinskega sveta razumela njihov težak položaj in na koncu obravnave sprejela sklep, s katerim nalaga Športni zvezi občine Hajdina, da naj pri točkovnem in finančnem ovrednotenju redne športne dejavnosti po posameznih športnih društvih upošteva naslednje: - zmanjšanje igralcev, ki niso iz občine Hajdina, - množičnost igralcev znotraj občine, - kvalitetne igralce znotraj občine. Glej tabelo spodaj! V mesecu maju in juniju se je ne glede na visoke dnevne temperature in sušo na naših poljih in vrtovih odvijalo precej kulturnih, športnih, gasilskih, gospodinjskih in drugih dogodkov, vse do zaključka šolskega leta. V soboto, 21. junija je bila v dvorani PGD -Hajdina združena proslava ob 90. letnici Kulturno prosvetnega društva Hajdina in dnevu državnosti. Velika večina t.i. občinskih aktivnosti pa poteka pri pripravi programov in dokumentacije na razne javne razpise pri različnih resorskih ministrstvih. Aktivnosti na področju izgradnje infrastrukture so trenutno naslednje: DRAŽENCI: V naselju Draženci so se z 2. julijem pričela dela na izgradnji kanalizacije KANAL 1.0 2.FAZA v dolžini 205,00 m. Dela predstavljajo iz vidika globine izkopa na območju občine Hajdina (cca. 4,50 m) največje globine. Dela bodo končana do konca meseca julija tega leta. Za izdelavo projektne dokumentacije: Ureditev središča vasi, sem na željo vaškega odbora Draženci ponovno posredoval pri Zavodu za ohranjanje kulturne dediščine o prestavitvi vaške kapele, a žal neuspešno. Od rednih vzdrževalnih del na cestnem področju so bila izvršena naslednja dela: gredi- TOČKOVNO IN FINANČNO OVREDNOTENJE REDNE ŠPORTNE DEJAVNOSTI PO POSAMEZNIH ŠPORTNIH DRUŠTVIH OBČINE HAJDINA ZA LETO 2003 V SKLADU Z MERILI (sklep) REDNA Druge Mali Člani Mladina Kadeti Starejši Mlajši Cicibani Skupaj Skupaj ŠPORTNA dotacije nogomet (točke) (točke) (točke) dečki dečki (točke) točk financ DEJAVNOST (točke) (točke) (točke) (točke) za ŠD za ŠD ŠD DRAŽENCI 30 40 70 309.400 ŠD GEREČJA VAS 114 65 57 49 285 1.259.700 ŠD HAJDINA 40 300 65 49 49 503 2.223.260 ŠD HAJDOŠE 40 85 57 182 804.440 ŠD SKORBA 40 114 57 49 260 1.149.200 ŠD SLOVENJA VAS 40 114 65 57 49 325 1.436.500 TENIS KLUB SKORBA 50 50 221.000 Skupaj točk za posamezne ekipe 120 160 727 195 228 49 147 49 1675 7.405.000 Višina finančnih sredstev, namenjenih za redno športno dejavnost v letu 2003: 7.405.000.00 SIT Vrednost točke v letu 2003: 7.405.000,00 : 1675 = 4.420,89 SIT oz. zaokroženo 4.420,00 SIT Ostala sredstva v višini 2.100.000,00 SIT so namenjena za: šolski šport, rekreacijo - šport za vse, Športno zvezo Hajdina, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, prireditve in akcije, napredovanje ekip, aktivne počitnice in zdravstveno varstvo športnikov. HAJDINČAN julij 2003 ranje, popravilo bankin in košnja trave. V mesecu juliju se bo še končala obnova talnih cestnih obeležij. SPODNJA HAJDINA Končana so dela na investiciji izgradnje kanalizacije KANAL 5.0 II. FAZA v dolžini 235,00 m. Od zamenjave infrastrukturnih inštalacij je ostala na drogovih le še telekomunikacija (zračni vodi za telefon). S TELEKOMOM SLOVENIJA se dogovarjamo o dokončanju te faze investicije. Napravljeno je tudi talno obeležje ceste. Teče tudi postopek za postavitev vertikalne signalizacije, ki bo obveščala voznike kamionov že na glavni cesti o prepovedi zavijanja na lokalno cesto. Izvedeno je bilo tudi zbiranje ponudb za izdelavo tehnične dokumentacije enostranskega hodnika za pešce z javno razsvetljavo ob Mariborski cesti (meja z Mestno občino Ptuj) do osnovne šole Hajdina v dolžini 900 m. Trenutno poteka tudi izbira izvajalca za izgradnjo kanalizacije KANAL K3.0 na Spodnji Hajdini na odseku nogometno igrišče -gasilski dom Hajdina v dolžini 385,44 m. Predviden pričetek del je 1. avgust tega leta. Dela na izgradnji kanalizacije se izvajajo izključno na tistih lokacijah oz. naseljih, za katera imamo pridobljena gradbena dovoljenja. SKORBA Pričela so se dela na ureditvi parkirišča pred domom krajanov Skorba. Za javno razsvetljavo ob glavni cesti Hajdina - Maribor teče postopek izbire izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije. Največ energije se je v naselju Skorba ob pomoči vaškega odbora namenilo k zbiranju odstopnih izjav za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Žal je bil napor zaradi par posameznikov zaman, tako da bo potrebno, v kolikor nam ne bo uspelo pridobiti vseh izjav, pristopiti k preprojektiranju tras, če bo to izvedljivo, v skrajnem primeru pa bodo določeni objekti izpuščeni iz sistema kanalizacijskega omrežja občine Hajdina. HAJDOŠE Asfaltna prevleka (preplastitev) se je izvršila v tako imenovani “slepi ulici”, kar je bilo potrebno po lanski zamenjavi vodovodnih cevi in izvedbi odvodnjavanja meteornih vod. V postopku je izbira izvajalca za slikoples-karska dela in dobavo in montažo stavbnega pohištva v Gasilskem domu . In še glede na nepripravljenost vaščanov pri podpisu odstopnih izjav za gradnjo kanalizacije: Trenutno je podpisanih le 20% od vseh potrebnih podpisov in ob dejstvu, da se kanalizacija GRADI ZGOLJ ZARADI OBČANOV SAMIH, se bo v drugi polovici meseca julija ponovno pristopilo k zbiranju odstopnih izjav. V kolikor akcija ne bo rodila uspeha, bo naselje Hajdoše izpuščeno iz projekta izgradnje fekalne kanalizacije na območju občine Hajdina. Kar pa bo za seboj pustilo nepredvidene posledice za nadaljnji razvoj kraja na vseh področjih komunalne infrastrukture. SLOVENJA VAS Za zgrajeno javno razsvetljavo ob glavni cesti Gl-2 Hajdina - Maribor teče postopek za tehnični prevzem in s tem v zvezi pridobitvijo uporabnega dovoljenja. V mesecu juliju se bo pristopilo k ureditvi ceste, ki je pridobila status javnega dobra odcep Metličar z izgradnjo javne razsvetljave in asfaltiranjem makadamske podlage v dolžini 131,00 m. Občina je tudi pristopila k finančni pomoči pri zamenjavi dotrajane in ekološko sporne salonitne kritine na Gasilskem domu. Do meseca avgusta bodo zbrane še zadnje odstopne izjave za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije. GEREČJA VAS Asfaltirala se je lokalna cesta na odcepu Kaludra - Križ. Zaradi prometne varnosti bo potrebno na obstoječih križiščih spremeniti vertikalno prometno signalizacijo in napraviti spremembo križišča pri Križu. Nadaljuje se s konsodilacijo nasipa pri avtobusni postaji v “ Kaludri”. Nadaljevala se bo položitev NN omrežja v zemljo. ZGORNJA HAJDINA Na področju javne razsvetljave se je rekonstruirala javna razsvetljava na odseku mimo Gasilskega doma. Zaradi povečanja varnosti v cestnem prometu so se pričela pripravljalna dela ob regionalni cesti Hajdina - Majšperk in uredil se je prometni otok pri “Maji” kjer so parkirana vozila zmanjševala preglednost v križišču in s tem ogrožala udeležence v prometu. Potekajo tudi aktivnosti za pridobitev vseh soglasij, ki so potrebna za predvidena dela, kot so avtobusni postajališči s hodnikom za pešce. Aktivnosti pri pridobivanju soglasij za asfaltiranje ceste ob gozdu in prenos v javno dobro so zastale zaradi manjkajočih dveh soglasij lastnikov, čeprav so bila na skupnem sestanku lastnikov v letu 2002 obljubljena. SKUPNI PROJEKTI Dela na skupnih projektih potekajo v skladu s proračunom občine Hajdina za leto 2003. Ne glede na veliko število različnih aktivnosti dosedaj in sedaj sta pred nami meseca julij in avgust terminsko in delovno najpomembnejša meseca v letu. Nekaj dni dopusta pa se bo tudi našlo. Za popotnico v naslednje poletne mesece želim občini Hajdina najprej nekaj obilnih padavin (seveda brez strele, toče in močnih vetrov), vam občani pa lep zaslužen dopust. Učencem, dijakom in študentom pa varne in lepe počitnice. Nasvidenje v jeseni! Župan Radoslav Simonič Z zasedanja občinskega sveta Peta in šesta redna seja X /mesecu aprilu se je Občinski svet v sestal na 5. redni seji, ki je bila 22. aprila 2003 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji je bil sprejet: - ODLOK o proračunu občine Hajdina za leto 2003 - Podana je bila Informacija o trendih varnostnih pojavov na območju občine Hajdina v letu 2002. X /mesecu juniju se je Občinski svet V sestal na 6. redni seji, ki je bila 19. junija 2003 ob 18. uri v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: - ODLOK o spremembi odloka o izdajanju javnega glasila »Hajdin-čan« - ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah - SKLEP o višini najemnine na pokopališču Hajdina, s katerim se določa najemnina za najem grobov, višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba, cena mrliške vežice in uporaba hladilne komore na pokopališču Hajdina - SKLEP o pristopu k projektu digitalizacije prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov - SKLEP o prvem tujem jeziku angleščina v Osnovni šoli Hajdina - SKLEP o imenovanju uredniškega odbora, v sestavi: - Tatjana MOHORKO, Sela 28/b - urednica - Metka VIDOVIČ, Skorba 27/b - članica - Silva HAJŠEK, Zg. Hajdina 130/b -članica - Aleksandra SEREC, Draženci 22/a -članica - Jože MOHORIČ, Slovenja vas 39/d -član - Jožica LEŠNIK, Gerečja vas 20/b -članica - Valerija ŠAMPRL - Občinska uprava -članica - SKLEP o imenovanju Komisije za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina v sestavi: - Anica Drevenšek - predsednica - Dragica Polajžer, Draženci 36/b - Marjana Miklaužič, Gerečja vas 66 - Zdenka Brodnjak, Hajdoše 32 julij 2003 - Dragica Meglič, Skorba 23 - Angela Mlakar, Slovenja vas 58 - Jožica Murko, Sp. Hajdina 53/a Marta Sitar, Zg. Hajdina 58 - Terezija Meško - Kmetijsko svetovalna služba - Podana je bila informacija o delovanju in statusu CATV Gerečja vas in sprejet je bil SKLEP, s katerim Občinski svet občine Hajdina predlaga Društvu KRS uporabnikov Gerečja vas, da čimprej skliče izredni občni zbor, na katerem pripravi javni razpis za koncesionarja. - Člani Občinskega sveta so obravnavali tudi problematiko ŠD Hajdina in sprejeli SKLEP, s katerim se predlaga Športni zvezi Hajdina, da pri točkovnem in finančnem ovrednotenju redne športne dejavnosti po posameznih športnih društvih občine Hajdina upošteva naslednje: - zmanjšanje igralcev, ki niso iz občine Hajdina - množičnost igralcev znotraj občine - kvalitetne igralce znotraj občine. Člani Občinskega sveta so bili seznanjeni s poročili političnih strank. Podani sta bili tudi informacija o tekočih aktivnostih in izgradnji poslovno-stanovanj-skega centra Hajdina in informacija o tekočih aktivnostih pri pogajanju in izbiri najugodnejše variante trase avtoceste in hitre ceste. Občinska uprava HAJDINČAN OBČINA HAJDINA ORGANIZIRA AKCIJO ZBIRANJA NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV - ODPADNA OLJA (motorna in hidravlična olja, tudi jedilna olja) - BATERIJE IN AKUMULATORJE - OSTANKE BARV IN LAKOV (razredčila, onesnažena embalaža, čopiči) - NEUPORABNO KOZMETIKO (spreji, laki ...) - PESTICIDE (zaščitna sredstva za rastline, insekticidi) - NEUPORABNA ZDRAVILA (tablete, sirupi...) - ODPADNE KEMIKALIJE IZ GOSPODINJSTEV (kisline, lugi, belila ...) PREMIČNI ZBIRALNIK ZA NEVARNE ODPADKE BO POSTAVLJEN : V SOBOTO, 12. JULIJA 2003, NA NASLEDNJIH LOKACIJAH: 7.00 - 8.00 Vaški center Draženci -Gmajna 8.30 - 9.30 Igrišče čez progo Zgornja Hajdina 10.00 - 11.00 Pokopališče Hajdina 11.30 - 12.30 Parkirišče pred igriščem Spodnja Hajdina 13.00 - 14.00 Dom krajanov Skorba 14.30 - 15.30 Gasilski dom Hajdoše 16.00 - 17.00 Gasilski dom Slovenja vas 17.30 - 18.30 Gasilski dom Gerečja vas PROSIMO PREBIVALCE, DA SODELUJEJO V ZBIRALNI AKCIJI. ŽUPAN OBČINE HAJDINA Radoslav SIMONIČ, Ir. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02,16/03) ter 10. člena Odloka o priznanjih (Uradni list RS, št. 84/00, 91/01) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Hajdina objavlja JAVNI RAZPIS O PRIZNANJIH OBČINE HAJDINA I. Priznanja občine so: Častni občan, Priznanje občine Hajdina, Zlata plaketa občine Hajdina, Zahvalna listina. II. Priznanja občine se lahko podeljujejo občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Hajdina. Listina ČASTNI OBČAN se podeli občanu za njegovo življenjsko delo na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem humanitarnem ali na katerem drugem področju dela, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in uveljavitev občine Hajdina. Listina PRIZNANJE OBČINE HAJDINA se podeljuje posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v večletnem obdobju, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek občine Hajdina. ZLATO PLAKETO OBČINE HAJDINA lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov ali pravne osebe za enkratne pomembne dosežke na že zgoraj imenovanih področjih. ZAHVALNA LISTINA ima pomen priznanja za posebne zasluge in dejanja na vseh področjih dela in življenja v občini. III. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj občine Hajdina so lahko občani, politične stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Pobuda za podelitev priznanja mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. IV. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet občine Hajdina. Predloge pošljite na naslov: Občina Hajdina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA, vključno do 12. septembra 2003. Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jožef KMETEC, l.r. HAJDINČAN julij 2003 AKTUALNE INFORMACIJE Avtocesta čez občino Hajdina Zbrani predstavniki resornih ministrstev v občini Hajdina marca letos. X Tobčini Hajdina še do danes nismo V prejeli v presojo nobene modificirane ali kakršnekoli nove variante, razen prostorske dokumentacije za odsek avtoceste Fram-Hajdina (Tržeč) št. 30-160-3/96 z dne junij 1999, ki jo je izvajalo podjetje URBIS d.o.o. Maribor. Za obujanje dogodkov se spomnimo sklepa Občinskega sveta iz 8. seje z dne dne 30. 08. 1999, ko smo z veliko večino glasov sprejeli za najugodnejšo in edino sprejemljivo varianto “Kidričevo”. Dne 17.03.2003 je potekala v prostorih Občine Hajdina razširjena konferenca v zvezi s problematiko variante avtoceste Fram - Hajdina - Gruškovje. Na konferenci so bili predstavniki naslednjih ministrskih resorjev, poslancev, županov in ostalih služb, ki sodelujejo na projektu: - Ministrstvo za promet: dr. Tomaž Vidic in Gregor Ficko - Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje: Barbara Radovan in Barbara Perovič - DARS d.d.: Abdon Peklaj in Ana Sodnik Prah - DDC d.o.o.: Anton Brodnjak, Katarina Eržen in Danica Pohajac - BPI d.o.o.: Milivoj Ročenovič - URBIS d.o.o.: Rajko Sterguljc - ZVKDS: Marija Lubšina Tušek - SAAS: dr. Bojan Djurič - Skupna občinska uprava Ptuj: Stanislav Napast - Poslanka Državnega zbora: Lidija Majnik - Predstavnik lokalnih interesov v Državnem svetu RS, državni svetnik Robert Ceh - Občina Miklavž: župan in poslanec v državnem zboru Leo Kremžar - Občina Rače - Fram: župan Branko Ledinek - Občina Starše: župan Vili Ducman - Občina Kidričevo: župan Zvonimir Holc - Mestna občina Ptuj: župan dr. Štefan Čelan - Občina Videm: župan Friderik Bračič - Občina Podlehnik: župan Vekoslav Fric - Občina Žetale: župan in poslanec v državnem zboru Anton Butolen - Občina Hajdina: župan Radoslav Simonič, podžupan Martin Turk, predsednik Komisije za pogajanja o izbiri najugodnejše variante za traso avtoceste Fram-Hajdina Janko Merc in direktorica Občinske uprave Valerija Šamprl. Na sestanku so bili soglasno sprejeti (s podpisi prisotnih) naslednji sklepi: Odsek Hajdina - Gruškovje 1. Apelira se na Ministrstvo za promet, da se odsek avtoceste od Hajdine do mejnega prehoda Gruškovje uvrsti v resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest, ki bo v Državnem zboru obravnavana predvidoma v mesecu juliju 2003. Odsek Fram - Hajdina 1. Primerjalna študija variant: Marjeta osnovna, Marjeta optimizirana, Hajdina in Hajdina 2, s predlogom najustreznejše variante bo zaključena v septembru 2003 in posredovana občinam. 2. Ob pogoju, da je dosežena uskladitev najugodnejše variante med resornimi ministrstvi in lokalnimi skupnostmi v oktobru 2003, je možno sprejeti Uredbo o lokacijskem načrtu v decembru 2004. Skozi naselja občine Hajdina se vsak dan vije kolona vozil. Foto: TM julij 2003 HAJDINCAN 3. Izhodiščna točka odseka Fram - Hajdina je razcep Slivnica. 4. Urad za prostorsko planiranje bo sodeloval v koordinaciji v pripravi primerjalnih študij z lokalnimi skupnostmi, predvsem z občino Hajdina. Odsek Slovenska Bistrica - Ormož 1. Za hitro cesto Slovenska Bistrica -Ormož se pospešijo postopki, kot bo to določila resolucija o nacionalnem programu gradnje avtocest v RS. Povzetek: Udeleženci konference so bili enotnega pozitivnega mišljenja o organiziranju takšnih delovnih oblik, kot smo jih in jih bomo tudi v bodoče pripravili v občini Hajdina. Hajdinčani smo po vsej verjetnosti edina občina na predvidenem poteku trase avtoceste in hitre ceste, ki poizkušamo na vse možne legitimne načine ustvariti pozitivno ozračje na ministrske resorje za čimprejšnjo realizacijo izgradnje avtoceste in hitre ceste. Zelo kooperativni bomo v bodoče s sosednjimi občinami in vsemi tistimi, katerih cilj je skupen: čimprejšnja rešitev prometne problematike. Mačehovski odnos pristojnih služb (Urad za prostorsko planiranje), ki do sedaj kljub sklepom, podanim v uvodu, ignorirajo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pri določitvi trase avtoceste in hitre ceste, se nam lahko vrne kot "bumerang", saj vladne službe komaj čakajo na različne interese lokalnih skupnosti pri izbiri cestnih tras. In na koncu predvidevam, da nam bodo zopet ponudili v presojo vsaj tri variante, na katerih se ne bodo lomila mnenja samo v občinskih svetih, ampak po vsej verjetnosti tudi med občankami in občani v vseh prizadetih občinah. To pa je po vsej verjetnosti naslednji namen vladnih služb, saj bi ob strokovnem delu in sodelovanju z lokalnimi službami sigurno našli sprejemljivo varianto poteka avtoceste in hitre ceste. Saj veste, spoštovane občanke in občani občine Hajdina: "Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima." Upam, da bo primerjalna študija poteka avtoceste in hitre ceste skozi občino Hajdina resnično končana do septembra 2003 in bomo lahko začeli ob sprejetju nacionalnega programa izgradnje avtocest končno realizirati terminske plane. Lepe in čimmanj prometno infarktne počitnice vam želim. Vodja komisije za pogajanja o izbiri najugodnejše variante za traso avtoceste Fram -Hajdina Janko MERC Komunalna infrastruktura Asfaltiranje ceste na Sp. Hajdini - še zadnja dela pri izgradnji kanalizacijskega sistema na kanalu 5.0. Asfaltirana lokalna cesta v “Kaludri” je pridobitev za Gerečjo vas in okolico. V ekoloških otokih občani odlagajo vse več odpadkov, kar zahteva tudi redno čiščenje in odvoz. Foto: Občinska uprava HAJDINČAN julij 2003 Vaški odbori se predstavijo A Tešeča februarja so bili po posamez- IVlnih naseljih občine Hajdina sklicani zbori občanov Vaških skupnosti, kjer so bili na novo izvoljeni vaški odbori. Odpravili smo se do posameznih predsednikov vaških odborov (člane VO Zg. Hajdina in plan dela smo podrobneje že predstavili v prejšnji številki Hajdinčana) in jih povprašali: kakšne naloge (plan dela) so si zadali v mandatu, ki je pred njimi, katere naloge so že realizirali, katera dela so že v izvajanju, katera je njihova največja prioriteta glede zadanih nalog, ali bodo vse zadane naloge lahko izpeljali glede na to, da je občinski proračun že sprejet in so finančna sredstva že razporejena, in kakšno je njihovo sodelovanje z ostalimi društvi v vasi. VAŠKI ODBOR SPODNJA HAJDINA T")rvo redno sejo je imel Vaški odbor Sp. I Hajdina ob koncu februarja, v svoji sredi pa so predsednik VO Franc Krajnc in člani Ivan Ambrož, Aleš Menhart in Franc Zupanič ml., imeli tudi župana Radoslava Simoniča. Tako je bilo tudi drugič in župan naj bi se udeleževal prav vseh sestankov spodnjevaškega odbora, saj vas nima svojega predstavnika v Občinskem svetu, župan pa je tako edini pravi naslov za debato s člani Vaškega odbora. Kaj se bo na Sp. Hajdini spremenilo, katere naložbe bodo izpeljane v štirih letih, je danes še težko napovedati, a nekaj se bo prav gotovo spremenilo na bolje in v uspeh so v VO prepričani, pravi predsednik Franc Krajnc. VO Sp. Hajdina je tako kot vseh ostalih pet odborov sestavil že tudi seznam potreb in želja, kot radi povedo, lepše pa zveni kot spisek potreb vaške skupnosti v obdobju 2002 - 2006. V ospredju je izvedba priključka na Gl-2 iz male Gmajne, ena od prednostnih nalog pa bo prav gotovo izgradnja pločnika in razsvetljave Gl-2 Mariborska cesta od Kanclerjevih do hajdinske šole, nam je povedal predsednik Krajnc. Sicer pa so Občinskemu svetu predstavili še daljši spisek, vanj pa zapisali: - Postavitev svetlobne signalizacije z omejitvijo hitrosti 50 km/h, Mariborska cesta Gl-2 - izvedba 2003-07-01 - Asfaltiranje ceste Mitrej - Mariborska cesta PRP 2003-2004 - Asfaltiranje in osvetlitev parkirišča pri igrišču - vse to v letu 2003 - Postavitev svetlobnih znakov, omejitev hitrosti 40 km/h pred nogometnim igriščem in marketom Nika - v letu 2003 - Dopolnitev projektne dokumentacije pločnik Nika-Zaga z javno razsvetljavo - 2003 - Izgradnja kanalizacijskega sistema od Šegula do Žage in izgradnja pločnika z razsvetljavo - 2004/05 - Postavitev ekološkega otoka pri OŠ Hajdina - še v letu 2003 - Nabava dveh novih klopi pri Mitreju - Priključitev kabelskega sistema v vasi na CATV Gerečja vas - v letu 2003 - Do leta 2006 si želijo ureditve dokumentacije za izgradnjo kanalizacije Mala Gmajna in biološke čistilne naprave - začetek že v letošnjem letu - Ureditev Mariničeve hiše, ki je spomeniško zaščitena, ob pomoči Zavoda za naravno in kulturo dediščino - Rešitev dokumentacijskega postopka Zadruga Sp. Hajdina Franc Krajnc Foto: TM V letošnjem letuje veliko dela že opravljenega v komunalni infrastrukturi, nam je ob obisku povedal tudi predsednik VO Franc Krajnc, ob tem pa doda, da so Občinskemu svetu in županu že predali vse vaške pobude in prepričani so, da jim bodo znali prisluhniti v naslednjih štirih letih mandata. Zavedajo se, da je v občini šest vaških skupnosti, vsem bo težko ustreči v vseh pobudah in predlogih, a časa je dovolj in verjamejo, da tudi volje in denarja, da pa se najnujnejše zadeve vendarle uredijo v prihodnjih letih. »Zadovoljni bomo že, če bodo upoštevani nekateri naši pomembnejši predlogi, župan Simonič, s katerim zares dobro sodelujemo in smo veseli, da si vzame čas tudi za naše seje, nam je obljubil, da se bodo naloge realizirale po obdobjih, če le ne bo prišlo kaj vmes, vse pa je odvisno od denarja, ki se zbira v občinskem proračunu. Zelo si želimo, da bi se še več naredilo za razvoj kraja, da bi vendarle dobili pločnik in razsvetljavo ob prometni vpadnici v našo občino, kar že dolgo pogrešamo, ostalo pa so tako znani predlogi naše vaške skupnosti. Kot predsednik VO to funkcijo jemljem resno, predvsem pa z dobro voljo in ne dvomim, da nam skupaj v odboru ne bi uspelo. Želimo narediti nekaj korakov v večji povezanosti med vaščani, naši ljudje namreč zelo pogrešajo več druženj, skupnih prireditev in srečanj. Naj samo omenim druženje ob majskem drevesu, pa še prej ob dnevu žena - obakrat so ljudje prišli v velikem številu. Za več druženja bomo spet poskrbeli že jeseni, ko pripravljamo posebno prireditev in nanjo bomo takrat povabili vse Spodnjehajdinčane in tudi okoličane.« VAŠKI ODBOR DRAŽENCI T"'Xragica Polajžer se že veliko časa akti- i-Vvno vključuje v aktivnosti v domači vasi. Prva članica VO je postala takrat, ko se je novi Dom vaščanov pričel šele graditi. Takratni predsednik je bil g. Tomanič. Po tem mandatu se je za nekaj časa umaknila, vendar je bila zmeraj prisotna na različnih prireditvah in pomagala, če je bilo to le mogoče. V zadnjem desetletju pa se je kot soustanoviteljica vključila v Društvo gospodinj Draženci, kjer je podpredsednica. Postala pa je tudi članica VO, katerega predsednik je bil Ivo Rajh. Z letošnjim letom je prevzela vodenje VO Draženci, kjer se zavzema za čim boljše rešitve in promocijo lastne vasi. Vendar svojega prostega časa ne namenja le vaškim zadevam, saj je aktivna na različnih področjih. Med drugim je članica Odbora za najlepše urejeno vas, prizadevna sindikalistka in še kaj bi se našlo v njeni bogati zbirki aktivnosti. »Želje za moje mandatno obdobje so zelo velike in če bi bilo dovolj finančnih sredstev, bi se dalo marsikaj postoriti, vendar pa se tukaj običajno zatakne. Za letošnje leto smo si zadali kar nekaj smernic, ki bi julij 2003 HAJDINČAN Dragica Polajžer Foto: TM jih srčno rada izpeljala. Najpomembnejša je seveda ureditev domače Gmajne, ki se že predolgo vleče. Se vedno je sporna kapelica, vendar je projekt pripravljen in odobren s strani občine in tako upam, da se bo kmalu premaknilo. Istočasno bi naredili tudi igrišče ob domu vaščanov, da bi se otroci v prostem času imeli kje igrat, hkrati pa bi lahko obudili športne dejavnosti za vse vaščane. Stara rana je tudi jama, ki bi jo že dalj časa radi spremenili v športni park. Ogradili bi jo in s tem preprečili črna odlagališča odpadkov. Postavili bi tudi luči, tako da bi bil nadzor še boljši in preglednejši. Naslednja pereča stvar je kanalizacija, ki se je pričela v tisti vasi, kjer ni bilo težav glede podpisnikov spornih zemljišč. Kot vsi vemo, je kanalizacija nujno potrebna, saj bivamo na področju pitne vode. Vedno večje je onesnaženje le te in vse skupaj poteka prepočasi! Potem je tu še sporna cesta, ki bo velik problem, saj nikakor ne bo perspektivna za vas. Sicer je načrtov še več, vendar so za to leto ti, ki sem jih izpostavila, najbolj pomembni. Reči moram, da sem na lastno vasico posebej ponosna, ker je dokaj urejena, ima dobro geografsko lego in veliko vpadnic, saj v Dražence lahko pridete kar iz petih ali šestih strani.« Njena velika želja je, da bi športni park v jami končno zaživel in bi tam lahko velikokrat izpeljali športno-družabna srečanja, uredil bi se lahko tudi ribnik in še marsikaj. Ob koncu pa je nekaj besed namenila vsem bralcem Hajdinčana in svojim sovaščanom: »Želim si čimveč pristnega sodelovanja brez polen pod noge, kajti več kot bomo naredili skupaj, lepše nam bo na tem majhnem koščku naše dežele in le tako bomo imeli možnost, da se vsi dvignemo na neko kulturno raven.« Jaz pa sem ji zaželela čim uspešnejše vodenje VO Draženci, predvsem pa veliko izvirnosti in domačnosti, po kateri jo poznam in naj ji nikoli ne zmanjka te srčne kulture in ekološke ozaveščenosti, ki jo prenaša na soljudi. VAŠKI ODBOR GEREČJA VAS T^redsednik vaškega odbora v Gerečji IT vasi je g. Silvo DREVENŠEK, ki je bil izvoljen 20. februarja na zboru občanov Vaške skupnosti Gerečja vas. Silvo Drevenšek Foto: J. Lešnik Tudi v Gerečji vasi so določili plan dela vaškega odbora za obdobje 2003 - 2006. Silvo Drevenšek: »V obdobju 2003 -2006 smo si zadali kar nekaj nalog, nekaj pa smo jih sprejeli še iz prejšnjega mandata in bi jih radi v celoti tudi realizirali. V tem letu smo planirali: - asfaltiranje ceste Kungota - Sp. Hajdina - dokončanje kolesarske steze Gerečja vas - Slovenja vas - ureditev prehoda za pešce na zaključku kolesarske steze v Slovenji vasi - tekoče vzdrževanje in gramozira-nje - izgradnja avtobusne postaje »Kalu-dra« z obračališčem in razširitev že asfaltirane poti Gerečja vas - Zg. Hajdina (Maja) - nakup in obnova notranje opreme v gasilskem domu - položitev nizko napetostnega električnega omrežja v zemljo - ureditev razsvetljave na križišču pri vojašnici - ureditev ekološkega otoka v »Kalu-dri« z dovozno potjo - ureditev vaških smerokazov z domačimi imeni - cvetoče zasaditve v centru vasi - dokončanje aktivnosti v zvezi s povračilom sredstev za telefonske priključke - ureditev zazidalnega načrta na lokaciji »ob Gajecu« in ureditev tudi drugih možnih zazidalnih načrtov. Povedati moram, da so nekatera dela iz našega plana za to leto že končana. Meseca aprila smo dokončali kolesarsko stezo in cestno razsvetljavo v smeri Gerečja vas -Slovenja vas ter uredili prehod za pešce na zaključku kolesarske steze v Slovenji vasi. V delu vasi, imenovanem »Kot«, je bil zgrajen pločnik z zemeljsko javno razsvetljavo, z izgradnjo pločnika pa so bili v zemljo položeni kabli - CATV sistema in nizko napetostnega elektro omrežja. CATV sistem po položenih kablih že deluje, elektro omrežje pa bo v naslednjih dneh preusmerjeno na te zemeljske kable. Kmalu se bo končala tudi izgradnja avtobusne postaje v »Kaludri« in izgradnja igrišča za odbojko na mivki ter ureditev pomožnega igrišča. Izvajajo pa se tudi že dela na cesti Kungota - Sp. Hajdina, urejanje ekološkega otoka v »Kaludri«, v izvajanju pa so tudi druga dela, ki so v idejni zasnovi in so v fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije. Upam, da bomo zadane naloge za to leto lahko v celoti realizirali. Za naslednja leta pa nas čaka še izgradnja preostalih kolesarskih stez, postavitev hitrostnih ovir, asfaltiranje poti Gerečja vas (trnje) - Hajdoše, izgradnja otroškega igrišča na drugi lokaciji, izgradnja teniškega igrišča, menjava ostrešja na gasilskem domu in seveda potrebna vzdrževalna dela. Veliko prednost dajemo varnosti. Promet skozi našo vas je zelo gost. Vozniki ne upoštevajo omejitve hitrosti v naselju, zato bi radi čimprej izvedli postavitev hitrostnih ovir in uredili vaške smerokaze z domačimi imeni. Cesta skozi vas ni namenjena vožnji težkih tovornih vozil, ki jih je tu iz dneva v dan več. To bi radi čimprej preprečili. Če nam ne bo uspelo, bo potrebno nekaj ukreniti. Zavedamo se, da imajo v občini omejena sredstva, s katerimi razpolagajo in da so HAJDINČAN julij 2003 bila ta sredstva do sedaj še vedno ustrezno razporejena. Upamo, da bomo dobili toliko, kot nam ; ipada, če bo dovolj, pa še ne vemo. V vasi dobro sodelujemo z vsemi društvi, posebej pri organizaciji kakšnih prireditev. V okviru razpoložljivih sredstev, ki so na voljo, sofinanciramo redno dejavnost društev, za kaj več pa nam denarja zmanjka. Gasilsko društvo ima letos v načrtu nabavo novega vozila, športno društvo potrebuje za vzdrževanje objektov ogromno sredstev, društvo žena in deklet pa v veliki meri poskrbi samo zase.« VAŠKI ODBOR SLOVENJA VAS F^redsednik vaškega odbora v Slovenji Jl vasi je g. Ivan VEGELJ, ki je bil izvoljen 19. februarja na zboru občanov Vaške skupnosti Slovenja vas. Janko Vegeij Foto: J. Lešnik Ivan Vegeij: »Plan, ki smo si ga zadali na 1. redni seji vaškega odbora v Slovenji vasi, je abstrakten, saj lahko zadeve dolgoročno le predvidevaš. Nerealizirane se prenesejo v naslednje leto, drugo pa se sproti še izkristalizira. Zadali smo si plan za obdobje 2003 - 2006, ki bi ga v tem času, kolikor nam bodo dopuščala finančna sredstva in druge okoliščine, tudi realizirali. To je: - odkup zemljišča za čistilno napravo - ureditev lastništva vaških cest - nakup zemljišča obrtna cona - ureditev središča vasi - igrala pri gasilskem domu - asfaltiranje ceste Slovenja vas - Metličar - ureditev meteornih vod (Mlakar -Topolovec) - izdelava strojne lope - hidrant Slovenja vas (Zupanič) - javna razsvetljava Hajdoše, Slovenja vas - javna razsvetljava (Metličar -Pesek) - javna razsvetljava na parkirišču pri kapeli in na vseh vpadnicah v vas - ureditev tribun na športnem igrišču - zamenjava kritine na gasilskem domu - asfaltiranje obkanalske ceste Iz tega plana je že realizirana javna razsvetljava ob glavni cesti Ptuj - Maribor, kar je pridobitev celotne občine, in ekološki otok. V izvajanju je urejanje središča vasi, predvsem igral pri gasilskem domu in urejanje potrebne dokumentacije za prenos cest v javno dobro. Redno se rešujejo preventivne zadeve. Tu gre predvsem za sprotno obnavljanje in posodabljanje elek-troinstalacij, saj se je prvotno elektrifikacija delala samo za Slovenjo vas, sedaj pa je na to vezana tudi obrtna cona. V tem letu bi radi zamenjali kritino na gasilskem domu, saj je v izredno slabem stanju, in postavili hitrostne omejitve po vaških poteh. Pred vsemi zadanimi nalogami pa dajemo prednost izgradnji avtoceste in kanalizacije. Ta mesec bomo imeli končan gradbeni načrt in projekt za izgradnjo kanalizacije. Ker ta zadeva ni vezana na celotno občinsko kanalizacijo, bi se lahko dela že začela izvajati. Zavedamo se, da smo planirali dosti več, kot imamo razpoložljivih sredstev. Moti nas, da so v naš proračun zajeta tudi sredstva, namenjena za odkup obrtne cone. Ta ne bo naša last, ampak jo bo imela v lasti občina. Naša vas je na robu občine in vaščani se še vedno ne morejo znebiti občutka (enako kot v prejšnjem sistemu občine Ptuj), daje nam namenjenih najmanj sredstev, čeprav jih z obrtno cono mnogo pridobimo. V vasi imamo tudi težave. Moti nas GSM antena na vodnem stolpu, ki kljub odloku inšpektorja o odstranitvi še vedno ni odstranjena. Druga stvar je privatna drobilnica asfalta pri obrtni coni. Lastnik delo opravlja brez dovoljenja in tudi tu je inšpekcijska služba nemočna. V vasi imamo gasilsko in športno društvo, s katerima dobro sodelujemo. Gasilci v naši vasi so glavni nosilci kulturnega in družabnega življenja. Iz razpoložljivih sredstev sofinanciramo delo obeh društev.« VAŠKI ODBOR SKORBA T^ebruarja letos je bil na zboru kraja- 1 nov vasi Skorba, ki ga je sklical župan občine Hajdina g. Radoslav Simonič, izvoljen nov Vaški odbor z mandatom štirih let v sestavi: Ivan Ogrinc ml. - predsednik in člani Jakob Kokol, Franc Terbulec, Stanko Kolarič in Franc Mohorko. Predsednik VO Ivan Ogrinc: »Zavedamo se, da je od dobrega dela Vaškega odbora precej odvisen razvoj vasi, zato smo se dela lotili skrajno resno. Že na svoji prvi seji smo naleteli na zelo zahtevno nalogo, saj je bilo potrebno izpostavit želje in potrebe vasi Skorba za obdobje 2003 - 2004, ker je bilo pred vrati sprejetje občinskega proračuna in biti zajet v razporeditvi proračunskih sredstev pomeni zagotovilo za uresničevanje želja in potreb vaščanov. Nekako smo strnili stvari, ki se tičejo same vasi Skorba in predlagali izvajanje sledečih aktivnosti in potreb: - ureditev cestne razsvetljave na celotnem območju vasi - postavitev cestnih ovir (ležečih policajev) na odseku ceste nogometno igrišče - Dom krajanov (3 ovire z ustrezno prometno signalizacijo) - ureditev lastništva sedanjega nogometnega igrišča - ureditev odkupljene parcele pri Domu krajanov - ureditev ekološkega otoka pri Domu krajanov začet z izvajanjem projekta »Kmečka hiša« na odkupljenem zemljišču pri Domu krajanov - ureditev razsvetljave parkirišča pri Domu krajanov Ivan Ogrinc ml. Foto: TM julij 2003 HAJDINCAN PRAZNOVANJE 90-LETNICE KULTURE NA HAJDINI ZDRUŽENO Z DNEVOM DRŽAVNOSTI O kulturi in ljudeh piše devet dolgih desetletij - ureditev prometne signalizacije na rekonstruiranem križišču pri Ivanu Horvatu - gramoziranje neasfaltiranih vaških cest in urejanje bankin ob asfaltiranih cestah - preplastitev dostopa na cesto pri Janku Osenjaku (v dolžini cca 25 m) - preplastitev dostopa na cesto pri Angeli Zelezinger (v dolžini cca 50 m) - odkup dodatnega zemljišča pri nogometnem igrišču za pomožno igrišče in montažne tribune asfaltiranje odseka ceste Gašljevič-vodno črpališče - asfaltiranje odseka ceste Slamber-ger - Gajec - asfaltiranje dela ceste Purg - kanal (v primeru ureditve ceste ob kanalu) - Dom krajanov - preplastitev parkirišča - pleskarska in fasaderska dela - obnovitev tal v dvorani in kuhinji - ureditev stopnišča - rekonstrukcija greznice - zamenjava kritine - postopna preplastitev vseh vaški cest Vodilo novega vaškega odbora pa bo tudi povezati vsa društva in klube v vasi z željo, da dihamo skupaj in z istimi cilji: zagotoviti čim boljšo kvaliteto življenja na vasi na domala vseh področjih družbenega življenja in obljubljamo, da od tega ne bomo odstopali. V zgornjem planu niso omenjeni projekti, katerih aktivnosti potekajo na nivoju občine in pod okriljem Občinske uprave. Seveda pa ne smemo zanemariti tistih, ki znajo prisluhniti našim zahtevam, željam in potrebam: župana g. Radoslava Simoniča, Občinski svet in vse komisije, ki delujejo v okviru občine Hajdina, brez katerih Vaški odbor ne bi mogel niti približno odigrati svoje vloge - biti gonilna sila vseh aktivnosti na vasi.« Hvala za pogovor vsem predsednikom vaških odborov in veliko uspehov pri realizaciji zadanih nalog jim želimo. Pripravile: Jožica Lešnik, Metka Vidovič, Saška Serec in Tatjana Mohorko RS. Prihodnjič bomo predstavili še VO Haj-doše, predsedniku VO in vaščanom pa se opravičujemo, ker nam tokrat ni uspelo pridobiti podatkov ob pravem času. "IVTa Hajdini so v dneh pred praz- 1.^1 ni kom slovenske samostojnosti - dnevom državnosti praznovali tudi jubilej KPD Stane Petrovič Hajdina. Praznovanje z bogatim kulturnim programom so 21. junija pripravili v dvorani hajdinskega gasilskega doma, slavnostni govornik je bil župan Radoslav Simonič, predsednica KPD Nataša Stumberger pa je ob tej priložnosti prejela posebej dragoceno priznanje JSKD, območne izpostave za kulturo Ptuj, priznanje pa ji je izročila vodja izpostave Nataša Petrovič, ki je dejala, da 90 let kulture na Hajdini so ljudje, zaključila pa z željo, da bi srčnost in kulturni navdih še dolgo prenašali na mlajše rodove. Hajdinski župan je ob prazniku kulture na Hajdini postregel z zanimivim razmišljanjem o ustvarjanju kulture in deljenju le-te ljudem, ki so zaslužni, da se bo tradicija lepe slovenske besede in pesmi na Hajdini nadaljevala v jutrišnji dan. Ob kratki obuditvi zgodovine kulturno-prosvetnega društva pa je župan posebej izpostavil bogato odrsko in pevsko ustvaijalnost hajdinskih kulturnikov, ki so s ponosom delovali kar nekaj desetletij, s pohvalnimi besedami pa se je dotaknil prav vseh, ki so dodali kak delček k bogatenju in ustvarjanju društvenih dosežkov vse do današnji dni. Ob pomenu kulture, ki ima na Hajdini še zmeraj posebno mesto, je župan zbrane nagovoril tudi ob letošnjem praznovanju 12-letnice samostojnosti, ob tem pa spomnil tudi na pomen slovenske besede in nasploh jezika, kar je še posebej pomembno ob vstopanju naše države v EU. »Spoznanje, da vas cenimo in da brez vas ne moremo, pa vam naj da novih moči za nadaljnje delo in na »skorajšnje« srečanje ob vaši 100. obletnici,« je zaključil župan Simonič. KRONIST DUŠAN OREŠEK IN NJEGOV BILTEN Dušan Orešek, kronist kulturnega društva, pripoveduje o začetkih v kulturni dejavnosti na Hajdini: »Začetki segajo v leto 1913, ko je bilo na Hajdini ustanovljeno Bralno društvo in že istega leta je bila ustanovljena knjižnica, oba dogodka pa pomenita začetek razvoja kulture na Hajdini. Iz leta v leto se je to bogatilo, pričeli so se »igrokazi« s prikazovanjem dramskih del. Takratno društvo je delalo pod okriljem župnišča na Hajdini, saj so bili takrat glavni voditelji prav ljudje iz cerkvenih krogov, izvoljen je bil odbor in prvi predsednik društva je postal takratni trgovec Školiber. Društvo je nato razvijalo svojo dejavnost. Leta 1934 v kroniki zasledimo, da so bila na hajdinskem odru odigrana že zahtev- HAJDINČAN julij 2003 Osrednji govornik na proslavi je bil župan Radoslav Simonič Moški pevski zbor Hajdina bo letos proslavljal 10-letnico nejša dela, med njimi Razvalina življenja in Rokovnjači, kar je zanimivo. Iz kronike razberemo tudi, da je bilo kulturno delovanje v tistih časih znatno večje kot v današnjih. Upravno društvo je bilo nekakšno vodstveno društvo in pod njegovim okriljem so bila ustanovljena razna druga društva; dekliško, društvo kmečkih fantov in deklet... Razvoj kulture je v poznejšem obdobju potekal v glavnem v Bralnem društvu, leta 1926 pa zasledimo, daje prišlo že do podvojitve, namreč 1912 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo in tudi pri njih je takrat začela delovati dramska skupina. Ta skupina je prav tako pripravljala odrska dela, sredstva, ki so jih pridobili z vstopninami, pa so uporabljali za nabavo takratnega gasilskega orodja. PO VOJNI NASTOPILA SUŠNA LETA V KULTURI V kroniki lahko preberemo, da so bila najboljša leta za kulturo od 1935 in vse do druge svetovne vojne, zapisano pa je še, da je takrat prišlo do raznih izobraževanj, zelo dejaven »promotor« pri tem je bil ravnatelj hajdinske šole Ignacij Petje, ki je dejansko vodil društvo. Bil je namreč režiser, predavatelj, pevovodja - skratka bil je človek, ki je naredil marsikaj za kulturo in zanimiv je še zapis, ki ga to leto najdemo v kroniki in iz njega razberemo, da je bilo tudi do 37 članov na pevskih vajah, da so pred tem bili aktualni kmetijski članki po raznih revijah, da so bili nekateri fantje, ki niso imeli posluha celo pripravljeni prihajat poslušat petje. Sušna leta v kulturi zabeležimo med 2. svetovno vojno iz že znanih razlogov; nekateri so odšli v NOB in tudi društvo je spremenilo ime, saj se je po vojni poimenovalo po svojem bivšem članu Hajdinčanu Stanetu Petroviču, ki je 1944 padel v boju v Halozah. Okrog 1950 ponovno zasledimo vzpon kulture na Hajdini, a le do leta 1966, potem pa je bilo do 1972. leta spet slabo. Nekaj je bila kriva adaptacija kulturne dvo- rane, pojavile so se močne finančne težave in še in še. Sest sušnih let je nakazovalo, da je potrebno kulturno njivo ponovno zasaditi in aktivirati vse sile, kar pa je uspelo predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, ki so leta 1973 »vpregle« mladino in prišlo je znova do oživitve kulturne aktivnosti. V ZADNJIH 12 LETIH SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI... Dušan Orešek: »Kultura na Hajdini je v teh letih napredovala; v začetku so delovale bolj glasbene sekcije, dramska je bila še pred nekaj leti v zatišju, prišlo je do sprememb v družbenem sistemu - tudi v kulturi je to pustilo sledove. Bil je to mehak prehod, a tudi malo zavirajoč, pravim, da so se začela prepletati leva in desna polja, kot gledališčnik bi dejal, da so si eni maske sneli, drugi pa nadeli, a tole naj zveni bolj za šalo kot zares. Skupina mažoret OŠ Hajdina Pevski zbor OŠ Hajdina julij 2003 HAJDINČAN Dramska sekcija ni delovala vse do leta 2000, ko so gledališčniki na oder spet postavili novo predstavo, k delu pa smo uspeli pritegniti precej mladih igralcev, pa ne iz Hajdine, temveč iz sosednjih naselij. V društvu danes deluje še nekaj drugih sekcij ...« KRONIKA PRI AVTORJU DOMA NA VARNEM »Veliko sem moral v teh letih prebrati, pregledati arhive, poiskati nekoč aktivne člane in pri njih poiskati arhivske fotografije, nasploh gradivo, pa tudi v časopisih se je veliko našlo o kulturnem dogajanju na Hajdini. Potrebno je bilo iskati podatke vsepovsod, tudi v šolski in župnijski kroniki, nekaj zanimiv zapisov smo našli v gasilski kroniki, pa tudi starejši Hajdinčani so doma v predalih našli marsikaj zanimivega. Sele sedaj vidim, da je opravljeno veliko delo, a imel sem tudi pomoč, saj mi je pri tem veliko pomagal nekdanji član Nataša Štumberger je izročila posebno priznanje Dušanu Orešku našega društva Vlado Fridl. Danes se kronika hrani pri kronistu, kajti prepričan sem, da ta trenutek ni bolj primernega prostora za to. V občini že dolgo potrebujemo nek večji arhiv, kamor bi lahko shranili dragocene zapise. O tem sem že velikokrat seznanil župana Simoniča, a ostalo je bolj pri pogovorih. Izvirnik hranim v lastni omari, kajti društvo že ima fotokopijo te kronike, rokopis kronike je še zmeraj v moji lasti, v moji osebni arhivi, kjer se najde tudi ostala zanimiva literatura. Za zdaj je kronika na varnem. Kako pa bo v prihodnje, težko povem, sicer pa se bo s kroniko društva po novem ukvarjala Evelin Zelenik.« ČASI, ZLATI ČASI V KULTURI Dušan Orešek pravi, da se mu velikokrat toži po zlatih časih, po tistih časih, ki so bili ljubiteljski kulturi bolj naklonjeni. Kar pa zadeva naslov biltena Časi, zlati časi, je pa temu botrovalo naključje, saj je Dušan tak naslov napisal ob predaji diskete s teksti bolj tako mimogrede, a se je to kaj kmalu prijelo in pri tem pozneje tudi ostalo. Ko ima v mislih stare čase, pa pravi, da ga nostalgija še zmeraj zanese v tiste stare čase, ko ni bilo vse tako zelo slabo, kot pravijo nekateri, in rad obuja spomine. Tudi zato se s tolikšnim veseljem loteva pisanja kronike in še marsičesa drugega, kar nastaja za njegovo pisalno mizo. NATAŠA ŠTUMBERGER, PREDSEDNICA KPD STANE PETROVIČ HAJDINA OB JUBILEJU DRUŠTVA »90-letnica je poseben jubilej, ki ga doživi le malokatero društvo. Na Hajdini je to skupek nekih dosežkov, človeških vrednot, področje, ki obsega človekovo umsko, zlasti pa umetniško delovanje. Pred leti je bilo veliko ljudi, ki so živeli in delali za kulturo na Hajdini. Ne poznam jih osebno vseh, mnogi so vmes že umrli, vendar pa so nekateri najzaslužnejši še med nami. Naj jih omenim: pobudnik za začetek kulturnega dogajanja Zvonko Kajič, Maks Kampi, ki je še danes aktiven v društvu, še posebej med pevci, prav tako Marjana Veronek, danes med hajdinskimi pevkami, nekoč pa je bila uspešna v gledališki skupini, med mlajšimi člani si posebno mesto zasluži Milena Stojadinovič, ki je po nekajletnem zatišju obudila delo društva na Hajdini, gonilna sila v društvu je tudi Cvetka Vratič, ob njej pa seveda Dušan Orešek in še mnogi, ki so zaslužni, da se je društvo ohranilo do današnjih dni.« Mnogim članom KPD ste se s priznanjem zahvalili za dolgoletni trud in prispevek, ki so ga dali društvu, mnogi so omenjeni v kroniki in zdaj zapisani tudi v biltenu in prav gotovo se je v devetih desetletjih nabral kar dolg spisek. N. Štumberger: »Velika večina imen članov društva je v naši kroniki zapisana in naša tajnica je imela zares veliko dela, da je ob letošnjem jubileju vsa zbrala, nato poiskala vse naslove, kajti mnogi so se namreč odselili iz Hajdine, veliko jih je spremenilo priimke - osebno pa smo na praznovanje 90-letnice poslali preko 150 povabil sedanjim in nekdanjim članom društva. Spisek je zares dolg in veselimo me je, da se je veliko hajdinskih kulturnikov odzvalo našemu povabilu.« Kako je v društvu danes, katere sekcije so dejavne? N. Štumberger: »Zelo aktivni so pevci, ljudske pevke, v zimskih mesecih dramska skupina, kurenti so aktivni v času pusta, bi pa bilo dobro, če bi na Hajdini imeli DOBITNIKI PRIZNANJ OB 90-LETNICI KPD HAJDINA Anton Kajič, najstarejši igralec v društvu, Maks Kampi, najstarejši režiser, Dušan Orešek, prvi kronist, Milena Stojadinovič, zaslužna za obuditev društvenega dela in za pripravo Aktivnih počitnic; za dobro večletno sodelovanje pa so priznanja prejeli: občina Hajdina, OŠ Hajdina, DU Hajdina, JSKD, območna izpostava Ptuj, KD Skorba, KD Draženci, KD Hajdoše, moški pevski zbor PGD Hajdoše, Društvo žena in deklet občine Hajdina, PGD Hajdina in Društvo žena in deklet Gerečja vas. še kak pevski zbor, ki bi pritegnil mlajše ljudi.« Kaj pa ideje in načrti za v prihodnje? Ste tudi o tem že razmišljali ob letošnjem jubileju? Nataša Štum-beger, pa še tole me zanima, kako radi pa imate takole osebno ljubiteljsko kulturo, navsezadnje ste zraven že kar nekaj let? Maks Kampi je prejel priznanje kot najstarejši hajdinski režiser. N. Štumberger: »Poletni meseci so meseci zatišja, tam nekje septembra, oktobra ponovno pričnemo z delom v kulturnem društvu. Poskušali bomo na oder postaviti kako gledališko delo, ljudski pevci in pevke so tako aktivi ves čas, o čem drugem pa trenutno v društvu še nismo razmišljali. Pri kulturnikih sem bila zraven že pred 20. leti, nekaj časa vmes ne, zdaj pa ponovno. Rada pojem, zato si tudi želim kak pevski zbor na Hajdini, veselilo pa bi me, če bi imeli tudi kako folklorno skupino. Resnično prijeten je občutek, ko vidiš, da neka kulturna prireditev uspe, če stojiš na odru s svojimi igralci in vidiš, da so ljudje v dvorani navdušeni. Prepričana pa sem, da lahko v ljubiteljski kulturni dejavnosti delajo tisti ljudje, ki jih takšne stvari veselijo, skoraj zaslepijo.« Tatjana Mohorko HAJDINČAN julij 2003 OB DESETLETNICI KVARTETA 2X2 IZ KD DRAŽENCI Jubilej obogatili s kaseto in zgoščenko T jubitelji lepe slovenske pesmi so prišli i—«na svoj račun v juniju, ko v so v Domu vaščanov v Dražencih prisluhnili tamkajšnjim pevcem - Kvartetu 2x2, ki je proslavljal 10-letnico obstoja, hkrati pa tudi izdajo svoje prve kasete in zgoščenke. Jubilej so proslavili v družbi s pevskimi prijatelji in nazdravili novim uspehom v ljubiteljski kulturi, kjer so že trije pevci dobitniki zlate Gallusove značke, eden pa srebrne. Kvartetovci so se spoznali pri moškem pevskem zboru Komunala Ptuj (letos je ta prenehal delovati in zaključni koncert je zbor priredil v Dražencih) in pred natanko desetimi leti se je porodila ideja, da bi lahko tudi štirje kdaj skupaj zapeli. Najprej so prepevali ob šanku, v šali velikokrat povedo, da je natakarica večkrat pohvalila njihovo petje, češ da dobro zveni in beseda je dala besedo, kaj kmalu pa so se dobili že na prvih resnih vajah. Prva javna preizkušnja zanje je bilo trikralovsko koledovanje in še dobro se spominjajo, da jim je zvezdo izdelal Anton Kostanjevec, ker pa so se kot pevci že prvič dobro izkazali, se je s tem nekako že uresničila ideja, da postanejo zasedba kvarteta. V javnosti so prvič zapeli v Skorbi, kjer je radio Maribor pred desetimi leti snemal posebno radijsko oddajo, za povabilo in vzpodbudo pa se morajo posebej zahvaliti gospodu Ivanu Ogrincu. Od leta 1994 je kvartet iz Dražencev nastopal na Martinovih prireditvah na Hajdini, tudi za nastope v drugih krajih so kar dobivali povabila in vsakemu so se radi odzvali. Andrej Kostanjevec, najmlajši član zasedbe kvarteta 2x2, v njegovih rokah pa je tudi vodenje skupine, se rad spominja začetkov, pa tudi prvih članov, saj v sedanji sestavi nastopajo le zadnjih pet let. Po petih letih delovanja skupine je namreč basista Janija Vihra zamenjal Ptujčan Alojz Zelenik, Andrej Kostanjevec v kvartetu prepeva 2. tenor, njegov oče Alojz Kostanjevec poje 1. bas, 1. tenor pa Albin Mencinger doma iz Krčevine pri Ptuju. Kvartetovci se radi pošalijo, da sta v skupini dva Prleka in dva Kujleka ter ob tem dodajo, da se odlično ujemajo ter se ob številnih nastopih in obveznostih veliko družijo tudi v privatnem življenju. Se posebej razumevajoče so njihove žene, povedo gospodje pevci, za kar so jim neizmerno hvaležni, saj se zavedajo, da brez podpore domačih ne bi bili vzdržali skupaj teh deset let. NOVI PEVSKI IZZIVI Z VODJEM SKUPINE UROŠEM SAGADINOM Z leti so dobivali vse več povabil, med nastopi so bili tudi zahtevnejši in treba se je bilo naučiti tudi kako bolj zahtevno pesem, a so za to potrebovali strokovno pomoč. Ponjo so se najprej obrnili k znanemu pevovodju Srečku Zavcu, danes pa je njihov umetniški vodja Hajdinčan Uroš Sagadin, ki z njimi na nastopih kdaj pa kdaj tudi zapoje, kar dobro zveni tudi na kaseti. Prepevajo pa skoraj vse, pravi Andrej Kostanjevec, od slovenskih narodnih, do posebnih hrvaških in makedonskih narodnih pesmi, radi zapojejo kako napitnico ali pa ljubezensko in duhovno pesem, skratka vedno se kaj najde v njihovem repertoarju. Dobro se znajdejo tudi ob spremljavi man-dolinskega orkestra Amos, kar so dokazali na jubilejnem nastopu, kjer so se dražen-skim pevcem pridružili še: moški oktet KD Skorba, oktet KD Destrnik, moški pevski zbor DU Hajdina in KPD Hajdina, nastopili pa so tudi Gojkošekovi s prijatelji. V imenitnem pevskem večeru so imeli gostitelji glavno besedo in še posebej lepo je zvenela prva Pri farni cerkvici, tej pa so sledile še mnoge znane, ki jih poslušalec lahko najde tudi na kaseti in zgoščenki. Pri izdaji le-teh so jim nekateri z veseljem prisluhnili in jim pomagali po finančni plati, tako se iskreno zahvaljujejo občini Hajdina, Gradbeništvu Zdenko Vinkovič, Tovarni sladkorja Ormož, Zvezi kulturnih društev občine Hajdina, podjetju Asfalti Ptuj in Kmetijski zadrugi Ptuj za dragocen prispevek. Če jih boste potrebovali za kak nastop, potem bo prava tel. št. 031/459-776 (Andrej). Pevcem čestitamo ob jubileju in izdaji kasete in zgoščenke ter želimo še dosti uspešnih skupnih pevskih let. TM MALINE Bila sva kot golobčka dva, maline sva obirala, sladke rdeče sadeže, prav nama namenjene. Srečna drug ob drugem sva bila, srečo kovala za naju dva. Maline, maline rdeče, prinesite nama sreče. Sreča hitro je minila, kot bi lunica jo skrila. Srca so ostala ranjena in nikoli več ozdravljena. Prišla v deželo je jesen, v srcih najinih ostaja gren. Maline, maline rdeče niso prinesle nama sreče. Terezija Golob Kvartet 2x2 je nastopil na še zadnjem javnem nastopu zbora Komunala Ptuj. Foto: TM julij 2003 HAJDINČAN HAJDINSKE LJUDSKE PEVKE NASTOPALE V CIRKOVCAH Zapele o ptički, ki je priletela ... Jože Ekart, vodja ansambla Ekart, ki CJ se letos poleti odpravlja na gostovanje v Kanado in Ameriko, slovi kot uspešen organizator najrazličnejših prireditev, na katerih ima slovenska narodnozabavna glasba osrednje mesto. Tudi letošnja prireditev pod naslovom Polje, kdor bo tebe ljubil, ki je bila junija v Cirkovcah, je Jožetu in njegovi ekipi zares dobro uspela. Na prireditvi, ki jo je posnela tudi TV Slovenija in si jo bo kmalu mogoče ogledati na malih zaslonih, so dobile priložnost nastopiti ljudske pevke KPD Hajdina. Prvič so nastopale na »play back«, torej ne v živo, kar pa po pripovedovanju vodje skupine Marte Sitar ni bilo tako hudo, kot so sprva mislile. Na nastop so se dobro pripravile, pesem prej posnele z Radom Škrjancem, potem pa čakale na dan prireditve, ki je v Cirkovce privabila lepo število obiskovalcev. Zdaj se hajdinske pevke ob obilici nastopov že pripravljajo na studijsko snemanje pesmi, saj se želijo že jeseni predstaviti s svojo prvo kaseto in zgoščenko. Snemale bodo pri Založbi Vejica. TM Nastop na prireditvi, ki jo je posnela tudi TV Slovenija in bo na sporedu v septembru, so hajdinske pevke dobro opravile. Foto: iz arhiva M. Sitar DOM VAŠČANOV V DRAŽENCIH Urejali prostore v /^lani kulturnega društva Draženci so V-yv mesecu maju izpeljali pravo delovno akcijo in se lotili pleskanja hodnikov, ki so že dolgo časa bili nujno potrebni takšne prenove in predvsem barve. K pobudi so povabili tudi druga društva, vendar pa je bil odziv neznaten. Postopoma Dom vaščanov dobiva tudi pravo notranjo podobo, za katero se trudijo tudi ostala društva in tako prispevajo svoj delež k ohranitvi centra, kjer se stekajo poti različnih ljudi in interesov. S. Serec PREGLED KULTURNIH DOGODKOV SKORBA maj 2003 Ljudske pevke so se udeležile srečanja pevcev v Slovenji vasi. junij 2003 Ljudske pevke so odšle na medobmočno revijo ljudskih pevcev in godcev Šmartno na Pohorju, udeležile so se prireditve »Pesem naj doni« v Kungoti ob prazniku občine Kidričevo in bile povabljene na slovesnost ob nabavi novih zvonov v minoritski cerkvi na Ptuju. Udeležile so se slovesnosti ob 90-letnici KPD Hajdina. Moški oktet je bil prav tako aktiven, saj se je udeležil koncerta pevskih zborov v Majšperku in sodeloval ob promociji kasete Kvarteta 2x2 v Dražencih. V tem mesecu so se izkazali tudi Mautarji, saj so sodelovali na proslavi ob 90-letnici KPD Hajdina in se predstavili s skečem ter izvedli dve »mauti« ob poroki sovaščank. HAJDOŠE maj 2003 Sekcija Štajerski frajtonarji je v tem mesecu nastopala na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, kar trikrat so bili povabljeni v Zdravilišče Rogaška Slatina za goste hotela Donat in snemali v studiu centra RTV skladbe za zgoščenko. Ravno tako so bile aktivne Gmajnarice, ki so se udeležile koncerta MoPZ PGD Hajdoše, organizirale so srečanja pevcev v gostišču Čelan in bile na celodnevnih pripravah v Frankolovem, junij 2003 Frajtonarji so sodelovali na PRANGERI-JADI v Ptuju, na poroki in na proslavi KPD Hajdina ob njihovi 90-letnici, Gmajnarice pa so bile gostje na prireditvi ob 30-letnici pevskega zbora Rače. HAJDINA maj 2003 Ljudski pevci so sodelovali ob pogrebih, bili so v gosteh pri Društvu upokojencev na Teznem in se udeležili srečanja, ki so ga pripravile Gmajnarice, Ljudske pevke pa so se udeležile 15. obletnice delovanja ljudskih pevk iz Dornave, ravno tako pa so bile na srečanju pri Gmajnaricah. junij 2003 Ljudski pevci so bili na reviji, ki ga je organiziralo društvo invalidov Ptuj, udeležili so se prireditve ob promociji kasete Kvarteta 2x2, sodelovali na občinskem prazniku v Kidričevem, ljudske pevke in pevci pa so se seveda predstavili še ob dnevu državnosti in ob 90-letnici društva. DRAŽENCI junij 2003 Proslava ob promociji kasete Kvarteta 2x2 v domači dvorani v Dražencih. Priprauila: S. Serec HAJDINČAN julij 2003 Izlet v Goriška brda v ^'""'lanice Društva žena in deklet ^✓Gerečja vas so se v soboto, 7. junija, odpravile na izlet v Goriška brda. Njihova pot se je začela zjutraj ob 5.00 uri pred gasilskim domom v Gerečji vasi. Ga. Anica Drevenšek, predsednica društva, dobro pozna našo domovino, zato so za vodiča izbrale kar njo. Pot jih je vodila na Kras, kjer so se najprej ustavile in si ogledale nekaj krajev. Njihovi želodčki so bili že zelo lačni, zato so se odpravile v pršutarno, ki se nahaja v strnjeno pozidani kraški vasi Kobjeglava. Tam so imele degustacijo pršuta, katerega, pravijo, ni in ni hotelo zmanjkati. Po obilni malici so se odpeljale do naselja Štanjel, ki leži na prisojnem pobočju griča Turn. Z vrha griča se odpira širok razgled po Krasu. Sredi vasi je za ogled urejena kraška hiša, zanimiv pa je tudi grad, ki ga obnavljajo in skušajo oživiti s kulturnimi prireditvami. Domačini so še posebej ponosni na več kot 300 let staro drevo - BELI ŠPALIR, za katerega pridno skrbijo. Spomladi ga režejo in oblikujejo kar celih osem dni, da dobi znova obliko »dežnika«. Cela krošnja je prepletena z mrežami, da se mlade veje in listi vzpenjajo po njej. Utrujene od vročine so se posedle na avtobus in se odpeljale do griča Tabor. Na njegovem pobočju leži naselje Tomaj, okrog katerega se svet od časa do časa pogreza zaradi kraških pojavov. Tla v okolici Tomaja so posebno primerna za trto refošk, zato pridelujejo tu odličen teran, ki so ga v tamkajšnji vinski kleti tudi poskusile. Lepote Krasa so jih prevzele, vendar pa so že komaj čakale, da prispejo v Goriška brda. Na tej poti so se še ustavile in se peš po strmi cesti odpravile na Sveto goro, kjer na razglednem vrhu stoji romarska Marijina cerkev. Skoraj vse so se udeležile maše, kjer so si nabrale novih moči za nadaljevanje poti. Doživetje v cerkvi je bilo nekaj posebnega, pravijo, nekaj nepozabnega. Gora je priljubljen romarski kraj in izredno razgledišče. Končno je avtobus peljal po cesti, ki vodi do Goriških brd. Vedele so, da je bil na ta dan v Goriških brdih »Praznik češenj«. Toda zelo so bile razočarane. Mediji olepšajo stvari, zato je dobro, da se človek sam prepriča. Na tržnici, manjši kot je naša na Ptuju, so bile razstavljene češnje, ki so bile dražje kot pri nas, in pecivo kmečkih žensk iz Brd. Najraje bi se takoj odpravile naprej, a svet je zelo majhen. Tistega, ki skoraj nikoli ne vidiš doma, srečaš tam, kjer si najmanj misliš. In s kom so se srečale naše ženske? Tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina so si za izlet izbrale podobno pot. Hitro so malo pokramljale, naredile skupen posnetek in se ponovno razšle. Zahvaljujoč ge. Anici Drevenšek, so se ženske, polne novega znanja in lepot naše domovine, odpravile v vas Vitovlje, kjer jih je na kmečkem turizmu že čakalo pozno kosilo. Gospodar ima svojo vinsko klet in majhno pršutarno. Povabil jih je na pokušino vina, ženske pa so ga za spomin lahko kupile v ročno poslikanih steklenicah. Gospodar je poskrbel tudi za zabavo, saj je pripeljal »domačega muzikanta« in tako so rajale pozno v noč. Okoli 21.00 ure so se poslovile in odpravile proti domu. Na avtobusu ni bilo spanja, saj niso smele zamuditi nobenega vica. Vso pot domov sta jih spremljala pesem in smeh. Domov so se vrnile ob 00.30 uri dobro razpoložene. Z nasmeškom so se poslovile in se domov vrnile mnogo »bogatejše«. Jožica Lešnik KULTURNI NAPOVEDNIK SKORBA avgust 2003 Ljudske pevke se bodo udeležili srečanja pevcev »Pesem klopotcev« na Borlu. september 2003 V novi sezoni bo začel z vajami Moški oktet, gledališka sekcija se bo prav tako pripravila na novo sezono 2003/2004, udeležili pa se bodo tudi gledališke delavnice, ki bo v Kopru, oktober 2003 Ljudske pevke in Moški oktet bodo odšli na Kulturni maraton na Ptuj. Vsi pa se bodo udeleževali prireditev v različnih krajih, kamor bodo povabljeni. HAJDOŠE julij 2003 Frajtonarji bodo nastopili na grajskih igrah v Nemčiji v mestu Burghausen. Društvo pa načrtuje za vse člane še ogled predstave Mlinarjev Janez v Veliki Nedelji. september 2003 Sekcija Štajerski Frajtonarji pripravlja promocijo kasete in zgoščenke v Hajdošah. HAJDINA julij 2003 Ljudske pevke se bodo udeležile srečanja pevskih zborov in ljudskih pevcev v srednješolskem centru Ptuj. avgust 2003 Ljudski pevci bodo prepevali na Srečanju ljudskih pevcev spodnjega Podravja, Ljudske pevke pa se bodo udeležile srečanja ostarelih v cerkvi na Hajdini. september 2003 Ljudski pevci in pevke se bodo znova predstavili varovancem Doma upokojencev Ptuj. DRAŽENCI september 2003 Dramska sekcija bo začela s pripravami na novo igro za sezono 2003/2004. Pripravila: S. Serec julij 2003 HAJDINČAN Hajdinčanke so potovale... T Taidinčanke smo si za cilj letošnje ekskurzije izbrale Goriška 1 Ibrda, kjer je prvo soboto in nedeljo v juniju praznik češenj. Tja grede smo se ustavile v Sežani, kjer smo obiskale Bolnico za zdravljenje in rehabilitacijo pljučnih bolnikov. V srečanju z direktorico mag. Silvano Sonc in fizioterapevtko Danico Štrucl smo izvedele marsikaj zanimivega o speleoterapiji, ki v svetu, pa tudi pri nas pomeni vrsto klimatskega zdravljenja z zadrževanjem bolnikov v podzemnih kraških jamah. Mikroklima v jami je (zaradi čistega zraka, tišine, konstantne temperature od 10-12 stopinj C, šibkega pretoka zraka, visokega odstotka relativne vlage - cca 90%, visoke koncentracije aerosolov in negativnih ionov ter nizke doze radenskega sevanja) izjemno zdravilna. Bolniki z bronhialno astmo in kroničnim obstruktivnim bronhitisom se pohvalijo z izboljšanjem pljučne funkcije, okrepljenim imunskim sistemom, izboljšano kvaliteto življenja, zmanjšano porabo zdravil, skrajšanim bolniškim staležem in izostanki iz šole. Pomembno pa je tudi osveščanje bolnikov in njihovih svojcev s poznavanjem bolezni in metodami za zdravljenje in lajšanje težav. V treh tednih, kolikor traja en standardni speleoterapevstki program, se bolniki štiri ure na dan zadržujejo v jami. V tem času izvajajo respiratorne in relaksacijske vaje, zmerno rekreacijo in učenje. Seveda jim je zagotovljena tudi zdrava prehrana in raznovrstne diete. V desetih letih je bilo tovrstne rehabilitacije deležno že več kot 1.500 oseb. Pot smo nadaljevale s sprehodom po Štanjelu, kjer nas je navdušila tamkajšnja krajinska arhitektura. Lahko smo primerjale značilnosti Krasa in Istre, ki smo ju doslej že pobliže spoznale. Praznik češenj smo doživele vsaka po svoje ... Med povratkom smo se ustavili na kmečkem turizmu Birsa v Brjah, kjer smo imeli večerjo, pred tem pa še degustacijo vipavskih vin ter pršuta. Tekst in fotografiji: S. Brodnjak Bolezni dihal spadajo po svoji pogostosti na četrto mesto v Sloveniji, kar je resno opozorilo vsem, ki se še vedno ne zavedajo škodljivosti nikotina in njegovih stranskih učinkov ... Mag. Silvana Sonc (otroštvo in mladost je preživela v Zg. Leskovcu) je udeleženkam spregovorila v avli bolnišnice, kjer so nas tudi prijazno pogostili. Priznati smo morale, da smo izvedele marsikaj novega, kar bomo prenesle svojcem, predvsem pa bomo poskusile mladi rod z vzgledi prepričevati, da naj cigarete raje nadomestijo s čim manj škodljivim. Fizioterapevtka Danica Štrucl je nazorno predstavila potek zdravljenja in rehabilitacije v kraški jami. Ker v soboto terapija ne poteka, je ena izmed poslušalk preizkusila udobnost ležalnikov, na katerih bolniki opravljajo del vaj. Seveda so takrat oblečeni v posebna oblačila, saj je temperatura v jami okrog 12 stopinj. Ko je križ s križem ... “Peče, mravljinči, boli, skeli ...” so bili nekateri od odgovorov, ki jih je v uvodu k svojemu predavanju o hrbtenični bolečini in vzrokih zanjo z vprašanjem “Kako čutite težave s križem?” izzval primarij Zivan Vrabl, specialist anesteziolog in reanimatolog v celjski bolnici, sicer pa naš občan iz Hajdoš, ko je spregovoril članicam Društva žena in deklet občine Hajdina. Krajši povzetek njegovega izčrpnega, razumljivega in nadvse zanimivega pogovora s poslušalci bomo objavili v naslednjem Hajdinčanu, za danes pa samo pogled na hrbtenico in enega tistih zdravnikov, ki si prizadevajo pomagati takrat, ko boli. S.B. HAJDINČAN julij 2003 Lepa pesem človeku obogati dušo in srce Nocoj je praznik slovenske ljudske pesmi, tiste, ki jo je v preteklosti slovenskemu človeku pisalo življenje; vesele in otožne, pa žalostne ... Pripoveduje o vsakdanjih dogodkih naših babic in dedkov, je sad naših prednikov, zato je prav, da je ne pozabimo,« je na predstavitvi že druge kasete in prve zgoščenke Ljudskih pevk iz Skorbe 4. aprila 2003 dejal predsednik Kulturnega društva Skorba in tajnik Zveze kulturnih društev občine Hajdina Ivan Ogrinc ter nadaljeval: »Ponosni smo, da ste tudi ve, pevke, ene od mnogih v našem okolju, ki ste se odločile ohraniti naše bogato izročilo, slovensko ljudsko pesem. V tej dvorani nas je še nekaj takih, ki nas vežejo spomini na čase, ko so v družinah ob zimskih večerih veliko prepevali. Pa ne samo pozimi, tudi ob težkem delu so radi zapeli... Danes so to le še spomini. Hvala vam spoštovane pevke, da ohranjate ljudske pesmi teh skoraj davnih časov. Posnetki prve zgoščenke in druge vaše kasete pa so zagotovilo, da bodo te pesmi ohranjene. Hvala županu Radoslavu Simoniču, Zvezi kulturnih društev in Vaškemu odboru Skorba, ki so omogočili snemanje kasete in CD, kakor tudi založbi Vejica - Rada Škrjanca, ki je pesmi posnel ter vsem drugim, ki na kulturnem področju kakorkoli pomagate.« Tekst in foto: Silva in Matija Brodnjak Bil je lep zimski dan, ko so pevke iz Skorbe »pozirale« za ovitek zgoščenke. Ugibale so, kako bodo vsebino sprejeli poslušalci. Sedaj, ko si že nekaj časa vrtijo kaseto in CD, lahko zapišemo, da je odmev zelo dober. »Po dolgem času spet slišimo pesmi, na katere smo skoraj že pozabili, ki pa smo jih prepevali kot otroci,« trdijo mnogi starejši poslušalci. Po zaslugi Ljudskih pevk iz Skorbe ter njihovega neumornega predsednika Ivana Ogrinca smo se po zadnji pesmi, ki so jo zapeli skoraj vsi nastopajoči, vračali iz dvorane Doma krajanov v Skorbi bogatejši za 16 pred pozabo ubranjenih ljudskih besedil. Prvo kaseto so pevke izdale pred nekaj leti. »Tista je bila vesela, ta pa je bolj otožna, žalostna,« smo slišali pripombe v dvorani, »a kaj moremo, tudi življenje ni vedno veselo.« Ob Ivanu Ogrincu so na odru pevke Marija Kolarič, Dragica Meglič, Jožica Butolen (tokrat je prvič nastopala s skupino, ki se ji je pridružila šele po snemanju kasete), Rezka Filipaja, Andreja Purg in vodja skupine Julčka Gvozdarevič. Pod odrom pa od leve proti desni prepevajo Ljudski pevci iz Cirkulan, Prijatelji iz Kicarja, Pevke KD Stane Petrovič s Hajdine in Gmajnarice iz Hajdoš. Oktet KD Skorba, ki je tudi zapel, je moral zaradi nastopa drugje predčasno zapustiti prireditev. julij 2003 HAJDINČAN Ta posnetek pa je nastal nekaj tednov kasneje, ko so se 23. maja v Gostilni Čelan v Slovenji vasi srečali ljudski pevci in godci iz občine Hajdina ter njihovi pojoči prijatelji od drugod. V prijetnem celovečernem druženju so za dušo in uho prispevali vsak po dve pesmi. Zaploskali smo Ljudskim pevkam iz Lovrenca, Malčki Mlaker, Ljudskim pevkam iz Skorbe, Pevcem DU Hajdina, Veselim polajnkam iz Cirkovcev, Žanjicam iz Cirkovcev, Ljudskim pevkam s Hajdine, Pevkam iz petih vasi, Gmajnaricam, Pevkam druge pomladi in ptujskemu Triglavu. Prvič se je druščina, v kateri so tokrat manjkali Stari prijatelji iz Kicarja in Fantje treh vasi iz Lovrenca, zbrala 9.9.1999 v Jablanah na Kmečkem turizmu, drugič pa v Dolinci v Majšperku. Zadnja tri leta je njihov gostitelj Gostilna Čelan. Prvi pobudnici tega druženja, Malčki Mlakerjevi, ki pa se je ta večer »uradno« poslovila od javnega nastopanja, so se prisotni zahvalili s šopkom in bučnim aplavzom. Silva Kajtezovič (duša hajdoških Gmajnaric, sicer pa pevka ali zborovodkinja tudi v drugih skupinah), je domiselno in izvirno povezovala program in skrbela za to, da so pritegnili tudi tisti, ki sicer pojejo bolj na »playback«. če to - prepevati - začneš počenjati že zelo mlad, se nikoli ne postaraš. Tako kot bo vedno ostala mlada tokratna gostja Slavica Kolarič, po rodu iz Gorišnice, ki si je ta večer »pripela« jubilejno torto. Pred petdesetimi leti je začela nastopati v tamkajšnjem otroškem pevskem zboru in sedaj slišimo njen ubrani glas kar v nekaj pevskih zasedbah - tokrat je bila ena izmed dvanajstih Triglavovcev. Niso pravi, ampak pevski planinci, ki se ob petju v različnih zborih v »prostem času« dobivajo in zapojejo tiste pesmi, ki jim bogatijo dušo in srce. Fotozapis Bibliobus - potujoča knjižnica v juniju prvič na obisku v občini Hajdina. Foto: Občinska uprava OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in 79/01) in 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 5. redni seji dne 22. 04. 2003 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE HAJDINA ZA LETO 2003 1. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se za proračun Občine Hajdina za leto 2003 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine. 2. VIŠINA PRORAČUNA 2. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2003 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 441.776 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 417.585 70 DAVČNI PRIHODKI 395.754 700 Davki na dohodek in dobiček 168.000 703 Davki na premoženje 204.304 704 Domači davki na blago in storitve 23.450 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 21.831 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 5.300 71 I Takse in pristojbine 2.707 712 Denarne kazni 34 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 13.790 72 KAPITALSKI PRIHODKI 10.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 10.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 0 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 73 I Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 14.191 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 14.191 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 530.180 40 TEKOČI ODHODKI 140.075 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 27.48 I 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 4.048 402 Izdatki za blago in storitve 105.047 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 3.500 41 TEKOČI TRANSFERI 164.526 410 Subvencije 9.150 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 74.191 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 36.965 413 Drugi tekoči domači transferi 44.220 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 205.769 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 205.769 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 19.809 430 Investicijski transferi 19.809 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I,-II.) -88.404 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2003 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751 +752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) C. RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2002 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 23.628 50 ZADOLŽEVANJE 23.628 500 Domače zadolževanje 23.628 Vlil.ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU -64.776 (l. + IV+VII.-ll.-V-VIII.) X. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU OB KONCU 64.776 PRETEKLEGA LETA Splošni del občinskega proračuna - odhodki, sestavljen po funkcionalni klasifikaciji po področjih proračunske porabe, in posebni del, sestavljen po ekonomski klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in izdatkov na ravni podskupin kontov ter načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku. 3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF tudi naslednji prihodki: - prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71 /93). 4. člen Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske porabe v posebnem delu proračuna. 5. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan poroča Občinskemu svetu o polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta o veljavnem proračunu za leto 2003 in njegovi realizaciji. 6.len Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom Občinskega sveta drugače določeno. Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu proračuna. 7. člen Župan lahko dolžniku do višine 50.000,00 tolarjev odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve. 8. člen Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se bodo uporabnikom zagotavljala mesečno glede na število in strukturo delavcev. 9. člen Župan lahko začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejena za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora župan obvestiti svet in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 10. člen Župan je pooblaščen, da odloča o: - prerazporeditvi sredstev med različnimi postavkami v okviru posameznih dejavnosti na podlagi objektivnih razlogov, ki so usklajeni z uporabniki, - prenosu sredstev med posameznimi dejavnostmi do višine I % vrednosti proračuna, - kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta, - začasni vezavi tekočih likvidnostnih proračunskih sredstev zaradi ohranitve njihove realne vrednosti; o tem lahko pooblasti tudi druge osebe, ki so odgovorne za finančno poslovanje. I I. člen Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2004 40% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami. 12. člen Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF Proračunska rezerva se v letu 2003 oblikuje v višini 1.000.000 tolarjev. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o upo-2 rabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet. J? 13. člen Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, občina v letu 2003 oblikuje splošno proračunsko rezervacijo v višini 2.500.000 tolarjev. O porabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF 4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 14. člen Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2003 lahko zadolži do višine 23.628.000 tolarjev. Občina v letu 2003 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Hajdina. 15. člen Za leto 2004 se pravne osebe javnega sektorja na ravni občine ne smejo zadolžiti in izdajati poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam. 5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen V obdobju začasnega financiranja občine Hajdina v letu 2004, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep župana. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka; 403-01 /03 Datum: 22. 04. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 19. 06. 2003 sprejel naslednji ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah 1. člen V Odloku o občinskih cestah (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) se za 27. členom doda novi 27.a. člen, ki se glasi: »Do izbire koncesionarja za vzdrževanje občinskih cest, ki obsega redno vzdrževanje teh cest in organiziranje njihovega obnavljanja, izvaja to službo Cestno podjetje Ptuj in za opravljanje storitev kolektivne komunalne rabe pa izvaja to službo Komunalno podjetje Ptuj.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 344-04/99-2 Datum: 19.06.2003 Radoslav SIMONIČ, l.r. Zupan občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 19. 06. 2003 sprejel naslednji SKLEP o imenovanju Komisije za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina 1. V komisijo se imenujejo: 1. Anica Drevenšek - predsednica 2. Dragica Polajžer, Draženci 36/b 3. Marjana Miklaužič, Gerečja vas 66 4. Zdenka Brodnjak, Hajdoše 32 5. Dragica Meglič, Skorba 23 6. Angela Mlakar, Slovenja vas 58 7. Jožica Murko, Sp. Hajdina 53/a 8. Marta Sitar, Zg. Hajdina 58 9. Terezija Meško - Kmetijsko svetovalna služba 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 015-01/03 Datum: 19.06.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ SKLEP 1. Občinski svet občine Hajdina predlaga Športni zvezi Hajdina, da pri točkovnem in finančnem ovrednotenju redne športne dejavnosti po posameznih športnih društvih občine Hajdina upošteva naslednje: -zmanjšanje igralcev, ki niso iz občine Hajdina, -množičnost igralcev znotraj občine. -kvalitetne igralce znotraj občine. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 6.65/03 Datum: 19.06.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 19. 06. 2003 sprejel naslednji SKLEP 1. Občinski svet občine Hajdina predlaga Društvu KRŠ uporabnikov Gerečja vas, da čimprej skliče izredni občni zbor, na katerem pripravi javni razpis za koncesionarja. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 6. seji dne 19.06.2003 sprejel naslednji SKLEP o pristopu k projektu digitalizacije prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov 1. Občina Hajdina pristopa k projektu digitalizacije prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov in zagotavlja sredstva, ki so zahtevana na podlagi javnega razpisa za subvencioniranje digitalizacije prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v letih 2003 in 2004. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 353-01/03-14 Datum: 19.06.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 19. 06. 2003 sprejel naslednji Številka: 347-01/03 Datum: 19.06.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01,90/02 in 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 19. 06. 2003 sprejel naslednji SKLEP o prvem tujem jeziku angleščini v Osnovni šoli Hajdina 1. Osnovna šola Hajdina preide s 01.09. 2003 na prvi tuj jezik angleščino. V prehodnem obdobju (5 let) bo postopoma od 5. do 9. razreda še nemščina prvi tuji jezik. Kot posledica tega je zamenjava ustreznega kadra in finančna obremenitev. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 64-01/03 Datum: 19.06.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 30. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) in 16. člena Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/99) je Občinski svet občine Hajdina na 6. redni seji dne 19. 06. 2003 sprejel SKLEP tako, da se glasi: »S tem odlokom se ustanavlja javno glasilo Hajdinčan.« 2. člen 4. člen se spremeni tako, da se glasi: »Glasilo ima žig okrogle oblike, premera 22 mm z besedilom v zgornji polovici OBČINA HAJDINA in v spodnji polovici GLASILO HAJDINČAN, v sredini pa je občinski grb. 3. člen o višini najemnine na pokopališču Hajdina Enoletna najemnina za najem grobov na pokopališču Hajdina znaša: - na starem delu za enojni grob 3.498,00 SIT - na starem delu za družinski grob 5.600,00 SIT - na novem delu za družinski grob 7.325,00 SIT - grobnica 9.350,00 SIT V 6. členu se prvi stavek spremeni tako, da glasi: Glasilo izhaja praviloma najmanj štirikrat letno. 4. člen V 10. členu se zadnji stavek glasi: Uredništvo sestavlja do osem članov. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 23.400,00 SIT - družinski grob 37.500,00 SIT Uporaba mrliške vežice Uporaba hladilne komore 2. 4.470.00 SIT/dan 2.232.00 SIT/dan Za občane občin, ki dogovorno sofinancirajo investicije na pokopališču Hajdina, znaša najemnina: - na starem delu za enojni grob 2.700,00 SIT - na starem delu za družinski grob 4.250,00 SIT - na novem delu za družinski grob 5.625,00 SIT - grobnica 7.200,00 SIT Višina o enkratnem nadomestilu o najemu groba na pokopališču - enojni grob 18.400,00 SIT - družinski grob 29.500,00 SIT Uporaba mrliške vežice 3.433,00 SIT/dan Uporaba hladilne komore 1.714,00 SIT/dan 3. Cene so brez davka na dodano vrednost. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, cene o višini najemnine za grobove veljajo od I. januarja 2003, ostale cene pa od 1.7.2003 dalje. Številka: 082-01/99-2 Datum: 19.06.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. Na podlagi 56. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03) in 9. in 10. člena Odloka o izdajanju javnega glasila Hajdinčan (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/99) je Občinski svet občine Hajdina na 6. redni seji dne 19. 06. 2003 sprejel naslednji SKLEP o imenovanju urednika in članov uredništva javnega občinskega glasila občine Hajdina »Hajdinčan« I. V uredniški odbor se imenujejo: 1. Tatjana MOHORKO, Sela 28/b - urednica 2. Metka VIDOVIČ, Skorba 27/b - članica 3. Silva HAJŠEK, Zg. Hajdina 130/b - članica 4. Aleksandra SEREC, Draženci 22/a - članica 5. Jože MOHORIČ, Slovenja vas 39/d - član 6. Jožica LEŠNIK, Gerečja vas 20/b - članica 7. Valerija ŠAMPRL - Občinska uprava - članica Številka: 403-01/01-04 Datum: 19. 06. 2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03) je Občinski svet občine Hajdina na 6. redni seji dne 19. 06. 2003 sprejel naslednji ODLOK o spremembi Odloka o izdajanju javnega glasila »Hajdinčan« I. člen V Odloku o izdajanju javnega glasila »Hajdinčan« se I. člen spremeni 2. Naloge uredniškega odbora določa Odlok o izdajanju javnega glasila Hajdinčan in Zakon o javnih glasilih. 3. Mandatna doba imenovane odgovorne urednice in članov enako kot mandat sedanjega občinskega sveta občine Hajdina. 4. Strokovna in administrativna dela za Uredniški odbor izvaja občinska uprava. 5. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 082-01/03 Datum: 19.06.2003 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. HAJDINČAN julij 2003 Svoje znanje je preverjala že druga generacija devetletkarjev Župan Radoslav Simonič je počastil našo prireditev ob podelitvi zaključnih spričeval devetošolcem z udeležbo in jim zaželel uspešno nadaljnjo pot v življenje. Foto: A. Novak T">Velovanje nemira, napetosti in velikih •Lvpričakovanj ob koncu šol. leta je čutiti tudi pri nas med učenci in delavci OS Hajdina. Z devetletko smo želeli sodobnejšo in predvsem bolj življenjsko šolo za vse otroke. Kot izziv smo jo sprejeli, ko smo bili izbrani kot šola prvega kroga za poskusno izvajanje. Zdaj, ko je pred nami že četrto leto uveljavljanja novega programa osnovnega izobraževanja, ocenjujemo, da so spremembe dobro sprejeli učenci, starši in tudi učitelji. V prenovi osnovne šole sta vrednotenje in ocenjevanje znanja temeljni sestavini. Celotno vrednotenje znanja ima poleg izobraževalnih ciljev tudi vzgojni namen. Da bi se tudi na posameznih ravneh osnovnega šolanja učenci lahko preizkusili, preverjali svoje dosežke med seboj, dokazali sebi in drugim, kaj zmorejo, je tudi v naši šolski zakonodaji opredeljeno, kako in kdaj učence ocenjujemo z nacionalnimi preizkusi znanja. Kaj so nacionalni preizkusi znanja? Staršem in učencem smo jih pravočasno predstavili tako, da so to standardni postopki preverjanja in ocenjevanja znanja, ki zagotavljajo enake in primerljive možnosti vsem učencem. Opravljajo se prostovoljno po koncu prve in druge triade pri slovenščini in matematiki, in to ustno ter pisno. Ob koncu zadnje triade je preverjanje obvezno pri matematiki in slovenščini, tretji izbrani predmet pa si učenci sami določijo. Način preverjanja je tudi ustni (praktični) in pisni, izjemi sta predmeta MA in ZG, kjer je preverjanje samo pisno. Zakaj uvajamo nacionalne preizkuse znanja v OŠ? -Ta enoten način pridobivanja dodatnih informacij o doseženem znanju učencev namenjamo učencem, staršem in učiteljem. -Po tretji triadi je cilj tudi ugotoviti znanje učencev ob koncu OŠ - upošteva se pri zaključni oceni predmeta. -Želimo pa tudi razvijati sposobnosti učenca za ocenjevanje lastnih dosežkov, prispevati k bolj enotnim merilom učiteljevega ocenjevanja znanja, ovrednotenja učnih načrtov v 9-letni OŠ. Seveda so pomembni tudi rezultati, ki so jih učenci dosegli tudi ob izvajanju nacionalnih preizkusov ob koncu tega šol. leta. Kljub prostovoljnosti so se na preverjanje predhodno prijavili vsi učenci 3. in 9. razreda. Po mnenju učiteljev, ki so poučevali v teh razredih in primerjalno z ostalimi generacijami smo z rezultati zelo zadovoljni v 1. triadi, saj je pri MA uspeh 89%, pri SLO pa 80%. Nekoliko slabši so doseženi rezultati pri učencih v zadnji triadi, kjer so pri MA in pri SLO 70%. Pri tretjem izbranem predmetu pa so doseženi zadovoljivi rezultati, vendar jih je težje primerjati, ker predmeti niso enakomerno zastopani. »Novi nacionalni preizkusi so torej komajda shodili; res je, da se ob taki ali drugačni zasnovi lahko pojavijo strokovni dvomi in ugovori, ki jim je smiselno prisluhniti; in res je, da bo do dokončne podobe zunanjega preverjanja (če je ta sploh mogoča) moralo preteči še kar nekaj časa. Pomembno pa je, da v letih, ki so pred nami, prisluhnemo predvsem mnenjem učiteljev, učencev in njihovih staršev ter njihove pripombe in predloge upoštevamo v nenehnem izboljševanju zunanjega preverjanja znanja,« je zapisal dr. I. Saksida, predsednik Predmetne komisije za slovenščino za sestavo nacionalnih preizkusov znanja. V tem času že potekajo temeljite priprave na naslednje šol. leto, ko vstopajo v 9-letko v Sloveniji vse generacije učen- cev 1. in 7. razreda. Lahko rečemo, da imamo šole, ki smo uvedle devetletko v prvem krogu, določeno prednost, vendar želim poudariti, da smo se tudi mi morali predhodno nekaj let pripravljati. Veliko pozornost smo namenili kadrovskim pripravam, pripravi prostorov in tudi starše smo začeli pravočasno vključevati in obveščati o novostih, zato večjih težav nismo imeli. Nič nam ni bilo podarjeno, do vseh rešitev smo morali priti sami, res pa je, da sta nam veliko pomagala ZŠOE Maribor in naše šolsko ministrstvo. Šolam, ki vstopajo in so želele sodelovati, smo nesebično prenašali naše dosedanje izkušnje. Tudi v bodoče bo delovala mentorska mreža šol in učiteljev v smislu strokovne pomoči in izmenjave pridobljenih izkušenj. Seveda nas relativna uspešnost prvih let uvajanja ne sme uspavati, enako zavzetost in sodelovanje vseh vključujočih v naš sistem izobraževanja - učencev, staršev in učiteljev - si želimo tudi v naslednjih letih. Vsem učencem, staršem pa tudi pedagoškim delavcem želim prijetne in. zaslužene počitnice Ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah julij 2003 HAJDINČAN Napake ne obstajajo so samo učne ure »Vsi smo vpisani v šolo, ki se imenuje »življenje na planetu Zemlja«. Vsak dogodek in vsak človek je naš učitelj. Napake ne obstajajo - so samo učne ure. Spodrsljaji so stopnice do uspeha. Ponavljajmo vajo, dokler je ne znamo. Saj če si gospodar svojega uma, si gospodar svojega sveta.« V tak svet so bili zamaknjeni naši pevci, glasbeniki in športniki, ki so se predstavili na zaključni prireditvi v telovadnici OS Hajdina 22. 6. 2003. Njih življenja sestavlja množica malenkosti. Zelo redko se ponudi priložnost, da bi se lahko lotili takoj česa velikega. Resnična veličina je v tem, da zajemajo z majhno žlico, a zato toliko bolj presenetijo. To so dokazali tudi starši, ki so s svojo prisotnostjo potrdili prizadevanja svojih otrok - naših učencev in naših delavcev, ki so skrbno pripravili program, v katerem so zajeli glasbeno-športno plat življenja na naši šoli. Ravnatelj Jože Lah se je ob tej priliki zahvalil vsem, tako staršem, delavcem in učencem ter njim posebej čestital za dosežene uspehe ob zaključku šol. leta. Uli Šegula se je za večletno bogato glasbeno udejstvovanje v šoli, v občini in širše oddolžil s knjigo, prav tako pa tudi Ivani Fekonja, ki je šolo na športnem področju uspešno zastopala tudi na državnih tekmovanjih v gimnastiki. V dmžbi z Alenom Tementom, Barbaro Petek in mlado gimnasti-čarko Nežo Mlakar se je na zaključni prireditvi ob glasbi predstavila v vaji na parterju. Od devetošolcev smo se v šoli poslovili že 19. 6. 2003, ko je bila podelitev zaključnih spričeval. Ob krajšemm kulturnem programu smo jih presenetili z drobnimi prispevki, ki so jih sami zapisali skozi devetletno obdobje v šolskih klopeh in smo jih izbrskali v številkah naše Najdihojce. Le-to smo ob tej priliki tudi izdali. V njej lahko med drugim preberete, kako se od nje poslavljajo naši »maturantje«. Ula Šegula je namreč zapisala: »Sedaj, ko gremo vsi vsak svojo pot, sem se zamislila. Pogrešala bom prijatelje, učitelje, posedanje na stopnicah med 15 - minutnimi odmori in dobro voljo, ki je združila naš razred. Pogrešala bom našo dobro, staro šolo.« Razredničarki in ravnatelj ob osemkratnih odličnjakinjah (z leve) Nini, Barbari in Tini, ki se bodo vpisale tudi v zlato knjigo OS Hajdina. Foto: M. Kosi Generacija 2002/03 v družbi učiteljev in ravnatelja Jožeta Laha. Foto: M. Kosi HAJDINČAN julij 2003 Valeta je praznik vseh: učencev zaključnega razreda na šoli, staršev pa tudi delavcev šole, saj smo skupaj odprli nov list v knjigi življenja teh, še pred devetimi leti drobnih nožič in bistrih glavic, ki so plaho vendar smelo prestopili prag učenosti. Kako so se poslavljali od osnovnošolskih obveznosti, pa so zapisali v sestavku, ki so ga na valeti tako predstavili: »V osmih letih našega druženja smo se veliko naučili in doživeli veliko nepozabnih trenutkov, ki nas bodo spremljali na naši življenjski poti. Med seboj smo se dodobra spoznali tudi z vami, dragi učitelji. Leta našega druženja so minevala kot ure. Leta 1995 smo prvič prestopili šolski prag. Sprva nas je bilo strah, saj se nismo poznali. Iz dneva v dan smo iskali skupne točke ter s tem postajali dobri prijatelji. Do tega trenutka smo doživeli veliko sprememb. Se isto leto, ko smo sedli v šolske klopi, so postavili temelj za novo šolo. Vsi učenci smo bili veseli, saj smo komaj čakali, da bomo dobili novo telovadnico in nove učilnice. In že leta 1997 smo lahko našo najljubšo igro - med dvema ognjema - zaigrali v novi, čisto sveži telovadnici. Hitro smo napredovali iz razreda v razred in postali druga generacija devetletke. V naše šolsko življenje je devetletka prinesla kar nekaj sprememb. Sodelovati smo namreč začeli med a in b razredom, in prav to nam je prineslo veliko novih spoznanj in smeha. Vendar si vsega veselja nismo naredili sami. Omogočili ste nam ga tudi vi, dragi učitelji, ki ste nam pomagali, da smo postali to, kar zdaj smo. Nekateri si boste sedaj oddahnili, saj znamo biti tudi glasni. Nikakor pa ne moremo pozabili na vas, dragi starši, ki ste nas podpirali na naši poti. Hvala tudi drugim delavcem šole, ki so nam kakorkoli olajšali naše šolanje,« je zaključila Anja Muršec. In kako so v kroniki devetošolci predstavili sebe: Tina dobro se uči in rada se smeji. Nina vedno govori, kako ta frajer »luštkan« se ji zdi. Polona je nemirna in včasih tudi izvirna. Anja kakor strela je, ki z jasnega pove nam vse. Kajetan navihan je, z učiteljev dela norca se. Karmen zabavna je, z učitelji rada šali se. Ula lepo peti zna, zato se v glasbeno je vpisala. Maja nemščino obvlada in vsem nam pomaga. Tadeja dobra je oseba, teče dobro ji beseda. Romana harmoniko igra in s sošolkami klepeta. Sanela pleše rada, koreografije vse obvlada. Valerija se vedno smejala je in o vsakem povedala svoje mnenje je. Anja vedno se jezi, če ji frizura ne stoji. Urška rada riše, vendar po mizah preveč piše. Teja vedno tiha je bila, z nami se je redko pogovarjala. Tadej lahko vse zna, vendar se mu učiti ne da. S plesno točko, ki so jo predstavile na valeti, so se Samanta, Valerija, Sanela (koreografinja) in Klavdija poslovile od OS tudi na zaključni glasbeno-športni prireditvi. Foto: M. Kosi Matej vse punce rad ima in vsako zapeljati zna. Matjic pogosto šolo je zamudil, ker na kartingu se je mudil. Ko Barbara odrasla bo, kot mamica učiteljica bo. Ivana gimnastičarka je in za nas zavzame se. Ko po hodniku gre Samanta s teboj, nikoli ne veš, kdaj pričel se bo boj. Klavdija dobro rolati zna, zato se vsak dan na Ptuj odpelja. Niko modre oči ima, zato vsaka pogleda ga. Denis je mačo, ima frizuro na krtačo. Martin dober je tesar, zato postal bo naš mizar. Tadej se je razvil v jeziček in sedaj prepeva kot ptiček. Matej rad dobro oceno dobi, da popoldan lahko z motorjem odfrči. Matjaž je dober nogometaš, v razredu vedno naredi dober »špas«. Veliko so nam še imeli povedati in z veseljem se jih bomo spominjali, pa čeprav le ob njihovih neponovljivih prispevkih. S. Hajšek POČITNICE ... V torek, 24. junija, sem dobila izkaz in v njem se je videl ves moj trud, saj sem končala z odličnim uspehom. Med počitnicami bom odšla kar za sedem dni k sestrični in teti, konec julija pa gremo z družino na morje. Tam bom veliko plavala, se potapljala in se seveda veselila. Vendar bo počitnic hitro konec in septembra bom spet zakorakala v šolo, se srečala s sošolci in novo učiteljico. Biserka Kojc 2. r. OŠ Breg 25. junija so se pričele težko pričakovane počitnice, ki trajajo kar dva meseca. Ko sem zadnji dan odšla v šolo, smo dobili izkaze. Jasno se je videlo, kdo se je trudil in kdo je svoje učenje zanemarjal. Vsi smo veseli odhiteli počitnicam naproti, večina je odšla kar v toplice. Tudi naš razred je odšel tja in bil še zadnjič v tem šolskem letu skupaj. Sama sem težko čakala počitnice, saj bom sedaj lahko počela različne stvari, med drugim bom lahko tudi dalj časa spala. Vsak izmed nas si bo poiskal kakšno stvar, s katero se bo ukvarjal. Jaz bom počitnice preživela bolj športno, saj sem se navdušila nad boksom in si bom vroče dni krajšala s treningi. Ta šport res ni najbolj primeren za dekleta, vendar je meni postal zanimiv in zabaven. Seveda bom odšla tudi na morje, kjer bom za nekaj časa pozabila na vsakdanje stvari in se predala soncu in naravi. Vendar se bom vedno znova spomnila na dom, na Dražence in na ljudi, ki venomer kaj počnejo, medtem ko bom jaz uživala. Seveda pa se moram dodobra spočiti, saj je naslednje šolsko leto moje zadnje leto na osnovni šoli Breg. 1. septembra se bomo spet srečali in zakorakali v osmi razred, zato tudi TI uživaj v počitnicah in ne misli, kako bo septembra! Doris Kojc 7. r. OŠ Breg POČITNICE! Kaj sploh pomeni ta beseda? Nam učencem zelo veliko. Daje nam občutek, da lahko greš, kamor hočeš in počneš, kar želiš. To ni čas, ko ti pogled na zvezke in knjige pokvari dan in je vseeno, če kakšen dan ali dva ne prebereš niti besede. K počitnicam pa seveda spadajo na novo spletena prijateljstva, nove simpatije, nedolžne traparije, morje in predvsem SVOBODA. Počitnice so od prvega dne ena sama sproščenost in polno neštetih doživetij. Ko pa se v jesenskih jutrih spet vračamo v šolo, je skoraj tako, kot da počitnic ni bilo. Brez volje sedimo v temačnih učilnicah in na to, da moramo usposobiti naše možgane, nas julij 2003 HAJDINČAN spomnijo učitelji s kakšno številko v redovalnici. Ampak spomini ... tiste slike v glavah, pobarvane z barvami morja in sonca, tiste pa še kar vztrajajo. Joj, že spet razmišljam, kako bo septembra. Kaj pa morem, če se moje življenje vrti okrog šole. Toda saj se počitnice še niti prav začele niso, zato jih moramo izkoristiti in se imeti lepo. Torej UŽIVAJMO! Ines Šterbal 6. r. OŠ Breg Prišlo je poletje in z njim težko pričakovane počitnice. Vsi otroci se počitnic veselimo, saj se nam takrat ni treba učiti in lahko zjutraj brez skrbi spimo. Ker pa tudi malo pogrešam šolo in prijateljice, mi je dolgčas, zato rada pomagam mamici pri hišnih opravilih ali pa se igram s sosedama Biserko in Moniko. Najraje grem k bratrancu na kmetijo, saj je tam vedno kaj zanimivega. Z njegovo hčerko Katjo sva najboljši prijateljici, in ko sem pri njej, mi nikoli ni dolgčas. Pri njih imajo mnogo velikih in mali živali, v Halozah pa imajo tudi jelenčke, ki jih s Katjo hodiva hranit. Bila sem že v toplicah, kjer je bilo zelo lepo. Sedaj pa težko pričakujem dan, ko greva z mamico na morje, saj se zelo rada kopam, iščem školjke in jem jedi, ki jih skuha teta Jelka. Vendar bo vse to hitro minilo in spet se bomo morali pripraviti na šolo. Anita Bratušek 3. r. OŠ Breg In končno so tu! Težko pričakovane počitnice. Po uspešno končanem 4. razredu si jih pa že zaslužim. Kaj bom pravzaprav počel med počitnicami, ne vem. Pa saj to ni težko ugotoviti. Malo več spanja, počasno prebujanje, pravo lenuharjenje. Nekajkrat bom obiskal ptujske Terme, se dobil na nogometu s prijatelji, s kolesom se podal k babici in stricu na Hajdino, več časa pa bom tudi posvetil štirinožnemu prijatelju Rexu. Morda bom imel srečo in z družino preživel nekaj dni na morju. In seveda, da ne pozabim obveznega opravila -igranje računalnika. In počitnic bo kmalu konec. Potrebno se bo pripraviti na novo šolsko leto. Upam, da bodo moje počitnice polne lepih in prijetnih doživetij. Marko Horvat 4. r. OŠ Breg Končno je prišel 24. junij, ki smo ga učenci čakali že od prvega septembra naprej. V šolo smo odšli samo po spričevala in priznanja, ki smo si jih zaslužili. Začele so se zaslužene počitnice, kijih bo vsak najbolje izkoristil. Jaz jih bom izkoristila za druženje s prijatelji in za stvari, ki me veselijo, pa med letom nisem imela časa. Seveda bom šla tudi v toplice in na morje, kjer se bom čim bolje zabavala. Avgusta pa bi rada šla na tečaj, kjer bi se naučila govorice gluhonemih. Predvsem pa si bom nabrala moči za novo šolsko leto, saj bom le tako lahko izkoristila zadnje dni na osnovni šoli. Počitnice so kot oaza sredi puščave, kjer si nabereš moči za nadaljnjo pot. Maja Lesjak 7. r. OŠ Breg Zelo sem vesela počitnic, ker lahko grem bolj pozno spat in lahko zjutraj dalj časa spim. Med počitnicami bom lenarila, obiskala prijatelje, gledala televizijo in šla k sorodnikom na počitnice. Najbolj pa se veselim počitnic na morju. Tanja Nahberger 1. r. OŠ Breg Počitnice so spet tu. Končno konec šole in bremena, strahu pred kontrolnimi nalogami in dva meseca brezskrbnih dni. Jaz na počitnice nisem preveč čakala, saj ni prijateljev, s katerimi se srečuješ, v šoli se kar naprej nekaj dogaja in se veliko naučiš. Med počitnicami lahko kam greš, na primer k teti, botri in kakšnim prijateljem kar tako na oddih. Ob mislih, da nekateri otroci ne morejo na morje, me kar stisne pri srcu. Vesela sem, da se najde kdo, ki jim omogoči, da lahko gredo na morje. Verjamem, da marsikateri izmed vas, ki bere ta spis. Jaz grem na počitnice k moji teti. K njej grem zelo rada, ker sem ljubiteljica živali, ona pa ima ljubkega psa Pika, psičko Bibo, kar dva mucka in hrčka. Morda pa bom šla na počitnice k prijateljici Tini. Pri njej bova prespali v šotoru. No sedaj pa vam povem še nekaj: »Uživajte počitnice, imejte se lepo, kjerkoli boste!« Zdaj pa vsi skupaj recimo ADIJO SOLA in JUHUHU, POČITNICE SO TUUUU! Monika Božičko 3. r. OŠ Breg Spomini na osnovnošolska leta Naša šolska pot se je začela daljnega leta 1995, ko smo kot prvošolčki prestopili prag OS Breg na Ptuju. Takrat smo se seznanili z novimi sošolci in učitelji. Za nas je bil vstop v osnovno šolo povsem novo doživetje, polno skritih misli in občutkov. V vsakem izmed nas pa se je prav tako skrivalo nekaj strahu pred učitelji. A ti so nas lepo sprejeli, tako da je tudi strah po nekaj dnevih izginil. Prvi dve leti smo se večinoma podili po hodnikih, se skrivali pod znanimi rumenimi stopnicami in se lovili po učilnicah. Na naši nadaljni šolski poti nas je spremljalo mnogo sprememb in prilagajanj saj so nas v prvem razredu učile kar tri učiteljice, v petem razredu pa se je izoblikovala popolna postava naših treh razredov. Bili smo močna generacija. Bolj ko smo mi odraščali in postajali vse večji, so se vrstile vse večje »norije« od polomljenih vtičnic, stikal, kljuk, ogledal, pa vse tja do uničenih panojev in plakatov. Res je tudi, da smo se v teh osmih letih velikokrat skregali, zamerili drug drugemu, a smo na koncu vedno našli skupen jezik. Stkale so se nevidne vezi prijateljstva, simpatij in tudi ljubezni. Oh, ta šolska ljubezen. Seveda pa so za naše dobro in slabo počutje zaslužni tudi naši učitelji, ki so nas popeljali skozi trpeča, učenjaška, polna smeha, nora leta. Osem let druženja, trepetanja pred spraševanjem in kontrolnimi nalogami, razigranosti na izletih, veselja v šoli v naravi-to je dolgo obdobje in bilo je veliko doživetega. Zelo lepe spomine imamo na potovanje v London, katerega smo se udeležili na podlagi rezultatov državnega tekmovanja iz angleškega jezika. Družili smo se z učenci iz cele Slovenije. Nastala so nova prijateljstva, katera zelo skrbno negujemo. Da je vse to sedaj za nami, nam je postalo jasno na našem zadnjem skupnem druženju-na valeti. Zelo ponosni smo na besede naše ravnateljice, ge. Darje Radičevič, s katerimi nas je pospremila na pot: »Bili ste močna generacija. Kamorkoli ste šli, povsod ste dosegali zavidljive rezultate. Ponosni smo na vas!« Res je. Toda za to se moramo zahvaliti tudi Vam, učitelji, za vse to, kar ste nas naučili. Marsikatero oko se je orosilo ob misli, da se bodo naša pota zares razšla. Čeprav odhajamo, se še vedno spominjamo vseh učiteljev, ki so nas učili, pa čeprav nekaterih bolj, saj so se nam vtisnili v spomin zaradi njihove osebnosti, drugih pa malo manj, a na njih kljub vsemu nismo pozabili. Na koncu pa se sprašujem ali se bomo čez dvajset let še poznali? Odgovor se skriva v nas samih. V imenu osmarov, hvala! Evelin Skaza učenka 8. razreda OŠ Breg Slovo od šole Sole je konec in nastopile so naše ljube počitnice, ki smo jih že zelo nestrpno pričakovali. Učenci do sedmega razreda so se od šolskih klopi poslovili le do septembra, a za nas, osmošolce je bilo to slovo za vedno. Nas čaka novo poglavje v našem življenju in to je srednja šola. To slovo je bilo za nas res nekaj posebnega, saj smo te zadnje dni preživljali zadnje skupne dneve v šolskih prostorih. Sprva sem mislil, da to slovo res ne more biti nič prav posebnega, a ko se ozreš naokoli in vidiš svoje prijatelje, s katerimi si vseh osem let sodeloval, se zabaval, kar ne moreš verjeti, da ne bo nikoli več tako. Velikokrat smo si med seboj pomagali, nudili različne nasvete, se kdaj pa kdaj skregali, a si vedno oprostili. Res je, da z vstopom v srednjo šolo dobiš nove prijatelje, a takšnih kot sem imel, ne bom imel nikoli več. Sedaj, ko smo prestopili v novo okolje, v novo šolsko obdobje, bi rekel le še to: »Učite se in postanite le to, kar si sami želite!« Damjan Bukvič učenec 8. razreda OŠ Breg HAJDINČAN julij 2003 Novi člani predsedstva in poveljstva GZS Metka Vidovič, članica PGD Hajdoše, je bila na letošnjem 14. kongresu Gasilske zveze Slovenije imenovana za članico predsedstva GZS. V vodstvu zveze bo zastopala interese članic. Štefan Vidovič, član PGD Hajdoše, je od maja letos član nadzornega odbora GZS. Zvonko Glažar, član PGD Hajdoše, je sredi junija prevzel nove naloge poveljnika Območne gasilske zveze Ptuj in na X tem mestu zamenjal dosedanjega ■ poveljnika Janeza Liponika, ki je postal član poveljstva Gasilske zveze Slovenije. Čestitamo vsem trem in želimo čim več uspehov na novih položajih! TM Metka Vidovič Štefan Vidovič Zvonko Glažar Foto: TM V HAJDOŠAH 11. MEDNARODNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL »HAJDOŠ 2003« Tekmovanje, kakršnih si lahko le želimo X Tsončnem sobotnem popoldnevu 21. za en sam popoldan. Postalo je prizorišče V junija 2003 je nogometno igrišče v vzorno organiziranega gasilskega tekmova-Hajdošah spremenilo videz in namen le nja članic A, članov A in članov B za pokal Pogled na tekmovališče, kjer se je pomerilo 35 moških in ženskih ekip. Hajdoš 2003 in Pokal Gasilske zveze Slovenije. Od 14. ure dalje se je na tekmovališču zvrstilo 35 bolj ali manj uspešnih nastopov tekmovalnih enot. Med njimi je nastopala tudi ekipa članov B iz sosednje Avstrije (Himberg) in ekipa članic A iz sosednje Hrvaške (Sigetec). Nastopajoče enote so bile zelo dobro pripravljene, kar priča tudi delitev prvega mesta pri članih A. Ekipi iz PGD Kebelj in PGD Korovcev sta dosegli popolnoma enaka časa pri vaji z motorno brizgalno -CTIF (35 sekund) in štafetnem teku (51,6 sekunde). Tretje mesto je v konkurenci članov A osvojila ekipa iz PGD Steklarna -Rogaška. HAJDOŠ KI M GASILKAM IN GASILCEM JE ŠLO ODLIČNO Pri članicah A so ponovno slavile domačinke iz Hajdoš, ki tudi vodijo v skupnem seštevku tekmovanj za pokal GZ Slovenije. Drugouvrščena ekipa pri članicah prihaja iz Sinkovega Turna, tretje mesto pa so julij 2003 HATDTNCAN dosegle članice iz Petrove vasi. Pri članih B so prvo mesto dosegli člani PGD Štre-kljevec, drugi so bili domačini iz Hajdoš, tretje mesto pa so osvojili člani iz PGD Srednja vas. Tekmovanj za pokal Hajdoš sta se udeležili tudi ekipi članov A iz Slovenje vasi in Gerečje vasi in tako poleg domačinov in domačink dobro zastopali barve občine Hajdina. Vse nastopajoče enote so prejele tekmovalna priznanja, prve tri ekipe iz vsake kategorije pa so prejele medalje in pokale. Pri podelitvi medalj in pokalov je organizator naletel na manjše težave, saj je moral pri članih A podeliti kar dvoje zlatih medalj. Prvič v zgodovini tekmovanja se je namreč zgodilo, da sta kar dve ekipi dosegli popolnoma enak čas. Nastalo situacijo so rešile domače tekmovalke, ki so svoje zlate medalje odstopile članom A. Tekmovanje je bilo zelo dobro pripravljeno, za kar gre zasluga domačim gasilcem, pripravljalnemu odboru in tekmovalnemu odboru. Ob zaključku tekmovanja je organizacijo pohvalil tudi podpoveljnik Gasil- Ivan Brodnjak, mentor ženske desetine, sicer pa tudi naš občinski svetnik, se dobro znajde tudi pred mikrofonom. Foto: T. Mohorko ORGANIZACIJSKI ODBOR TEKMOVANJA Predsednik: Janez Vidovič Člani: Štefan Vidovič, Zvonko Glažar, Drago Furek, Ivo Glažar, Jože Majerhofer, Janko Žumer, Jože Teskač, Franc Erlač, Drago Lenart, Lidija Ter-bulec, Zdenka Repec. Gostje v družbi župana Simoniča na častnem odru ske zveze Slovenije Jože Berlec, ki je bil prisoten kot kontrolor tekmovanja za pokal GZS. Pohvalne besede pa je izrekel tudi župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ki se je gasilcem pridružil na zaključni podelitvi in srečanju. TEKMOVANJE, KI BOGATI PRIJATELJSKE VEZI MED GASILCI Tako kot tekmovanje je pomembno tudi medsebojno prijateljsko druženje, saj se ekipe med seboj tudi tako bolje spoznavajo, zato so domači gasilci po zaključku tekmovanja organizirali družabno srečanje. Brez pokrovitelja in sponzorjev tekmovanja ne bi mogli organizirati. Zato se domači gasilci še posebej zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je tekmovanje potekalo na tako visoki ravni, posebej pa vsem sponzorjem in glavnemu pokrovitelju tekmovanja Občini Hajdina. Metka Vidovič Gasilsko tekmovanje je spremljala skupina izkušenih sodnikov z mednarodno prakso, ki je »podelila« kar lepo število kazenskih točk. HAJDINČAN julij 2003 DESETINA ČLANOV »A« PGD SLOVENJA VAS OSVOJILA DVE ZMAGI V ENEM DNEVU Gasilska olimpiada ostaja tiha želja Tekmovalna desetina PGD Slovenja vas (stojijo): Aleš Skaza, Miha Vegelj, Uroš Matjašič, Aleš Burjan, Andrej Murko. Čepijo: Tomaž Kokol, Boštjan Zupanič, Boštjan Matjašič. Foto: TM X 7PGD Slovenja vas izredno dobro V deluje članska desetina, ki v zadnjih letih dosega odlične rezultate. V uredništvu Hajdinčana smo se odločili, da jih pobliže spoznamo. Člani slovenjevaške desetine: desetar Miha Vegelj, sel Andrej Ornik, strojnik Aleš Burjan, napadalec 1 Andrej Sel, napadalec 2 Tomaž Kokol, vodar 1 Boštjan Zupanič, vodar 2 Uroš Matjašič, cevar 1 Boštjan Matjašič, cevar 2 Aleš Skaza ter zlati rezervi Dani Pesek in Miran Ple-teršek. Najpomembnejša oseba v tej desetini, tako pravijo fantje, pa je njihov mentor Ignac Skaza. Članska desetina deluje dobra štiri leta. V tem času so sodelovali na številnih tekmovanjih in osvojili že kar zavidljivo število pokalov. Iz zanesljivih virov pa vem, da so si priborili tudi medaljo. Leta 2000 so v domače društvo prinesli 5 pokalov, leto kasneje že 10, v letu 2002 pa so jih osvojili kar 17. Za letošnjo sezono so si zadali cilj, da okrasijo vitrino v domačem društvu še s kakšnim pokalom več kot lani. Pravijo, da imajo prostora dovolj, pa tudi polic jim ne bo zmanjkalo. Zato bodo poskrbeli kar sami, saj imajo v desetini mizarja, ki je že in bo še izdelal nove police. Letos so že sodelovali na tekmovanjih v Podvincih, Sv. Juriju ob Ščavnici, Rožič-kem vrhu, Bukovcih, Radencih-Boračevo in Hajdošah. Vsako tekmovanje, kot pravijo, je za njih nov izziv in jim prinaša nove tekmovalne izkušnje. Kako je desetina nastala? Fantje so mi povedali, da so starejši člani v društvu namensko poiskali vse mlade fante v vasi in jih povabili k sodelovanju. Sprva fantje dela v društvu niso vzeli čisto zares, vendar pa se je izkazalo, da bo potrebno prevzeti vedno večje odgovornosti in opravljati vedno več dela. Tako je Aleš Burjan postal podpredsednik gasilskega društva, Boštjan Matjašič pa ima kar več funkcij in je podpoveljnik, blagajnik in voznik. In kdo je njihov gasilski vzornik? Kod iz topa sem dobila odgovor, da je to njihov mentor Ignac Skaza, brez katerega ne bi bilo gasilske desetine, pa tudi vaje niso tako resne, če Ignaca ni zraven. Fantje so mi povedali, daje Ignac njihov duhovni vodja, veliko velja njegov veder nasmeh, da pa so njegovi brki tisti, ki jih zresnijo. Zelo veseli so, da je letos opravil izpit za gasilskega sodnika, saj jim sedaj lahko še bolj pomaga pri njihovem delu, predvsem pa pri pripravah na tekmovanja. Slovenjevaški gasilci zelo radi hodijo na tekmovanja, vendar se tja vozijo z orodnim vozilom, zato se ne morejo udeležiti vseh tekmovanj, ker je takšno vozilo namenjeno gašenju požarov, ne pa osebnemu prevozu. Izvedela pa sem, da je vozilo zmeraj pripravljeno in pospravljeno, ko se vrnejo iz tekmovanja, kar je za fante zelo pohvalno in upam, da bo tako tudi ostalo. Fantje so mi povedali, da so vsi člani razen dveh še nevezani, zato punce pozor!!! Se pa zahvaljujejo družinam Ignaca Skaze in Mirana Pleterška, da jih podpirajo pri njihovem delu in si želijo, da bi tako ostalo tudi v bodoče. Moram napisati, da so bili fantje zelo zgovorni, le nekoliko težje so jim šle z jezika izjave za Hajdinčana. SLOVENJEVAŠKA GASILSKA DESETINA SE PREDSTAVI... Sledijo kratke izjave, ki sojih dali nekateri člani desetine v Baru Remy v Slovenji vasi, ki je tudi dobrodošel sponzor ekipe in kjer se slovenjevaški gasilci pogosto dobivajo. Tudi ko so odgovarjali na moja vprašanja, niso ostali resni in zadržani, kot bi morda kdo pomislil, temveč so z nasmehom in dobro voljo meni in verjetno še komu tistega dne zares odlično popestrili vroč nedeljski popoldan. Preberite, kaj so pove- dali člani vse boljše gasilske ekipe iz Slovenje vasi. Aleš BURJAN: »Prvega leta pri gasilcih nisem vzel prav zares. Vendar so me tekmovanja počasi začela navduševati in danes je tako, da ko le-teh ni več, jih pogrešam in komaj čakam, da se začne nova sezona. Delo v gasilski organizaciji je naporno in odgovorno, zato si želim nabrati še nekaj izkušenj, preden prevzamem kakšno bolj zahtevno nalogo v društvu. V letošnjem letu je za našo desetino pomembno regijsko tekmovanje. Upam, da bomo tako uspešni, da se bomo uvrstili na državno tekmovanje.« Boštjan MATJAŠIČ: »Skupaj s prijatelji smo leta 1998 pristopili h gasilski organizaciji v Slovenji vasi. Seveda mi ni žal, da sem se takrat tako odločil. Na tekmovanjih se lahko veliko naučiš. Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko na primer na gasilskem tekmovanju v Hajdošah, kamor pridejo vse najboljše ekipe iz Slovenije, dosegli dobro uvrstitev. S tem bi dokazali, da smo na dobri poti, da bomo v naslednjih letih resni kandidati za lovorike.« Boštjan ZUPANIČ: »Najtežje je trenirati dva meseca, ko se nič ne dogaja, ko se ne moreš primerjati z drugimi ekipami. Ko se začnejo tekmovanja, je veliko lažje. Za mene je najtežje nastopati pred domačim občinstvom. Takrat pazim, da vajo izvajam pravilno, da se ne zapletam po nepotrebnem.« julij 2003 HAJDINČAN Uroš MATJAŠIČ: »Član gasilskega društva sem že dvanajsto leto, v gasilske vrste pa me je zvabil moj oče, pa tudi kolegi iz vasi. V desetini se počutim kot »najstnik«, saj je večina članov ekipe mlajših od mene. Naša druženja ob rednih vajah so nekaj posebnega, saj so tudi mnogo bolj sproščena kot sama tekmovanja. Takrat se nas loteva tudi trema pred odgovorno nalogo, v kateri se moramo pokazati v najboljši luči. Vsako tekmovanje nam prinese nove izkušnje in hkrati novo motivacijo za nadaljnje tekme. Če bomo vztrajni, nam olimpiada v Varaždinu ne izostane.« Tomaž KOKOL: »V gasilske vrste so me zvabili prijatelji. Na tekmovanja sem hodil že prej, letos pa sem opravil tečaj za izprašanega gasilca. Moj cilj je postati olimpijski prvak, pa naj bo to v kategoriji članov A ali pa v kategoriji članov B. Vendar se zavedam, da brez prijateljstva v ekipi to ne bo možno doseči, zato upam in želim hkrati, da ostanemo tako dober tim, kot smo sedaj.« Za te rezultate jim iskreno čestitam, za nadaljnje delo pa dodajam: Le tako naprej, fantje! Metka Vidovič POŽAR UNIČIL STEUNIK NA KMETIJI KARLA SVENŠKA Pomoč gasilcev ob pravem času Nič kaj prijeten pogled na steljnik, ki ga je požar uničil v nekaj urah. Foto: TM Poskrbimo za zdravo in dobro počutje v *7e skoraj cel junij smo se ubadali z Z-meznosno vročino in previsokimi temperaturami za ta mesec. Res se je začelo poletje, vendar vam bodo starejši ljudje znali povedati, da tako visoke temperature v tem času nikakor niso zdrave. Priznati moram, da ta neznosna vročina vpliva tudi name in na vse okrog nas. Zasmilili so se mi šolarji, kisov juniju preživljali najtežje trenutke in odločitve v šolah, kjer seveda ni klimatskih naprav. Marsikateri učenec je obupal in odkrito priznal, da ne zmore več. Že nekaj časa razmišljam o tem, kaj naj vam napišem v tem izvodu Hajdinčana. Večino stvari, ki se nekako dotikajo vročih, poletnih, počitniških dni, sem že obdelala. Potem pa sem se odločila, da se posvetim nečemu povsem vsakdanjemu - našim odnosom, mišljenju in načelom družbe. Nedolgo tega so me poti odpeljale proti Prekmurju. Ob tem sem se zamislila, koliko delov naše majhne dežele še sploh ne poznam in kako lepa geografska presenečenja še ostajajo skrita mojim očem. Dan je mineval in ob vseh prijetnih krajih, prostorih, parkih in legendah nam je za konec potepanja ostal majhen kraj z imenom Kamenci. To je romsko naselje, v katerem živi kar veliko število Romov. Turistična vodička nas je že na avtobusu pripravila na srečanje z njimi in nas v grobem »podučila«, kako se naj obnašamo. Vendar so že na začetku popustile vse zavore in predsodki. Njihov topel pozdrav, predvsem pa sprejem z glasbo, ki ga je pripravilo celo naselje, nas je opogumilo in hkrati opomnilo, da smo vsi enaki in da nas barva kože ali kultura, način življenja in načela ne bi smeli narediti manj ali celo neenakopravne. Sami zase pravijo, da so popotniki in umetniki. V preteklosti so bili Romi znani kot vrači in jasnovidci. Napovedovanje prihodnosti iz kart, kavne usedline ali iz dlani se je ohranilo vse do danes. Tudi mene so prepričali, da jim pokažem svojo dlan in mi karseda prepričljivo razložili, kako in kaj v prihodnosti. Zavrniti nisem mogla, saj bi jih s tem lahko užalila. Otožni zvoki violin, katerih strune govorijo jezik celega sveta, so nas pospremili na pot proti domu. Izvedela sem mnogo zanimivega, predvsem pa so se mi predstavili kot ljudstvo, ki ga je izoblikoval večstoletni nomadski način življenja, izoliranost in kulturni vplivi drugih civilizacij, na obrobju katerih so živeli, predvsem pa narava, s katero še danes živijo v sožitju. In na koncu sem se vprašala, ali jih sploh poznamo? Ali obstajajo mostovi, ki lahko povežejo dva oddaljena bregova - njihov in naš svet? Jaz sem odgovor že dobila, kaj pa vi? Naj vam zaželim prijeten dopust, kjerkoli že ga boste preživeli, vsem šolarjem pa vesele, brezskrbne počitnice! Saška T Tdar strele je na praznični dan, 25. Vv junija, povzročil požar na kmetiji Karla Svenška v Gerečji vasi, strela pa je udarila v steljnik, poln sveže slame, namenjene nas-tiljanju hlevov za vzrejo piščancev. Pomoč gasilcev je prišla ob pravem času, požar se k sreči ni razširil še na preostale objekte, zgorelo pa je okrog 200 m3 slame. Karl Svenšek, v hajdinski občini bolj poznan kot član Občinskega sveta, je bil tistega dne na srečo doma in je požar kaj hitro opazil. O tem je takoj obvestil domače gasilce - člane PGD Gerečja vas, ki so bili na kraju dogodka prvi, za njimi pa so na pogorišče prišli pomagat še gasilci iz PGD Hajdoše, Slovenja vas, Hajdina in Draženci. Požarje gasilcem uspelo pogasiti v zelo kratkem času, a je v slami tlelo še do jutranjih ur in celo po dveh dneh, ko smo si nekateri šli ogledat kraj dogodka. Steljnik je zdaj povsem uničen, a Karl Svenšek je vesel, da se ni zgodilo še kaj hujšega ter da v akciji ni bil nihče od prisotnih poškodovan. Poleg gasilcev so mu na pomoč priskočili tudi nekateri prijatelji, ki so pomagali predvsem s strojnim delom, za kar jim je še posebej hvaležen. Ob našem obisku pa je dejal, da bi se posebej rad zahvalil članom vseh prostovoljnih gasilskih društev: Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas, Hajdina in Draženci, ki so pomagali pri gašenju požara in odstranjevanju posledic, vsem vaščanom in prijateljem, ki so mu pomagali v težkih trenutkih, kar ne bo nikoli pozabljeno. TM HAJDINČAN julij 2003 Nogometno dogajanje na Hajdini Ekipa malega nogometa iz Skorbe - 2. mesto v zimski ligi MNZ Ptuj ončala se je še ena nogometna Zmsezona, tokrat sezona 2002/03, ki pa je tako kot vsaka doslej bolj ali manj minila po pričakovanjih. Nekateri klubi so z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, drugi spet ne, vendar pa življenje gre naprej in tako mora biti tudi v pogledu na ta naš nogomet. Seveda je bilo za gledalce tudi letos najpomembnejše tekmovanje v članski kategoriji, saj si je praviloma te tekme ogledalo tudi največ ljudi, čeprav je obisk na njih bil največkrat odvisen od več faktorjev, kot so npr. rang tekmovanja, čas igranja tekme, trenutno mesto ekipe na lestvici, forma, nasprotnik ... V 3. SNL - severna skupina je občino Hajdina letos zastopala le ekipa NK Hajdina, ki pa je tudi to sezono odigrala več kot solidno in na koncu osvojila 7. mesto. Rezultat je seveda več kot le povprečen, skrbi pa dejstvo, da bo tudi ta rezultat prehitro »odšel« v zgodovino oz. se ga bodo spominjali le določeni statistični analitiki. Glede na trenutno situacijo v občini je namreč kaj malo verjetno, da bo NK Hajdina deležen kakšne večje finančne podpore s strani občine, ki bi jo za nemoteno tekmovanje v 3. SNL več kot potreboval. Dogajanje v 1. MNL Ptuj je bilo podobno kot prejšnja leta. Za prvaka lige se je zopet »borila« ekipa iz Ormoža, ki pa je za razliko od prejšnjih let tokrat tudi uspela, čeprav je bila kadrovsko zelo oslabljena v primerjavi s prejšnjimi leti; ta podatek priča o slabi kvaliteti celotne A lige ptujskega nogometa. Ekipa Gerečje vasi, ki je bila dolgo tudi kandidat za prvaka, je na koncu močno popustila (v zadnjih petih krogih namreč sploh ni zmagala, le štirje remiji) ter tako osvojila le tretje mesto. Ekipa Skorbe je po odličnem jesenskem delu na koncu osvojila solidno 5. mesto, čeprav so bili »apetiti« mnogo večji. Najbolj je vsekakor razočarala ekipa Slovenje vasi, ki je osvojila pred- zadnje (11.) mesto, kar vsekakor ni rezultat, s katerim bi trener in t.i. »zveneča igralska imena« lahko bili zadovoljni. V 2. MNL Ptuj je ekipa Hajdoš celotno sezono odigrala po sistemu »toplo - hladno« (pomeni nekaj prepričljivih zmag in nekaj prepričljivih porazov), kar pa je glede na razpoložljivi igralski kader bilo tudi pričakovati. Na področju mlajših selekcij velja tokrat izjemoma pohvaliti mladinsko ekipo Gerečje vasi, ki je na koncu osvojila drugo Veterani občine Hajdina - zmagovalci veteranske lige MNZ Ptuj julij 2003 HAJDINČAN TENIS - ŠPORTNA DEJAVNOST, KI OD LETA 1999 POČASI PRIDOBIVA NA POMEMBNOSTI Dogajanje v Tenis klubu Skorba f- mesto ter tako vsaj za leto dni prevzela primat v občini. Čas bo pokazal, ali so bili ti rezultati posledica dobrega strokovnega dela z mladimi ali pa le posledica močne generacije mladih nogometašev. Pri ostalih klubih velja pohvaliti še dobro delo z najmlajšimi na Hajdini (selekciji U-12 in U-14), medtem ko se vsi ostali klubi bolj kot z razvojem mladih nogometašev ukvarjajo s problemom pomanjkanja le-teh, ki jih je na področju občine Hajdina žal iz leta v leto manj. Je pa tudi dejstvo, da nekateri starši svoje otroke raje »predajo« nogometni vzgoji v večjih nogometnih centrih (Drava - Ptuj, Aluminij - Kidričevo), kjer se z otroci ukvarjajo vsakodnevno ter seveda tudi zelo strokovno, kar je v nekaterih »malih sredinah« lahko velik problem. Naj omenim še ponoven uspeh veteranske ekipe občine Hajdina, ki je tudi letos prepričljivo osvojila prvo mesto v veteranski ligi MNZ Ptuj. Za razliko od prejšnjih sezon je^ tokrat ekipa pod strokovnim vodstvom Stefana Lukasa in Edija Markeža doživela celo en poraz, kar pa je na koncu na lestvici pomenilo le zmanjšanje že tako velike prednosti pred drugouvrščeno ekipo. Na področju malega nogometa je v letošnji zimski rekreacijski ligi MNZ Ptuj najboljši rezultat iz občine Hajdina dosegla ekipa Skorbe, kije na koncu osvojila drugo mesto takoj za ekipo Poetovie Ptuj. In kaj nas čaka v naslednji sezoni? Vsekakor bo največji del moške populacije iz občine Hajdina z zanimanjem spremljal prvoligaške tekme na Ptuju, kjer so letos nogometaši ptujske Drave dosegli zgodovinski uspeh z uvrstitvijo v ligo Simobil. Po dolgem času bomo tako lahko na delu videli mnogo izvrstnih slovenskih nogometašev, pa tudi tujcev. Upamo lahko le, da se jim bodo ptujski nogometaši uspešno upirali. V klubih iz občine bo seveda zopet najbolj zanimivo v prestopnem roku, ko se bodo klubi medsebojno »borili« za tega ali onega nogometaša v prepričanju, da bo točno takšen tip igralca pripomogel k boljši uvrstitvi v prihodnjem prvenstvu. Seveda so bili trenerji in klubski funkcionarji o uspehu prepričani že pred pričetkom pravkar končanega prvenstva, vendar pa se pri nekaterih ni izšlo po pričakovanjih. Klubi se bodo zato sedaj ustrezno okrepili, nekateri igralci bodo tako zamenjali sredine, pričele se bodo priprave na sezono, trenerji bodo po njih zopet govorili o dobri pripravljenosti svojih ekip in nogometni ples se bo lahko v avgustu zopet nadaljeval. In podobna zgodba se bo ponovila naslednje poletje... Takšno je namreč nogometno življenje. Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTEU v Oportno dogajanje v občini Hajdina