Učiteljska zborovanja v Ljubljani. n. Občni zbor ,,Ydovskega učiteljskega društva vdov in sirot na Kranjskem". (V 6. dan septembra 1887. 1. ob 9. nri dopoludne v mestni dvorani.) Ob 8. uri je bila sv. maša v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu, in zborovanje se je pričelo ob 9 uri v mestni dvorani. Navzočih je bilo nad 20 učiteljev. Predsednik, prošt dr. Jarc, običijno nngovori navzoče ter oraeni, da je uže sedemnajstkrat učitelje ob taki pnliki pozdiavljal. — Omeni potem najvažnejših slučajev v pretekleiu društvenein lelu. Umrl je g. Anton Hiibar v Gorici. Zbor se v znamenje sožalovanja vzdignc. — Pristopili so novi udje, javni učitelji s Kranjskega. Oineni tudi, da davkarska oblast zabteva davek od društva. Potein razloži, v čem bode ta davek. Plačevalo se bode od vplačevanja, kar društvo dobiva od udov, od vstopnine in letnine; plačevalo se bode tudi od izplačevanja, kar dobivajo udje (vdove in sirote) od društva. Po tem uvodu poroča blagajnik in tajnik gosp. Močnik o društvenem delovanji v preteklem letu. — Udje irnajo tiskan račun v rokah, in blagajnik prečita ter pojasnuje posamezne točke, posebno, kar se tiče troškov. Podpiranih je bilo namreč 12 vdov po 80 ali po 100 gld. na leto in 31 sirot, med temi ste dvc siroti po očetu in materi, ki dobivatc za polovico več isiiino nnvadnih sirot. Sirote so dobivale po 20, oziroma po 25 gld. na leto. Vsega skupiij se jc plačalo vdovam in sirotaiu 1737 gld. 90 kr. Vstopnina in letnina znaša Je 468 gld. 50 kr., torej je treba dodati 1269 gld. 40 kr.; pokrije se to nekaj z blagajuičnirui ostanki, nekaj pa z obrestmi in od obligacij, in od posojenih in naložcnih denarjev. Premoženje je narastlo v obligacijah za 800 gld. Točka 12. med tniški kažo, koliko se je letos davka plačalo. Prihodnje leto bode treba vsako četrtletje izkaz o vplačevanji predložiti, da se bode davek po tem odmeril. V treh odborovih sejah so se vzprejemali novi udje, privolila se je izredna pomoč udu (20 gld.), a drugerau se je posodilo 30 gld., kar se vidi v točki 11. Med letoui ste odpadli 2 siroti po 20 in 25 gld. Prirastla pa je vdova s šesterimi otroci, kar prizadeva na leto 250 gld. več troška. Letos se jo nekaj več potrosilo mimo preteklega leta, ker je bilo več vdovam in sirotam izplačanega. Manj troškov tudi prihodnje leto ne bode, mogoče da več, utttelji pa le po malem pristopajo. Na dolgu ni tnnogo; nekaterih stitrejših udov, ki društvo le podpirajo, skoraj se ne upam tirjati, a inislimo, da bodo sami glede na dobri namcn letnino vplačali; trije mlajši udje pa so obljubili prav v kratkem plačati. — Po teh besedah podal je blagajnik kratko zgodovino tega društva. 12. oktobra 1861. 1. se je društvo ustnnovilo. Največ zaslug pri tetn sta imela c. kr. deželni šolski nadzornik vitez dr. Močnik, sedaj v Gradci v pokoji, in pokojni kanonik, škofijski svetovalec gosp. Savašnik. L. 1870. je izročil g. Savašnik, ker je nehalo cerkveno nadzorništvo, društvo ranjkemu g. ravnatelju Legatu. Ko je ta gospod odšel v Rudolfovo za kanonika, naprosil je občni zbor tedanjega c. kr. dež. šolskega nadzornika proštn dr. Antona Jarca, naj prevzame predsedništvo. In odsibmal vodi, skrbf in shranuje društveno preinoženje imenovani gospod. Občni zbor ga leto za letom voli nper acclamationem", in gospod zopet prevzame breme in skrb. Društvo je med tem uže dvakrat pravila izpremenilo, druge razmcre so to zahtevale, vdovam in sirotam plačo od 60, oziroma 15 gld. zvišalo na 100 in 25 gld. na leto. Poleg imenovanih je največ storil za društvo gosp. Gerkman, sedanji učitelj na vadnici in okrajni šolski nadzornik, ki je pri osnovi in potem pri preosnovi društva z dejanjem in svetom največ pomagal. Leta 1870. je bilo pri računskem sklepu 1. fc.bruvarija v blagajnici 34 gld. in v obligacijah 23.033 gld., letos pa je ob sklepu računa v obligacijah 44.550 gld.; v gotovini, v dolžnih pisraih in v hranilnici naložonega 1971 gld. 21 kr. Premoženja je torej 46 521 gld. 21 kr. Poleg tega pa društvo vsako leto nekaj vbogajme da — kaj pa da svojim udom ? — Kdor ni nikoli nič vplačal, tudi ne more zahtevati, da bi kaj dobil od društva (društveno premoženje ni občinski pašnik). Premoženje je največ v državnih obligacijab; nckatcri pač mislijo, da bi društvo denarje posojevalo — ali udeležilo se špekulacij pri kakem denarnem zavodu. - A odgovornost bi bila velika, korist pa le dvomljiva; poleg tega bi društvo moglo imeti plačanega oskrbnika. — Torej ne ostaja drugo, nego gospodariti tako, kakor je bilo dosihmal običajno. ,,Zdrav ne mara pobrati, ako niečeš na pot, bolni pa ne more in tudi ne sme". Ta uganjka je »Vdovsko učiteljsko društvo". Dokler so učitelji zdravi, noCejo pristopiti, kadar začncjo bolehati ali čutijo kal bližnje stnrti, pristopili bi, ali takrat je prepozno. Dve leti po vstopu dobiva društvenik pravico do društvenega premoženja. Kdor učiteljem pravi, naj skrbe za prihodnjost, nekako se jim zameri, češ, ta nam v sedanjosti nič ne privošči. — (Vsaj nekdaj je bilo tako, ko so učitelji mislili, da jim bodo plačo zdat.no povišali; mogoče, da so učitelji sedaj drugačnega mnenja). Ni ga stanu, da bi zahteval toliko truda in požrtvovalnosti, kakor je učiteljski, in kakšno plačo ima zato učitelj, ki je podoben sveči, ki drugim sveti, sama pa se tnja. Ako učitelji tega v letih nerodnih (od 70. do 80. 1.) niso razumeli ali razumeti hoteli, sedaj se pač lehko prepričajo. Pomagaj si sam, nikar se ne zanašaj na tujo potnoč, to bodi vsakemu zlato vodilo. Uradniki n. pr. imajo pokojnino za-se, za vdove in sirote, a vender snujejo konsumna društva, imajo svoje ,,uradniško društvo". Kaj pa učitelji? Izmed vseh kranjskih učiteljev jih še tretjina ni pri BVdovskem društvu", in še teh je nad polovico starejših učiteljev iz prejšnje dobe, ki po večjem plačujejo h dobrega namena. — Naj bi pri okrajnih učiteljskih konferencah šolski uadzorniki priporočevali učiteljem to društvo, saj se nikomur ne bode v zelo štelo., ako pristopi k temu društvu; v dveh letih pa tudi zmaga učitelj vstopnino, naj jo tudi na mesec vplačuje. — Tako in enako je govoril tajnik, in navzoči so mu pritrjevali; vsak je namreč čutil, da so te besede govorjene iz dobrega namena. Besede pa niso zadele navzočih, kajti ti so bili po večjem vsi udje, marveč govorjene so bile tako rekoč pri noknu ven", da bi jih čuli tudi tisti, katerim prav za prav veljajo. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje, kdo naj plača davek od vplačevanja in izplačevanja, ki ga davkarska oblast zahteva. Sklene se, da ta davek društvo plačuje glede vplačevanj. — Denarno poraoč 30 gld. je dobil v pokoji M. K. po §. 11. in trije drugi učitelji udje društva po 30 gld., a te iz milosti. Vdovi umrlega učitelja, ki pa ni bil ud diuštva, pa iz posebnih vzrokov zopet 20 gld. Volitev prerlsed nika, blagajnikain odbornikov. Vsklikotna se volijo: kot predsednik zopet mil. prošt dr. Jarc; kot blagajnik g. Matej Močnik in drugih 7 odboriiikov. Kot podpredscdnik se voli vodja I. mostne šole gosp. Andrej Praprotnik. in kot tiijnik g. France Govekar, nadučitelj in vodja v Siški. Pregledovalci računov so gg.: Belar, Kovšca in Žumer. III. Občni zbor ,,Slovenskega učiteljskega društva". Ob 10. uri po zboru »Vdovskega drušf.va" prične se takoj občni zbor nSlovenskega učiteljskega društva". Predsednik društvu A. Praprotnik pozdravi zbrane ter ogovori nekako tako-le: Slavna skupščina! Mili bratje sotrudniki! Minulo je 19 let, odkar smo slovenski učitelji na Kranjskem ustanovili prvo učiteljsko društvo in 16 let, odkar se je to društvo razširilo in se prekrstilo v splošno nSlovensko učiteljsko društvo". — Odtakrat prebili srao marsikatere viharne in našemu napredku zelo neugodne čase, a stali in ostali smo zvesti svojemu načelu in prvi nameri družtva: v prvej vrsti duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo ter mej učiteljstvom buditi iu širiti toliko potrebno bratovsko vzaj emnost, zavednost in značajnost. Zraven pa je naše društvo pri vsaki priliki po svojih razraerah pospeševalo sveti namen, da se je naša Ijudska šola plemenila tako, kakoršne je treba za splošno izomiko našerau milemu narodu. Misli, ki se je izprožila pri lanskem občnem zboru ^Slovenskega učiteljskega društva", da naj se začne izdavati »Knjižnica za mladino", se je društvo resno poprijelo ter poskrbelo, da se je izdal prvi zvezek nKnjižnice za mladino" (z dvema izvirnima povestiraa). Temu prvemu zvezku je društvo pridjalo tudi vabilo, s katerim uljudno vabi slavno občinstvo, osobito gospode 'duhovnike, učitelje in druge vzgojevatelje, da bi blagovolili podpirati to prevažno stroko naše književnosti. Vzprejeli smo po raznih dopisih mnogo voščil o preustvarjenji našega društva tako, da bi obsegalo vse ali skoro vse slovenske učitelje, kajti ne le moralni, ampak tudi lnaterijalni uspeh učiteljskega stanii bil bi pri mnogobrojnem vseslovenskem učiteljskem društvu. Pred vsera je treba, da si društvo določi svojo svrho, katera bodi: blagouspešnost slovenskega učiteljstva. S to svrho naj se združuje namera, da se vsi trudimo v prid našemu slovenskemu narodu ter v prid naši lepi, obširni Avstriji. V to ime kličem vsem, ki ste od daleč in iz obližja prišli k današnjerau zborovanju : Dobro došli naši stari in mlajši tovariši in prijatelji dragil Društveni tajnik, g. Govekar, poroča o društvenem delovanji tako-le: nS]avni zbor! Pri lanskem občnem zboru so bili odbornikom izvoljeni: g. And. Praprotnik, Iv. Tomšič, J. Predika, And. Žumer, Fel. Stegnar, Fr. Papler, prof. Levec, F. Borštnik in Fr. Govekar. — A ko se je dne 21. okt. odbor ustanovil, dobil je odbor uže drugo lice, ker g. prof. Levec se je bil odborništvu pismeuo, a g. Fr. Papler pa ustmeno odpovedal in tako je ostal odbor do danes, kateri je delal po nameri, kakor pri osnovi si dani, duševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo ter tako z združenimi ruočtni delati na blagor naši mladini in na srečo niili domovini, cerkvi in državi. Naše društvo je zadnji čas posebno poudaijalo in v tem sniislu delovalo, da se po pravi vzgoji naše mladine boljša nravno življenje, ker le po boljši mladinski vzgoji bodo prišli boljši časi; kajti po vseh časnikib in knjigah, v zborih in društvih, zasobno in javno se razpravlja o teh razmerah ter išče sredstev, s katerimi bi se ozdravile društvene razmere globokih ran. A zboljšanje nravnega življenja začeti se ima pri korenini. Zato je naše društvo s svojo namero po vseni in vselej delalo po geslu: BŠola naj vzgoja mkidino v prave narodnjake, katerim je sveta vera, dom in cesar!" Le dobro vzgojena mladina bode tudi v pozDejšem življenji visoko cenila državljansko svobodo ter jo neoskrunjeno ohranila sebi in vsemu človeštvu v prid. V dosego tega delovanja shajal se je odbor k sejam skoraj vsaki mesec, ter je obravnaval razne društvene stvari, posebno pa je svojo pozornost obračal na izdajanje knjižnice za mladino. Zato je odbor v svoji seji dne 4. novembra preteč. 1. sklenil po časopisih objaviti, da je društvo prevzelo delovanje in izdajo šolske knjižnice za mladino ter se ob eneui obinil do slovenskih pisateljev. Gg. pisatelji se imajo po niogočnosti nagraditi, gg. pisatelji pa naj vender svoje pogoje društvu z rokopisom vred objavijo. Odbor dobil je {jotem več rokopisov od raznih g. pisateljev, n. pr.: nKako se je Julijan likal"; ,,Drobir"; ,,Mladi dnovi"; nZa poklicom"; nPrva šola"; nZ božjo pouioejo1' in druge. Nekatere rokopise je potem odbor gg. pisateljem vrnil, kcr jih ni spoznal sposobnim za nKnjižnico", a druge sposobno je obdržal in primerno nagradil. Dvoje takih povesti jc užc društvo izdalo. Dela in truda pa tudi troškov je iuielo društvo s tem dovolj. Sedaj je na vas gg. tovariši, da dejansko pokažete, da je vain resnica za uresničenje tolikrat poudarjene potvebe mlndinskih spisov. Skibite tedaj, da se knjižica razproda in razširi med našiin narodom; posredujte tudi pri svojih gg. kolegib, da bi tudi oni v tem sniislu delovali. Ako bi si vsaka šola oniislila le po en izvod in bi se tu in tam pregovoril kak iraoviti prijatelj niladine, da položi i»ar desetic na narodni žrtvenik, potem je razprodaja zagotovljeua in našemu društvu je iiotem mogoče takoj drugo knjižico izdati, kajt.i rokopis je uže gotov. Odbor je tndi brzojavno častital g. Štefanu Baškori o priliki njegovega odlikovanja v Pragi dne 26. oktobra preteč. 1. Dasiiavno se je društveno stanovanje opustilo iz znanih razlogov, vender so se tudi še oživeli zabavui ziniski večeri, pri katorih je enkrat sam g. predsednik predaval. Vabilti k zdravstveni komisiji se je ustreglo, da je društvo g. predseilnik zastopal. A vabilu k 8Int.ernationaler Congress fiir Hygiene und Deiuographie" na Dunaji s< ni moglo ustreči. Tudi z davkarijo je imel odbor opraviti; upanio pa, da se bode to zvršilo na gmotni korist našega društva. Glede števila udov v tem letu, mi je opomniti, da se ono ni dokaj izpremenilo in da je tudi smrt naui prizanašalu. Kakor previdite iz tega kratkpga poročila, je ostalo delovanje in namera društ * neizpremenjena. Mislim pa, da bi n oral tudi vsak učitolj Ijubezen do oiuike in do narod . do doniovine ožje in širje ne le i bcsedo gojiti, marveč tudi z vzglt-di iu z jasniin dejanjr;,, kazati". (Konec prih.)