270
NOVICE
Nesrea vsled elektrinega toka. Elektrini tok je ubil Ivana Danzerja, montrja pri mejnarodni elektrini drubi na Dunaji, ker pri delu ni rabil gumastih rokovic.
V kotel pal. V milarni Kielhauserjevi v Gradci je neki delavec po neprevidnosti pal v kotel vroega luga in se jako nevarno opekel.
Razpok na ladiji. Na nemki vojni ladiji Kur-fiirst Fridrich Vilhem" se je pri vajah v Friedriechsortu pripetil razpok. Sedem pomorakov je ubilo, ve pa teko pokodovalo.
Pretep pri procesiji. V San Mattheu na Lakem je te dni imela biti neka procesija. Udeleniki so se sprli zaradi tega, kdo naj bode nosil podobo krajnega pripronjika. Pretepali so se s palicami, klali z noi, streljali z revolverji. 40 oseb, mej njimi dva duhovnika, je nevarno pokodovanih.
271
Samomor iz strahu pred blaznostjo. Na Du-naji je SOletna ena naelnega zdravnika v hernalskem zavodu astnikih hera zastrupi'a sebe in svojo herko s cijankalijem. V nekem pismu, ki ga je pustila, pravi, da je to storila, ker se je bala, da zblazni. Po pogrebu se je tuli vsled velike alosti sam soprog zastrupil in so ga mrtvega v sobi nali.
Strela. Dne 28. m m je v Eingrabenu na Gorenjem tajarskem 251etni posestniki sin Karol Haring kosil seno. Ne da bi bilo poprej kaj grmelo ali de el, je iz majhnega -oblaka treilo vanj in ga ubilo. Koso, ki jo je imel v rokah je prelomilo na dva kosca
Iz jee ubeal in zblaznel. Petindvajsetletni mesar Josip Steirer je uel na Duuaju iz kaznilnice, kjer bi bil imel biti zaprt osemnajst mesecev. Zaradi tega pa je bil tako vesel, 4ia je zblaznel. Vsled udnega obnaanja ga je prijela dunajska policija in ga izroila v bolnico, da ga opazujejo.
V blaznosti. V Beleznu na Ogerskem je zblaznela ena tamonjega kmeta Ivana Doleczkega in vrgla dva svoja otroka v vodnjak in e sama skoila vanj. Kmet je priel domu in zaslial stokanje v vodnjaku. Izvlekel je e :ivo eno in estmeseno deklico iz vodnjaka estletni deek je e bil mrtev. Ko so jo vpraali, zakaj je to storila, je odgovorila, da je Bog tako hotel. Oddali so jo v bolnico za blazne.
Pretepi med italijanskimi in francoskimi delavci bili so zopet v Aiguis-Mortesu. Prebivalstvo je silno razburjeno na Italijane Najbr ne bode prej miru, da se odpravijo vsi italijanski delavci.
Mo s tremi enami. Preiskovalno sodie v Ogerski Sobotici ie 261etnega moa Dijoniza Kopo, ki si pridevlje razna imena Sumljiv je ponarejanja listin in ve druzih sleparij. Pod imenom Vaclav Sebastin se je dne 21. novembra 1893 oenil kot protestantski uitelj s herjo nekega protestantskega dekana Drugo leto je e zapustil svojo eno. -Oenil se je bil 1890. leta v Nagy-Koros kot diurnist Tedaj je bil poroen po katolikem obredu Odkar je ostavil drugo eno, se je oenil e tretj Zadnje leto se klati po deeli in se ustavlja zlasti v farovih, samostanih in pri uiteljih in seveda vsacega kaj opehari.
Pobegel konzul. Iz Florence pobegnil je tamonji nemki konzul Eduard Kuflus. Povod begu so neredne premo-Jenske razmere
v
loveke kosti. V nekem vagonu, v kterem so se peljale ivalske kosti iz Nia v Srbiji v Avstrijo, nalo se je ve lovekih kostij Kosti je poslal Aleksander Robiek Ludviku Eisnerju v vehat
Zgodovina nepristnih uhanov. Neka budim-petanska gospa je bila sama na svoji vili blizu mesta. Nekega dne nakrat pride v njeno sobo nek naemljen mo Ona je iz strahu zbeala v drugo sobo. Tujec je pa porabil to priliko v to, da ji je odnesel uhane, katere ji je nedavno poklonil nje soprog Ko je priel soprog iz mesta, mu je gospa naznanila, kaj se jej je zgodilo, in zahtevala, da naj stvar ovadi policiji Mo jej je pa odgovoril, da take malenkosti ni vredno nazaanjati. Kmalu se je pa pokazalo, zakaj mo ni maral da bi se stvar preiskovala. DrUi^i dan dobi ena za-bojek, v katerem so bili ukradeni uhani in pa pismo, v katerem tat pie, da se gospa moti, e misli, da ima prstan lahtne kamenje. Pristni uhani, katere je njen mo kupil v prio nje, krase uesa neke lepe baletne plesalke Njen mo je pozneje uhane zamenjal. Tat je govoril resnico. Mo je vse prizoal. Ona je pretila, da se loi. Naposled sta se vendar pobotala. Soprog je obljubil, da ji bode zvest in kupil druge pristne uhane Izvedelo se je pa, da je tat bil neki sluga, kateri je vekrat nosil soprogu pisma do raznih ljubimk, a ga je bil nedavno odpustil, ker ni bil zvest
Prestop h katoliki veri. K katoliki veri je pre-rStopila baronica Frida Eautzan, sestra Bismarckovega zeta.
Roparjeva smrt. Na Corsici je umrl slavni ropar Bellacoscia. Leta 1848. je bil beal v gore, ko je ubil nekega notarja, ki mu ni hotel napraviti neke krive listine, in jel je ropati. Pozabil pa ni dekleta Ivane Cerati, katero je prej ljubil. Nekega dne je el s tremi tovarii v hio njenega oeta, bogatega posestnika in zahteval, da mu jo dado Ko se je oe branil mu jo dati, so ga zvezali in odpeljali v gore. Tudi vse osebe, ki so prile oeta reit, so roparji jih zvezali in pri sebi obdrali ez nekaj asa je Bellacoscia jih izpustil, a za-pretil, da vsacega ubije, ki bi vzel njegovo bivo ljubico. Neki Mercantelli jo je res vzel, a ropar ga je ustrelil, ko je kosil na nekem travniku. Ve Ijudij je ^^ umoril Leta 1870. se je z ve tovarii Gambetti ponudil, da pojde na bojie. Gam-betta mu je dal spremnico V tem se je pa mir sklenil, in Bellacoscia se je povrnil v goie L. 1890. je po svoji heri prosil za pomiloenje predsednika Carnota, ki je bil priel na Corsico. Pomiloen ni bil Dve leti pozneje se je sam oglasil pri oblastvu. Priel je pred sodie, ki ga je oprostilo ker so nekatera hudodelstva e zastarela, druga se niso dala dokazati. Naroilo se mu je, da ima bivati v Marsseillu in se nima povrniti na Corsico. On pa tega ni mogel zdrati, povrnil se je zopet v gore svoje domovine Tu ga je sedaj nila smrt.
Smrt krotilca zverin. V Brussi je v meneariji velik lev raztrgal svojega gospodarja Agopa Bilmundijana. Pri tem je pa to zanimivo, da sta dva druga leva prihitela iz sosednih kletk gospodarju na pomo, a nista zmagala velikega leva Boj mej zverinami je bil grozno hud. Mej gledalci je bil nastal velik krik, ker je pa leve le e bolj razburjalo.
Velik poar je bil v junem delu mesta San Fran-cisco v Ameriki. Ve tovarn, hi in hlevov je zgorelo. Nad 100 rodbin je brez strehe. kode je nad 2 milijona dolarjev.
Strana nesrea. V Frohnleitenu je na kolodvoru kondukter Henrik Tonandl se malo nagnil z osebnega vlaka in zadel v svetilnico mimo peljajoega se tovornega vlaka. Vrglo ga je pod eleznika kolesa in strano razmesarilo. Bil je takoj mrtev.
Nesrea pri biciklikem tekmovanji. Pri dirki biciklistov v No\aii se je pripetila velika nesrea Corando je zgubil gumasti obro z bicikla in je vsled tega pal Pet biciklistov, ki so vozili za njim, se je ez prekucnilo. Vsi so se nevarno pokodovali. Mej obinstvom nastal je velik strah in ve ensk je omedlelo
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si