Splošne vesti. — Ob priliki seje širjega sosveta pov. UJU v Celju, dne 17. t. m. bo šef prosvetnega oddelka v Ljubljani g. dr. St. Bevk dekoriral poverjenika UJU tov, Luko Jeienca z odlikovanjem belega orla, ki ga tov. Jelenc prejrae kot poverjenik LJJU v Ljubljani ob priliki II. kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani. — Nova uredba o tiraginjskih dokladafa. Ministrski svet je razpravljal o iiredbi draginjskih doklad, ki jo namerava izgotoviti posebna koinisija do 10. t. m., na kar bi bila izdana in bi stopila v veljavo skupno z noviini službenitni prejemki po novcn; uradniškefn zakonu. — Narodni poslanik g. Sv. Markovič je poslal popravek »Narodni Prosveti«. v katerem skuša zavračati izvajanja »Učit. Tovr.« štev. 12 in »Nar. Prosvete« št. 24. in 27. Uredništvo »Nar. Prosvete« pripominja k njegovemu zagovoru sledeče: G. Markovič lahko izpričuje kar hoče, opravičiti se iie more. On, ki jc bil tiho pri vprašanjih, pri katerih je bilo treba v imenu pravice in morale dvigniti glas, je ostal v parlamentu edino, da napade učiteljstvo. Nered, brezprimerno partizanstvo. korupcija, pomanjkanje vsakega zmisla za prosvetne refonne niso prišle pri njem v poštev. V oko ga bodejo le dohodki onih ljudi, ki pod najtežjimi prilikami in v bedi z največjim idealizmom vrše svoje slnžbene dolžnosti. V splošnem on s tem popravkom priznava, kar je govoril. Naj objavi po stenografskem zapisniku kar hoče, »mi verujemo onemu, kar smo na lastna ušesa v parlamentu slišali in prinesli v 24. številki lista.« — Q. poslanec Markovič povdarja v svojem zagovoru, da na prosvetne razmere v Sloveniji ni mislil in jih ni kritiziral. Mi pa trdimo, da so bile njegove besede tako splošne, da smo upravičeno dvignili svoj protest, najmanj se pa moramo strinjati z njegovimi reakcionarnimi nazori, da naj bodo profesorji nadzorniki nad osnovnimi šolami. G. Markovič ne sme pozabiti. da je govoril v imenu svoje stranke. Ožji sosvet Pov. UJU v Ljubljani je na svoji zadnji seji spTejel poseben protest. ki ga potom UJU pošlje radikalnemu parlamentarnemu klubu in v obvestilo drugim klubom in merodajnim faktorjem. lzjaviti moramo le. da močno obžalujemo nastop g. Markoviča. — Za upokojence. »Jutro« poroča: \z krogov upokojenih učiteljev smo prejeli: Učitelji in učiteljice, upokojeni leta 1919., s pravico do penzij po novem zakonu od 23. julija 1919, bi morali dobiti po odloku finančnega ministrstva od 27. novembra 1923 nove penzije v dinarjih od dneva upokojitve po 20. avgustu 1919. Ker pa ta odlok do danes še ni bil izvršen. prosimo gospoda ministra prosvete Pribičeviča ter poslanca Reisnerja, naj blagovolita takoj posredovati, da se to v najkrajšem času zgodi, ker prizadeti že zelo težko čakamo na to izplačilo. — Prizadetim sporočamo, da je Pov. UJU ob izpremembi vlade napravilo ponovno vlogo na ministrstvo in centralo UJLJ. — Dan učiteljev-pevovodij v LjubIjanf. Zveza slovenskih pevskih zborov v Ljubljani je priredila povodom svoje letošnje redne skupščine, v nedeljo, dne 6. aprila 1924 popoldne ob treh v veliki dvorani »Uniona« s sodelovanjem včlanjenih zborov velik pevski koncert pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prclovca. Posebno razveseljivo za nas je bilo na tem koncertu dejstvo, da so razen štirih. nastopili kot dirigenti sanii nevovodje, ki se rekrutirajo iz učiteljskih vrst. Nastopili so sledeči dirigenti, ki so, ali so bili učitelji: Pevski zbor Zveze jugoslov. želez. iz Ljubljane. Pevovodja Mirko P r e m e 1 č. Pevski zbor čitalnice v Zalogu. Pevovodja Mirko Kreg e 1 j. Pevsko društvo Krakovo-Trnovo iz Ljubljane. P e v o v o d j a J o s i p M ih e I i č. Pevski zbor Slov. bralnega društva v Tržiču. Pevovodja Albin L a j o v i c. Pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna pri Litiji. Pevovodja M i rko Premelč. Pevsko društvo »Zvon« iz Trbovelj in Glasbeno društvo iz Zagorja ob Savi. Pevovodja Oskar M o 11. Šentjakobski pevski zbor iz LjubIjane. Pevovodja Adolf G r 6 b m i n g. Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane. Pevovodja Josip Brnob i č. Pevski zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane. Pevovodja Srečko Kum a r. — Med sporedom je g. koncertni vodja M. Hubad naznanil občinstvu, da se je dopoldne ustanovila »Zveza jugoslovanskih pevskih zborov«. kar je občinstvo z velikim odobravanjem vzelo na znanje. Koncertu je prisostvoval tudi zastopnik ministrstva prosvete iz Beograda g. Risto Odavič, načelnik umetniškega oddelenja. — Razpis učiteljskih služb. Uradni list, štev. 28. z dne 3. aprila 1924 objavIja razpis učiteljskih služb na učiteljiščih in srednjih šolah, na kar opozarjamo interesente. Razpisanih je več mest telovadnih učiteljev. Na učiteljišču v Ljubljani je tudi razpisano: eno mesto vadniskega učitelja, eno mesto otroške vrtnarice in eno mesto vadniške učiteljice. — Okrajna učiteljska konferenca za mesto Ljubljano se vrši v č e t r t e k . dne 12. junija 192 4. dopoldne d e 1 o m a v t e 1 o v a d n i c i v »N a r o d n e m d o m u«, d e 1 o in a v v e liki dvorani »Mestnega dolna«. Začetek konference točno ob 7. uri zjutraj v telovadnici v »Narodnem domu«. Dnevni red: 1. Otvoritev konference. 2. Važnost telesne vzgoje naše šolske mladine. Poročevalec učitelj Albin Smole. Z referatom bo združen praktičen telovadni nastop dečkov in deklic. Telovadbo dečkov vodi učitelj Albin Smole. telovadbo deklic telovadna učiteljica Vera Petričeva. Nadaljevanje konference bo v veliki dvorani »Mestnega doma«. 3. Nadzornikovo poročilo. 4. Kako prenesi v šolo in življenje Stritarjev rek: »Sveto služimo sveti domovini!« Na obdelavi te teme mora sodelovati v smislu razpisa višjega šolskega sveta z dne 3. januarja 1924, št. 106 vse učiteljstvo osnovnih in meščanskih šol v Ljubljani. in sicer na ta način, da se o temi posvetuje na domačih konferencah, ki naj določijo svojega poročevalca. Ta izdela referat za dotično šolo, uvažujoč mišljenja svojih tovarišev. Vsak referat naj zaključijo teze. ki naj bodo vsemu učiteljstvu v mestu Ljubljana kažipot in smernice vzgojnega delovanja v bodočem šolskem letu. — Poročevalca za to točko dnevnega reda določi na dan konference okrajni šolski nadzornik. — Izdelane referate naj predložijo vodstva (ravnateljstva) mestnenm šolskemu svetu najkasneje do 10. maja t. 1. — 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računu okrajne učiteljske knjižnice. Eventuelne nasvete o nakupu novih knjig je najkasneje do 1. junija t. I. naznaniti načelnici knjižničnega odbora gdč. strokovni učiteljici Ivanki Kalin. 6. Volitev štirih članov in njih namestnikov v stalni konferenčni odbor za prihodnje upravno leto. 7. Volitev štirih članov in njih namestnikov v knjižnični odbor za prihodnje upravno leto. 8. Samostojni predlogi, ki jih je najkasneje do 1. juniia t. 1. naznaniti stalnemu konferenčnemu odboru. — Soci.ialne ustanove učiteljstva Slovenije odsek ima svojo sejo d n e 17. a p r i 1 a (v e 1 i k i č e t r t e k) ob 2. uri popoldne v »Narodn e m d o m u« v t a j n i š t v u C. M. družbe. Prosimo sigurne ude1 e ž b e. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Tov. Kovačič Jak. v pok. na Pragerskem, prodaja knjige »Slov. Šolske Matice« in »Popotnike« od leta 1902. do 1922., »Dom. ognjišče« in »Naša bodočnost« več letnikov. Cene po dogovoru. — Najnovejše Izdaje »Učiteljske tiskarne«. »Jutro« prinaša o književnih izdajah Učiteljske tiskarne sledečo oceno: »Tako marljive založbe za popularne edicije kot je »Učiteljska tiskarna«, ne najdemo zlepa na jugoslovanskem književnem trgu. Zadiija leta je »Učiteljska tiskarna« poslala med Slovenee, Hrvate ta Srbe celo vrsto publikacij. s katerimi ie marsikdo položil tetnelj svoji knjižnici. Zadnje čase nam le ta vzorna pridna za- ložba poklonila štiri nove knjige. Ponatisnila je M. Pugljeve »Zakonce«, ki so v prvi izdaji pošli. Že to dejstvo samo na sebi priporoča knjigo, ki obdeluje motive iz bračnega življenja. Učiteljska tiskarna je »Zakonce« elegantno opreraila ter jim določila razmeroma tako nizko ceno. da si jih lahko omisli marsikdo, ki je dosedaj poznal knjigo samo po imenu. Vezani stanejo »Zakonci« 28 dinarjev. E. Ewald ni pri nas tujec v Jeruzalemu. Njegovo »Mater naravo«, ki pripoveduje, že imamo v slovenščini. Hrvati ga poznajo tudi po »Dvonožcu«. Pavel Holeček je priredil zdaj za našo rabo Ewaldovo »Tiho jezero in druge povesti«. Povestice: Tiho jezero, Prazne sobe, četvero dobrih prijateljev, Gosenica kapusovega belina, Lipovka, Smrekovi prelci, Dvanajst sester m paglavci so kaj mirne zgodbice, ki jih bere človek s preprostim srcem. Knjiga je izšla v okusni zunanji opremi, z naslovno sliko v barvah in stane vezana samo 26 Din. Naj bi segli po nji vsi roditelji! Občutljivo vrzel pri nas bo izpolnil »Šolski oder«, zbirka del v dramatični obliki za šolske prireditve. Učiteljska tiskarna nam je dosedaj poklonila dva zvezka iz te kolekcije, prvega in drugega. Prvi prinaša igrico za mladino v treh slikah »Povodni mož«, drugi pa »Božično pravljico«. V drugem zvezku na.idemo Ernest Tiranove »Čudežne gosli« in Medvedovo »Vino ali voda?« Vse te stvarce so jako primerne za šolsko gledališče in so deloma opremljene s petjem in t?lasbo. Dežela bo našla v njih nov vir za živahno duševno gibanje tnladine, ki bo v »Šoiskem odru« izsledila marsikateri nov impulz. Zbirko priporočamo vsem. ki jim je namenjena in želimo. da bi čimbolj stnotreno služila svoji svrhi. »Šolski oder« stane 6 Din.« — Učiteljstvu priporočamo, da pridno sega po knjigah iz založbe Učiteljske tiskarne. ki jih naj naroča v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. — Izpraševalna komisija za slovensko stenografijo. Prosvetno ministrstvo je imenovalo v izpraševalno komisijo v Ljubljani za slovensko stenografijo na srednjih in njim sličnih šolah. Predsednik: inšpektor Josip Wester; izpraševatelja: prof. Josip Marn in prof. Ivan Dolenec. vsi v Ljubljani; namestnika: prof. dr. Anton Dolar in prof. Josip Pirnat, oba v Mariboru. — Spomini na prof. dr. Kosa. Ker sem bil pokojnikov učenec. sem poznal prof. dr. Kosa. Šele danes spoznavam, ko sem videl in slišal tekom let o toliko tnanj vrednih osebnostih, kako se jim zažiga kadilo, kako velik mož je bil oni skromni, tihi, mirni filozof, ki nas je kot dijake koprskega učiteljišča poučeval zemljepis, zgodovino in slovenščino. Lastnosti, katere so vezale nas tnlade fante na tega resnega moža. naj navedem tu: Prva njegova lastnost je bila temeljito znanje. Ne prej, ne potem nisem našel učenjaka. ki bi znal tako navdušiti mladino n. pr. za proučevanje materitiščine in slovnice, katera dela dandanes tolikim učnini osebam težave baš zato. ker so se je sami učili posili od učiteljev. ki niso znali pridobiti mladine za ta drugače zares suhoparen predraet. Zgodovinska fakta pa je znal tako podavati, da je bila mladina celo navezana na njegova izvajanja in je pri tem pozabila na vse drugo. Njegova govorica je bila čista, pristna slovenščina. Ne le, da se je ogibai brezpotrebnim tujim besedam, ampak gledal je tudi na slog, da je bil res slovenski. Dasi tako temeljit znanstvenik, je bil pokojnik tihe mirne narave, ki ni silil svoje osebe v prednje vrste. Maščevanja in jeze ni poznal. Bodi mi dovoljeno, da povem samo eno anekdoto iz njegove učne prakse. (Dotični gospod, ki je tu prizadet, naj mi oprosti, saj ime itak ostane tajno). Pri zgodovinskem predavanju je imel dr. Kos navado, da je temeljito razvijal vzroke, zakaj se je to ali ono dogodilo. Posebno pri nastanku vojne. Tu je razvijal težnje in politične motive zdaj ene, zdaj druge stranke in, ko je slednjič iz teh dejstev nastal sukob, zaključil je to situacijo nasprotnikov z besedami: »... in slednjič je prišlo do boja.« Pri tem pa je še oni dolgi o v besedi boja zategnil, kakor zahteva pristna narodova govorica, kar pa se je nekemu dijaku, doma iz Gorice, jako smešno zdelo. Ker je bil fant jako živ in šaljiv, posnemal je profesorja v šoli med poukom in tudi med pavzami. Ko se je nekoč zopet ponovila ta neprimerna šala, ki bi marsikaterega drugega profesorja ujezila. reče pohlevni učenjak mirno: »No I. I.. ako znate vi bolje od mene, pa vi pridite ven in pojdem jaz na vaše mesto!« Na te besede se je umel profesor tako ironično nasmehniti, da je bil nagajivec že samo s tem zadosti kaznovan. Ocenjevati znanje svojih učencev je znal tako, da se res ni mogel nikdar nihče pritožiti. Koprsko učiteljišče je bilo, v oni dobi moško, razdeljeno po narodnosti; skupno ravnateljstvo in skupen profesorski zbor, a učiteljišče je bilo ločeno v slovenski. hrvaški in italijanski oddelek. Po mojem mnenju je moral biti pokojnik dvakrat nameščen v Kopru, in sicer prvikrat kot okrajni šolski nadzornik, drugič kot profesor. Spominjam se dobro, ko nam je v šoli razlagal pri slovenščini narodne običaje in sploh psiho naroda, pravil nam je največkrat lastne doživljaje iz svojega službovanja v Istri kot solski nadzornik. Tako med drugim, da so v neki istrski cerkvi kmečki pevci peli »tantum ergo« popolnoma po napevu »Po jezeru bliz' Triglava...« Kar se pa tiče zdravja, takrat še mladega dr. Kosa, moram ugotoviti, da smo se resno bali zanj. Katar in kašelj sta ga pogosto mučila. a vkljub temu je kot miren značaj doživel lepo starost, zapustivši nam, ki smo ga imeli za profesorja, poleg dobrih naukov tudi vzor delavnega modrega moža. ki se je ves čas svojega življenja zavedal, zakaj živi. Bil je sam značaj. a znal je tudi vzgajati v tej smeri. — A. B. — Profesorski kongres v Splltu. Glavna uprava profesorskega društva je sklenila, da se vrši letošnji kongres profesorskega udruženja v Splitu dne 9. in 10. julija. Po kongresu bodo izleti v okolico Splita. — Disciplinarna sodišča za uradnike. Ministrstvo pravde je pripravilo načrt uredbe o disciplinarnih sodiščih za uradnike na podlagi uradniškega zakona. Načrt uredbe se predloži vsem ministrstvom v svrho proučavanja. — Izpiti za učitelje telovadbe v srednjih šolah. 5. maja prično v Zagrebu izpiti za učitelje gimnastike na srednjih šolah, ki se bodo vršili na moškem učiteljišču. Meduličeva ulica 33. Kandidati naj vlože kolkovano prošnjo na ravnateljstvo izpitne komisije (pokrajinska uprava oddelek za prosveto v Zagrebu) pred izpitnim rokom. Prošnji je priložiti: maturitetno spričevalo kake srednje šole ali učiteljišča, zdravniško spričevalo kakega šolskega zdravnika, o telesni sposobnosti telovadnega učitelja, življenjepis, v katerem mora kandidat navesti obseg in vsa književna pomožna sredstva, da se razvidi. ali kandidatova priprava odgovarja zahtevam ter krstni list, oziroma o dovršitvi kakega praktičnega sokolskega tečaja. Vse priloge morajo biti kolkovane. - Angleški profesorji v Jugoslaviji. Sredi meseca maja prispe v Beograd skupina 30 angleških profesorjev. V Beogradu ostanejo nekoliko dni, kjer obiščejo važnejša mesta. Iz Srbije krenejo v Macedonijo ter preko Črne gore na Boko Kotorsko, odkoder se po morju vrnejo v Anglijo. — »Naše stališče k nezakonitetnu razveljavljenju mandatov v mestnem šolskem svetu v LJubljani.« V 24. številki »Učit. Tov. leta 1923. je poverjeništvo UJU izdalo obširno in vsestransko utemeljitev protesta proti ukinitvi starih mandatov v mestnem šolskem svetu v Ljubljani. Takratna pokrajinska uprava v Ljubljani je ukinitev mestnemu magistratu potrdila, a občinski svetnik J. Turk je oddal pritožbo na ministrstvo. Dne 10. marca t. 1. je ministrstvo za notranje zadeve pritožbi ugodilo in s tem ostanejo mandati starih zastopnikov v mestnem šolskem svetu v veljavi, dokler jim ne poteče doba. Rešitev se je izvršila popolnoma v zmislu naše spomenice, kar dokazuje, da je bilo naše stališče pravilno in naša borba proti nasilju upravičena. — Prevedba učlteljstva. Prevedba učiteljstva po novem zakonu za javne nameščence je končana in je prevedenih v Srbiji, Črni gori in Vojvodini 7587 učiteljev, v Hrvatski 3875, v Sloveniji 2976, v Dalmaciji 1019 in v Bosni in Hercegovini 928 učiteljev. — Samolastno podaljšanje šolskih počitnic je prepovedano. Ker je neka zasebna dekliška šola v Ljubljani določila tri dni neposredno pred lanskimi božičnimi počitnicami za učenke spoved in obhajilo in duhovne vaje, ter s tem samolastno podaljšala pouka prost čas in počitnice, je dal višji šolski svet dotičnemu šolskemu vodstvu ostro grajo in za bodoče splošno strogo prepovedal tako postopanje. — Povodom 5. obletnice osvoboditve Mežiške doline se bo vršila dne 29. maja t. 1. v Guštanju velika manifestacijska slavnost in se bo ob tej priliki odkril padlemu junaku poročniku Malgaju spo- menik, ki so mu ga iz hvaležnosti postavili hvaležni guštanjski Slovenci s pomočjo nabranih prispevkov. Ta manifestacija, pri kateri morajo sodelovati vsi sloji brez razlike političnega prepričanja, bo morala našim koroškim bratom onkraj meje pokazati, da jih mi svobodni državljani nismo pozabili, pač pa da se naše vrste strinjajo v mogočne falange, ki bodo svojčas poplavile gosposvetsko polje. Naša sloga in enodušnost morata dvigniti narodni ponos in zavednost zasužnjenim bratom preko meje. Mi, svobodni državljani. položimo pa nove zaklimbe za novo delo za svojo lepo domovino. Vse narodne organizacije in korporacije so zagotovile polnoštevilno sodelovanje. Obračamo se tem potem tudi na Vas, da s svojo navzočnostjo povečate vtis cele slavnosti, a da tudi pri drugih v Vaši bližini agitirate za udeležbo. Vobče Vas prosimo, da blagovolite zasledovati naše časopisje, ki bo prinašalo točne članke o pripravah. Blagovolite nam vsaj do 5. maja t. 1. sporočiti, ali se udeležite slavnosti in v kakem številu. ker bomo preskrbeli polovično vožnjo, po potrebi tudi posebne vlake in prehrano. — Odbor za Malgajev spomenik v Guštanjhi. — Umrl je v Ljubljani g. M. Deržaj, oče tov. Vil. in Vacl. Deržaja. Naše sožalje! — Šolska vodstva, ki napravijo meseca maja ali junija izlet na Bled, obvešča podpisani, da jim preskrbi v hotelu Triglav: 1. Zajutrk (kava, kruh) za 3.50 Din. 2. Kosilo (juha, govedina, dve prikuhi) za 12.50 Din, namesto mesa pečenko 15 Din. 3. Večerja (golaž s cmoki) 12 Din. Napitnina 1 Din. 4. Jezerska kopelj brezplačna, vožnja na otok in nazaj 1 Din. V slučaju prihoda javite število oseb in dan. — J. Ž i r o v n i k, hotel Triglav. Bled.