Duh časa. iii. Znanoje, da je ogromna večina učiteljstva napredna. Zato nas klerikalizem pri ljudstvu črni in nam jemlje dobro ime. K>r se je pa upalo učiteljstvo že večkrat obsojati taktiko bojevanja obeh strank, smo se zamerili obema. Ker se pa zavedamo važnosti svojega stanu, ker smo učitelji po svoji izborni organizaciji, po lastnem dplu in po uspehih organizacije ter po službenem delovauju na šolskem polju važen faktor in ker si prisvajamo zaradi svojpga poklica ime narodnih odgojevalcev, ki smo delavni vsak po svojih močph na polju narodne prosvete in tudi y politiki, ne sraemo gledati na zamero, marveč hoditi moramo tudi v bodoče po poti lastnega prepričanja. Odgojevalec ne sme gledati, če se gojencu zameri ali ne. Njegova sveta dolžnost je, odkrito in z dobrim namenom povedati gojencu resnieo v obraz, se posluževati pri tem vseh mogočih pripomočkov, ga privesti na pravo pot, ruvati s koreniko vred vse napake iz njegovega srca ter ga napraviti značajnega in usposobljenega člana človeške družbe. Kdor bi zanemarjal to, ne bi bil pravi odgoje- valec. Ako vzamemo celoto naroda za gojenca in skupno učiteljstvo za odgojevalca, moramo postopati taktno, previdao, neustrašeno in odločno, da si s tem pridobimo ugled in spoštovanje, kar je glavni pogoj dobre odgoje. Po tej poti smo hodili doslej in tako bomo hodili in delovali tndi v bodočnosti. Ubijanje neljubih oseb v politiki ni pedagoško, marvee razdirajoče sredstvo s slabimi posledicami. Zaradi večjih ali man.jših prestopkov je naše časaikarstvo odbilo od sebe ali celo morališko ubilo že mnogo tabento? in tudi več zaslužnih in delavnih mož, ki so potem prestopili v nasprotni tabor in bili naši zagrizeni nasprotaiki. Ubitib. Dežnaanov in Schweglov je več med našim narodom. V tem primeru je pravi mojster nSIovefiec". Kot vampir zasaja svoje katoliške, blagoslovljene kremplje* v dotične osebe. Huj, to je katoliško ia odgojevalno, da se Bogu usraili! Ali bi se ne dalo radikalno polemizirati brez pobijanja oseb? Samo dobre volje bi treba, po bi šlo. Ali te ni. Naše časnikarstvo sme storiti v.e brez greha ia kritike. Vsaka opravičena kritika se lepo pregleda, zamolči ter se piše, dela in deiiiOralizuje po stari navadi naprej: vse je katoliško, lepo in dobro, čeprav je smrad iz pekla. Nekaj takih cvetic z vrta našega klerikalizma hočenio navesti delotna v obrambo, deloma v dokaz pristaega klerikalnega katoličanstva. Znano je, da je naš klerikalizein pred volitvami objavil v nDomoljubu" sramotilen članek z namenom, da bi učiteljstvu škodoval med volitvami na ugledu. Mi smo pobijali to podlost in druge smradljive napade na učiteljstvo pod imeuom BKrivoverski klerikalizem — učiteljstFO te kliče pred sodbo ljudstva!" Mi smo že ponatisnili v -Učit. Tov.", kar je BSlovenec" pisal v 84. številki. Imeaoval je pisca tistih člankov Bneko neizobraženo siroviao". S tem se je aaš klerikalizem samega sebe naslikal, ker je naš člankar z dokazi ovrgel vse napade, ki so bili do skrajnosti sirovi, lažaivi in škodoželjai. Videl je v zrcalu svojo natančno sliko, zavil hinavsko svoje oči k nebu in vrgel svoje smrdljivo blato kakor uavadno na učiteljstvo. Naš poziv pa, da naj počaka konea razprave ter naj da potem stvarnega odgofora, je ostal brezuspešen. Mi smo _ dejstvi dokazali že mnogokrat, da je polemika našega klerikalizma na napačni in krivoverski poti, a vse to je modro pogoltnil, ne da odgovora, ker ga dati ne more; resnica je le ena in to smo mi pribili z dejstvi ter klerikalizmu zaprli sapo, čeprav je navadnj jako gostobeseden. Pač! Dobili smo odgovor, kakor piše BSlovenec" v 96. št. in sicer na shodu v Sodražiei. Govoril je dr. Larape, kandidat u.itelj Jaklič in končno nadučitelj Štefan Primožič.* »Slovenec" pravi: BGospod nadučitelj Primožič je na to ožigosal pisavo BUčit. Tqv." Ako hoče Ijudstvo skazati kakemu učitelju najvišjo čast, ki mu' jo more dati, bi se moral čutiti s tem počaščenega ves učiteljski stan, a vendar so liberalni učitelji tako zaslepljeni, da temu nasprotujpjo. Vsak učitelj je prisegel na postavo, da bo vzgajal otroke nravno pobožno, tisti učitelji torej, ki terau nasprotujejo in zahtevajo brezversko svobodno šolo, prelomijo svojo prisego. Učiteljstvo ne sme odbivati ne staršev ne duhovnikov, njih stališče mora biti demokratično, vsem pravično. .Danes stopa krščansko učiteljstvo enakopravno na dan. Učitelji so dolžoi za ljudstvo dclati, to je Daša politika. Ce pravi -Ufit. Tov.u: -Krivoverbki klerikalizem — učiteljstvo te kliče pred sodbo ljudstva", pa odgovarjamo mi s polnim pravom: Krivoverski liberalizem, ljudstvo te kliče pred sodbo učiteljstva!" — Gospod Štefan, ali se to pravi pobijati naše članke? Ne! Niti vsi doktorji sv. pisma, poklieani na odgovor, ne raorejo ovreči naših člankov, ker se opirajo na golo resnieo — resnica se pa ne da ubiti. Klerikalizpm je tako globoko padel s svojo politiko in polpmiko, da ga rnora biti sram v dno duše — žal pa, da sramu ne pozna. Kar se tiče Jakliča,* povpmo, da ga kot politika ne poznamo, kpr je kandidiral na klerikalnem programu. Klerikalizem pa Je sovražnik učiteljstva in šolstva ter nofe priznati spdanjih šolskih zakonov, zato je vsak klerikalni učitelj, ki je prisegel na ta zakon — krivoprisežnik, ki zasrarauje svoj lastni stan. Učitel.jstvo deluje z vso vnemo za svoj narud, je demokrašktga duha, aii kdo ga najbolj ovira pri tem delovanju ? Ali ne naš ljubpznivi klerikalizem ? Jaklič je povedal v javnosti, da je izvoljen od ljudstva in ne od učiteljstva, zato bo deloval za ljudstvo in ne za učitpljstvo. Mi smo pa trdnega prepričanja, kior se potpza za ueitpljstvo in šolo, ta deluje tudi za ljudstvo. ker je šola z učiHjstvom prvi pogoj naše narodue blaginje. * Neradi se sicer bavimo s takimi značaji, toda na željo svojega žlankarja imenujemo tudi take preeastite osebe in oscbnosti. U r e dn. Lepa evetka je zadehtela v št. 102. .Slovenca": čigav kandidat je Žirovnik? — BPisali so v BNarodu", da je neodvisen kmečki kandidat. rUčit. Tov." pa pozivlje vsejučitelje zanj na boj, češ: BNa delo torej za samostojnega kandidata — kandidata učiteljstva — Janka Zirovnika!" Torej kandidat učiteljstva, pa katerega? Žirovnik je kandidat tistega učiteljstva, ki ga reprezentira podli in neumni BDčit. Tov.u, glasilo najbolj sirovih butcev, kar jih je v učiteljskern stanu. BNarod" je tem ljudem edina dušna hrana. BNarod" je tudi poleg _Učit. Tov." njihovo glasilo, zato je pa Žirovnik pravi -Narodov" kandidat, ki s kostmi in kožo tiči globoko notri v propali liberaloi stranki. Bomo videli, kateri učitelji se oglase za Žirovnika! Brez pardona jih bomo prišteli k liberalni bandi, tudi če se drugači hlinijo. Kaj bo Zirovnik narpdil ? — Kot poslanec bo zvišal plače učiteljem, posebno Arkotu in Lpnarčiču in pa v Št. Vidu bo sezidal, sevpda z ljudskim denarjem novo šolo, kjer bo on, Janko neodvisni, igral barona. Mi pa pravimo učiteljem, dajim nikdar nihče drugi ne bo plač zvišal, kakor kmptski zastopniki S. L. S., fe bodo hoteli, in čim bolj bodo učitelji proti njej rovali, tem dalje bodo čakali." Ali je taka pisava katoliška? Iz tega članka dehti smrad laži, obrpkovanja, sovraštva, osebnih napadov, pretenja in baharije. Za tako pisavo imamo izraz — politika banditov. In te se poslužuje naš klerikalizem, ki na vse grlo vpije, da zastopa kato« liška načela. Mi ne pišemo tega, da bi spravili na pravo pot prvakov našega klerikalizma, ki nosijo politiški zvonec v javnem časopisju, marveč mi pišemo to za učiteljstvo s pedagoškpga stališča, da vsakdo lahko razvidi, kam privede človeka slepa strast ter pokvarjena in napačna odgoja. Kaj nas uči katoliška vera o ljubezni do bližnjpga? BAko bi bil kdo tako veren in pobožen, da. bi s čudeži prestavljal hribe, če pa nima ljubezni, je ničvredna njegova vera." Tomaž Kempčan pa piše: »Ljubezen je urna, odkritosrena, pobožna, prijetna in ljubka, močoa, potrppžljiva, zvesta, razumoa, prizanesljiva, moška ia nikdar ne išče sama sebe. Kdor namreč samega sebe išfe, nirna ljubezoi. Ooa je previdna, ponižna, pravična; ni mehkužna, trezna je, žista, zanesljiva, rnirna in varna v vseh čutih; Bogn je vdana io bvalpžna" itd. — To je katoliško! BSlovenec" se nikakor ne vjema s katoliškim duhom, to je smrad iz pekla, banditstvo in nesramnost. Duh časa v boju za prosvetao nadvlado je te vrste ljudi tako pokvaril, da se ne ozirajo prav nič več na lepe temeljne nauke vere, marveč ubijajo bližnjega na časti in poštenju brezobzirno in nepoboljšljivo. Laž in zavijanje jim je politiška resnica, neznačajnost njih moštvo, krivi nazori in zloraba vere so pa njih čednosti — to je pristna kuga današnjega klerikalizma. Ali niso danes isti časi kakor za Kristusa, ko je imenoval farizpjce pobeljene grobove, ker so navidez živeli spokorno in učili prav, a v resnici so pa bili zvijačni, potuhnjeni, brezverni, pohlepni, sovražni itd. kakor današuji klerikalci ? Ali naj se učiteljstvo na milost in nemilost vda tem grobokopom? Kot narodni odgojevalci ne smenao storiti tega nikdar, čeprav se jim zamerimo in nas preganjajo, nam škodujejo na časti, poštenju in imetju! 0 Žirovniku je resnica, da je nastopil kot samostojen kandidat na agrarnem programu. Laž je, da je -Narod" glasilo učiteljstva, k&r smo tudi temu povedali veliko bridkih resnic, a je stokrat boljši od -Slovenca". Laž je, da bi se učiteljstvo hlinilo. Neštetokrat je izjavilo, da je bilo in ostane napredno, a ono se ne vjema s klerikalno politiko. Navadna klerikalna baharija je, da bodo edino kmetiški poslanei zvišali učiteljstvu plače, ker imajo poslanci mest, trgov in veleposestva pri tem isto pravico govoriti kakor ti. Zopet bo vpil klerikalizem, da smo sirovi, a pribiti moramo: kakšen je napad, taka mora biti obramba. Mi pišemo 6tvarno in resnično, pripravljeni smo vse podpreti z dejstvi, ako se ljubi ugovarjati našemu klerikalizmu. On pa ne bo ugovarjal, to vemo že naprej, ker ni mogoče resnici priti do živega, marveč bo z zavitimi očmi proti nebu hinavsko molčal, vtaknil vse v žep, hodil naprej po stari poti, ter bo vpil kakor navadno: Glejte, taki so naši učitelji! Duli časa ne more te yrste ljudi preobraziti, ker so z namenom hudobni, potuhnjeni in nepoboljšljivi.  (Dalje.)