442
Listek.
občutljivega srca in je znal pridobiti srca svojih učencev v kratkem času. Radi njegovih zaslug na učnem polji mu je podelil presvetli cesar zlati križec za zasluge. Ranjki je bil blag značaj in dober prijatelj; za narod in narodna društva daroval je svoj čas in denar ; zato je umrl po navadi ndrodnih delavcev —¦ revež. Svojo družino je presrčuo ljubil in še na smrtni postelji je priporočal, naj prijatelji podelijo njegovi družini, kar so namenili njemu za vence in trakove. Tako se je tudi zgodilo in darovi so bili toliko obilnejši. Okoli mrtvaškega voza ni bilo veucev (razven 3), a sprevod je bil krasen in mnogoštevilen ter je kazal, kako visoko je bil čislan mož-šolnik po volji božji. Svojo bolezen (su-šico) prenašal je jako udano in je umrl, kakor je živel, — veren kristijan. Naj v miru počiva blagi pokojnik in spomin na njegova dela naj sveti naslednikom kot luč pri delu v šoli in zunaj  nje.                                                                                                        »Soča«.
Preširnova podoba. Oljnato podobo velikega pesnika, našega dr. Fr. Preširna, katere je ndrod naš doslej jako pogrešal, naslikal je g. Srečko Magolič v Ljubljani ter nam jo te dni poslal na ogled. Portret je posnet po izvirniku Kurza jI. Gohlensteina, kateri je leta 185O. Preširna po spominu naslikal in sliko prodal gosp. Franu Potočniku, prijatelju Preširnovemu, sedaj v pokoji živočemu c. kr. stavbnemu svetovalcu v Ljubljani. Sedaj je lastnik te slike prof. Fran Leveč. Magoličeva slika je prav lepo delo. Ne bo-demo obširneje opisavali te podobe, temveč opozarjamo le slovensko inteligencijo, posebno pa slavne čitalnice in bralna društva, naj pridno posežejo po nji; kajti v nobenem mtrodnem društvu, v nobenem stanovanji odlične imovite narodne obitelji ne bi se smela pogrešati podoba največjega pesnika našega. — Podoba se dobiva v treh veličinah, in sicer: v prirodni veličini po 35 gld., v dveh tretjinah prirodne veličine po 25 gld., in v jedni tretjini po 15 gld. v krasnem okvirji in potnine prosta pri zdelovalcL.v Gradaskih ulicah štev. 16 v Ljubljani. Naroča se najlože po poštni nakaznici, ali pa se slika pošilja z dovoljenjem naročnikovim tudi proti poštnemu povzetju.
Ivan Trnski nam je poslal naslednje pismo:
»Slavnomu uredničtvu Ljubljanskoga   »Zvona«. Liepa hvala na uvrštaju Starelova pisma o mojoj  svečanosti ti 6.  broj    »Zvona«  i liepa hvala,  što mi je slavno   ttredničtvo dva primjerka   toga   broja,   jedan u Zagreb,  a drugi v Kamnik, gdje sada boravim, dostaviti  izvolilo.
Dični me Slovenci odlikovahu svojom pažnjom za mladih ljeta, kao i sada na kraju mojega vieka, Slovenka je bila moja nezaboravljena pokojna druga, možete mi vje-rovati,  da sam svih Slovenaca i slavnoga uredničtva
iskreni štovalac i prijatelj
U Kamniku   10. junija   1887.                                               Ivan Trnski.«
Gledališki oder v Rudolfovem. Ni nas sicer misel ponavljati in premlevati že tako priznane resnice, kako važno je gledali-če vsakemu narodu, vendar si ne moremo kaj; da ne bi rekli, da je gledališče, če le kje, gotovo v manjših krajih (in tu sem nam je prištevati tudi naša mala mesta po deželi) jako potreben zavod. Po kmetih nima človek onih duh razvedrujočih, srce poblažujočih prilik, kakor po velicih mestih. Tam je človek celo v zadregi kateri duševni užitek naj si privošči daues, kateri jutri; na izbor ima deklamatoričuih, muzikaličnih, govorniških in drugih produkcij. Vsak teh duševnih užitkov pak bistri um, blaži srce, seveda če izvirajo iz čistega studenca. Malomeščaiiu je ta dušna paša zaprta. V jednoličnem teku odvija se mu nit življenja, vedno isti opravki, isti pogovori, isti dolgočasni obrazi. Če se mu ponudi kdaj prilika, udeležiti se kacega pevskega večera, šteje tak dan med praznike ; saj je vendar človeku vcepljena v dnu srca potreba, stopiti kdaj  čez trde in njegov duh