Pavtalnl Iranko v drtavl SNS. 80. Sle«. V Lhibllani, v torek 2. marca 1920. LSI® IV. hhaje razen po^tialjka to dneva po prainlhu Vsak ti a n opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8/1,, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati iu P0^* pisati, sicer ee jih ne priobči. Rokopise se u ©'vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'80, oemrtuice in zahvale po ft 3'—, razglasi in poslano vrstica po K2’50; večkrat, objave pc dogovore primeren popust Glasilo Jusoslov. socllalno-damokratline stranke. Posaraesna žie«. siano —— 60 vinarjev. —— Naročnina : Po po&ti ali z dostavljanjem na dom za celo teto K 120, za pol leta K 60 tu četrt leta K 30, za mesec K 10. Za Nemčijo celo leto K 132, za ostalo tujino iu Amen ko K 140. — Reklamacije za Del so poštnine proste, Upiavnišivo je v Liubijani, Frančiškanska ulica št.0 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska St. 312. Ustanovni sestanek ,, Kmečke delavske zveze . ^^erai se je vršil ustanovni sc-»laiiek »Kmečke delavske zveze« v nojeln »Tivoli« v Ljubljani, ki je bi! F”j.ro obiskan. Le žal, da je bila ude -•«. n.a teni sestanku onemogočena Dniateljei;] jz dravske doline in ma-‘‘oorske okolice. S tern ustanovnim ankci.n so ie priključila socHalno-eniokratičm' vojski kot organizacija veja najbolj zatiranega in od strani merodajnih činiteliev v občini W državi zanemarjenega delovnega nudstva. Krivice, ki lih ie to ljudstvo prenašalo že pred voino in med volno, so prikipele do vrhunca. Pa-ševanie občinskih mogotcev, socilal-no preziranje in zapostavljanje tega malega živila na kmetih in po vinskih goricah, ie doseglo skraine meje. Sociialni položaj malega posestnika. malega obrtnika in delavca tam l>o vaseh je negotov. V tem pogledu bo naloga nove organizacile. da ga izboljša. da se vsa ta množica organizira hi si izboljša odločilni vpliv v korporacijah, ki sklepajo o usodi ljudstva. Sem s pravicami, sem z za- varovanjem za bolezen, starost in onemoglost, sem s oomočki za življenje z agrarno reformo itd. Veliko zanimanje. s katerim so sledili zaupniki razpravam .nam kaže. da tiči v tem liudstvu velika sila, ki lo je treba združiti v boiu proti klerikalnim in liberalnim organizacijam sedanjih naših mogotcev. In to se zgodi. Dosedaj ie zasnovanih že nad petdeset kraievnih organizacii in sodru-gi iz dravske doline so nam v svojem pozdravu naznanili, da imajo ,ani. zasnovanih petintrideset podružnic. ki nrevzameio delo v zvezi. Iz vsega le razvidno, da le ustvarjena trdna Dodlaaca za delo in v tem smislu tudi mi naiiskrenele pozdravljamo novo sobojevnico in novi odbor, kateremu ie sestanek naročil izvedbo organizaciie. Proletarci, združite se! Ta rek se tudi pri nas uresničuje z naglimi koraki. Podrobneje poročilo še objavimo. Negotov politični položaj. J *orek sc ostane na poziv nove radikalno-klfcrikalne vlade zopet začasna narodna skupščina v Belgra-uu. Po zatrdilih opoziciionalnih listov ta skupščina ne bo imela zadostne večino (kvoruma), dočim so v vladnih krogih mnenja, da pride v skupščino zadosti poslancev. Ako nova vlada ne bi dosegla večine, potem-se mora potom absolutne odredbe zmanjšati število kvoruma, ali pa mora vlada zopet odstopiti, ker določa Program te nove vlade v smislu tozadevnih navodil, da mora vladati s kvorumom. Stvar ie torel še popolnoma nejasna in že v par dneh lahko dobimo presenetljivo vest. da »ta Protič in Korošec podala demisijo. Ce se to zgodi, se morda poizkusi 8e enkrat s koncentracijsko vlado, kar pa naibrže tudi no dovede do nikakršnega rezultata. Država se na-hala v orovizorjiu. Zato bo segel regent potem. kakor trde v nekaterih krogih, po neodgovorni vladi pod Predsedstvom teea aH onega generala. ki bo izvedel volitve ter upravljal državo dotlej po svojih nazorih. Demokrati in soctialisti se sej narodnega predstavništva ne bodo udeleževali. ker hm nolitika. v katero vod.io državo sedanie vladne stran" ke. absolutno ne more ueaiati. Tudi prejšnja vlada ni bila vzor. a šla ie vsa} v določenem pravcu nekakega splošnega napredka, dočim ie pro-gfam nove vlade povsem reakcionaren. na veliko škodo jugoslovanskemu liudstvu. S tem nočemo opravičevati demokratske zaledniee, ker v gospodarski tendenci ni med liberalci in klerikalci razlike, toda v dru-ECih vprašanjih. zlasti kulturnih in gospodarskih ie pa razlika. Dočim hoče Dne 1. marca. ta stranka mračnjaštvo, zahteva ona vsa] v tem pogledu napredek. Sporedno s politiko v Belgradu se razvija vladna kriVMudi v pokrajinskih vladah. Predbc-^iik vlade za Sloveniio je znani g. dr. Brejc, ki ie že opravljal to službo. Povabil le tudi sedal stranke, torei tudi našo. da bi se pogajale glede sestave nove deželne vlade za Sloveniio. Naša stranka ie ta potraiania odklonila v smislu sklepov zadnje sole širšega izvrše-valnega odbora. Kaj napravi JDS. nam ni znano. Logično pa je. če vztraja na tistem stališču kakor v Belgradu, da ne vstopi v vlado za Slovenijo, dasi se ji nudi mikavno p<>-!ie v niej. kfer si bosta stali nasproti obe naši meščanski stranki sami, ker se naša stranka ne udeleži sestave nove vlade. Za nas ostane še odprta stvarna opozicija. ki zlasti v sedanjih razmerah, ko se vstvariaio fundamenti nekake nove (gospodarske enote, najboljši pomoček. zahteva od nas. da uveljavimo svoja načela tam. kjer treba, in pa v vrstah naroda. Ljudstvo nai presoia dela. naj zahteva to. kar mu gre. Odločno nai zahteva, ker ima pravico, in gospodie v vladah nai si zapomnijo, da ie zamera v narodu nalhuiša kazen, za vse tiste, ki ne delajo prav. Naše dosedanje delo le bilo v interesu celokupnosti s posebnim poudarkom delavskih interesov za sedanjost in bodočnost. A delo še ni dovršeno: to so bili šele prvi počet-ki. Naše delo pa tudi zunaj vlad ne sme počivati, ker nam ne vrre za vlade. marveč le za dobrobit delovnega razreda vseh vrst In njega uveljavljenje. KRIZA v ministrstvu. LDU. Belgrad, 28. Danes se tu govori, da minister za trgovino Ri-barac baje namerava izstopiti iz vlade ali pa premeniti resort. NOVA HRVATSKA VLADA. LDU. Zagreb. 28. Kakor doznava-mo, so bili že imenovani novi poverjeniki kraljevske hrvatsko-slavonske deželne vlade. Poverjenik za notranja dela le dr. Franc Potočnjak, odvetnik v Zagrebu: poverjenik za prosveto in vero dr. Albert Bazala. vse-učiliškl profesor v Zagrebu: ooverie-nlk za pravosodje dr. Nikola Djur-djevič. odvetnik v Brodu na Savi: poverjenik za narodno gospodarstvo Ačlm Oiormanovič, ravnatelj Zveze, srbskih poljedelskih zadrug. Podban dr. Franc Potočnjak ie danes prisegel v roke bana dr. Laginje in prevzel uradne svoje posle. VOLILNI ZAKON. LDU. Belgrad. 28. Predvčerajšnjim je bila seia ministrskega sveta, na kateri so. kakor se govori, pretresali volilni zakon. Oovori se. da se bo sprejel stari predvojni volilni zakon z malnni izpremembami. ako bi na to pristali člani Narodnega kluba, ki so že prej stavili posebne pogoje za Hr-vatsko in Slavonijo. NA RODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU. Belgrad. 28, Priliodnja seja narodnega predstavništva je sklicana za sredo 3. marca ob polu enajsti uri. — Kakor javlja »Politika«, je ta-kczvaui kvorum novi vladi popolnoma zagotovljen. RRASNICA SL NE BO UDELEŽEVAL SEJ PARLAMENTA. Utiranji List;; poroča iz Belgra-da: V političnih krogih se zagotav- ! lia. da se Halil beg Hrasnica. ki je bil designiran za ministra šume in rude. po vsej gotovosti ne bo udeleževal sel parlamenta, ker je ogorčenje proti njemu doseglo višek. BANKOVCI S PONAREJENIMI KOLKI. LDU. Belgrad, 28. Da se kolikor mogoče onemogočijo goljufije s ponarejenimi znamkami na tisočkron-skih bankovcih, ie finančno m inlstr-stvo odredilo, da se bodo odslej bankovci odtegovali in za odtegnjene vsote izdaiale' priznanice. Dalje ie ministrstvo ukrenilo, da državne blagajne ne bodo ničesar izplačevale s kronskimi itsočaki ter se poudarja ponovno, da se rok za povlačenje tisočakov nikakor ne bo podaljšal. SAMOMOR V NOTRANJEM Ml-' NISTRSTVU. LDU. Belgrad. 28. Včeraj dopol-!e v ministrstvu za notranje H ^ ?a~ta*a zn*ešniava. ker ie počil strel. 1 akoi nato se ie čulo, da se ie nekdo ustrelil. Hitro se ie izvedelo, kai le na stvari. V orožniški sobi }c ležal v krvi na tleh mlad človek, M»-lodrag Zarič. ministrski tajnik. Bil ie v svoji pisarni, ko je nenadoma dobil srčni napad. To ga ie tako razburilo. da je odhitel v orožniško sobo in se tam ustrelil. Na mizi ie pustil beležko, da si hoče vzeti življenje. Zarič ie težko ranjen in ie njegovo stanje zelo opasno. Zarič je sin belgrajskega učitelja Stevana Za-riča. VOLITVE V BOLGARSKO SOBRANJE. LDU. Sofija. 28. (DunKU.) Bolgarska brzojavna agencija javlja: Uradno se naznanja, da se vrše volitve v sobranje dne 29. marca. So-branie se sestane najkasneje 18. aprila. SPLOŠNA ŽELEZNIČARSKA STAVKA V FRANCIJI, LDU. Pariz. 28. (DunKU.) »Agen-co Havas« poroča: Narodna železničarska zveza obiavlia v poveliu, v katerem zapoveduje stavko, da ie izvršilni odbor izčrpal vsa sredstva za mirno rešitev spora in da je pri poizkusili. da bi železniško društvo Pa* riz-Lvon-Srcdozemsko morje, ministra za iavne zgradbe in ministrskega predsednika pripravilo do teea, da se odpravijo kazenske odredbe do Čssa. dokler se snor ne razreši po razsodišču, zadelo na trdovratno nepopustljivost. Poudaria se. da se bo gihanie vršilo v nailepšem miru in da se mora ukreniti vse potrebno, da se zavaruje varnost ter da se zabrani-io izzivanja in -!I11 sabotaže. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA NA ' ANGLEŠKEM. LDU. London. 28. (DunKU. — , Brezžično.) Poslanska zbornica se je včeraj v drugem branju bavila z zakonskim načrtom, da se glede volilne pravice starost žensk (dosedaj 30 let) zenači s starostjo mošlrfh (21 let). Vzpostavila se bo za oba spola politična enakopravnost v vsakem oziru. VVILSONOVA KORESPONDENCA V JADRANSKEM VPRAŠANJU. LDU. Pariz. 28. (DunUK.) Kakor poročao listi Iz Londona, se ie objavilo besedilo korespondence med \Vilsonom in vrhovnim svetom o jadranskem vprašanju. V noti od 24, februarja izjavlja \\nsoii, da se mn zdi predlog, po katerem nai bi se Reka z ozkim pasom zvezala z Italijo, neizvršliiv, ker bi taka rešitev povzročala vedno spore. Glede Albanije stoii predsednik na stališču, da mora ameriška vlada ravno tako zavračati misel, prikrajšati Albanijo v korist Jugoslavite. kakor oškodovati Jugoslavijo v korist Italije. O pogodbi od leta 1915. pravi Wllson,.da ! ie lo $tyar. pri kateri morata Fran- ! cija in Anglija sami presojati obvet- i nosti iz te pogodbe. KHub temu pa mora opozarjati vlade na razpad av-stro-ogrske monarhije in na druge dogodke, k! so se pripetili po podpisu londonske pogodbe in ki so njeno dalekosežnost izpremenili. V zadnji noti protestira Wilson proti temu. da sta francoska in angleška vlada izdajali odločitve v tekočih evropskih vprašanjih brez vednosti Zedinjenih držav. — Llovd Georgejev in Mille-randov odgovor od 17. februarja po-vdaria, da sklenjena rešitev v ta-dranskem vprašanju tudi z jugoslovanskega stališča nikakor ne pome-nia kapitulacije. Ministrska predsednika izjavljata, da smatrata, da je stališče, ki so ga zavzele Zedinjene države, težko razumljivo. Nadelati se. da bodo njuna izvaianla pripravila Wilsona. da bo svoje stališče Iz • premenil. VZPOSTAVITEV ODNOŠAJEV MED ZEDINJENIMI DRŽAVAM! IN RUSIJO. LDU. Dunaj, 29. (ČTU). »Neues W!nner Tagblatt« poroča iz Wa-schingtona. Novi državni tajnik za državne stvari je odredil, da Zedinjene države vzpostavijo o d noša je s sovjetsko Rusijo. AMERIŠKI SENAT. LDU. Haag. 28. (DunKU.) »Tele- graat« javlia iz Washingtona, da je senat skoro enoglasno spreiel repu-balkanski pridržek k mirovni pogodbi. ki oprošča Zedinjene države obveznosti mandatov. Najbolj zanimiv In vsebinsko popoln je dnevnik »Naprej “ W zagovarja in brani izkoriščanega proti izsesovalcu. Zatorej, delavci in delavke, proč z meSčanskimi listi! V VaSe družine »pada le delavski list ,Nayreja! V svarilen ntemento podvržencem alkohola. V nedeljo popoldne le popivala družba mladih Hudi na Šmarni gori. Ko so se vračali proti Ljubljani, je eden teh mladeničev padel tako nesrečno. da bi imel padec zani kmalu usodepolne posledice. Udaril se le na levo sence. Nezavestnega so prenesli na nosilnici, narejeni iz vej v Tacen, odkjer so ga prepeilaK v Šent Vid. kjer mu le tamošnii zdravnik nudil prvo pomoč. To nai bo vsem privržencem alkohola v svarilen vzgled, kako pogubonosno lahko postane neizmerno zavžitle alkohola. Spomnite se na Tiskovni sklad! Pismo iz Belgrada* 26. februarja. Kakor sem Vam že poročal, so te dni aretirali v Subotici več tihotapcev s ponarejenimi bankovci. Subotica leži na meji Jugoslavije in Ogrske. Glavni krivci so nemški Židje Fuks. Štajner, Klagn in srbski radikalec Dušan Nikolič. Denar le zbiral v Segedinu gostilničar Santo. Ta mož ga ie zbral nad 20 milijonov hi prinesel iz Szegedlna v Subotico. Vsak teder dvakrat se je ta tihotapec podal na pot v Subotico, in sicer z avtomobilom, v kojem sta poleg njega sedela Še dva moža, eden v uniformi francoskega, drugi v uniformi s r b s k e g a oficirja. V- srbski uniformi je bil seve — radikalec Dušan Nikolič! V Subotici so iz svojega stanovanja zamenjavali potvorjene bankovce za prave jugoslovanske. Na roko so jim šli razni trafikanti, trgovci m banke. Skoro ni v Banatu banke, ki ni zapletena v to afero. Zelo so prizadete banke V i g v Novem Sadil, L e* i d er e r v Somboru In Kneshaberova banka v Subotici. Sledeči subotiški hančni ravnatelji so aretinuii: Schop, Seneseh, Fiirst, Oabor, advokat dr. Horvat, trgovec Štajner. Klagn, Fuks in Daneberg. Interesantno le, da sta radikalec Nikolič in oni francoski oficir imela legitimacije in avtomobil od naše vojne komande v Subotici. Prehod na Ogrsko oziroma obratno so vršili tihotapci »uradno«. Treba bo tu precei jasnosti. Naloga vlade je, da nam da čist vpogled v. stvar. Naša belgraiska javnost sicer ne veriame. da pridemo na jasno. ker glavni krivec le — radikalec, in to intimni znanec premierja Pro« tiča in ministrov Ninčiča ter Velizar« ja Jankoviča... Slučaj subotiški pa lasno kaže, kako nujno Je bilo potreba zamenjati bankovce avstro-ogrske banke % lastnimi. Ker so proti tej zamenjavi vpile največ banke in po niih plačani liudie. le rac vzroka dovoli, da se no-žmi z izmen iavo. Neverjetno ie skoro. ali res ie žalibog, da so banko povsod zraven, kjer se pride na fal-zificiran denar. SODRUGI IN SODRUŽICE1 V nondelick. 1. marcu točno ob pol 8. url zvečer važno predavame o so-clialfrmu. k) se bo vršilo v Doslooia »Inmeks«. Krekov tn* 10. Sodrugi in sodrtižice. udeležite se nredavanla v čimvečiem številu. Kako se izmišljuje in kako laže »Večerni list . Poučno bo za naše čitatelje. da še na enem klasičnem zgledu dokažemo. kako klerikalni »Večerni List« laže. Duhovniki, ki te laži izmišljujejo. so res dika -svete katoliške cerkve«. »Večerni List* je priobčil dne 21. februarja 1920. št 42. sledečo »politično novico«: »Neva vlada. Nova vlada Je bila zaprisežena včeraj popoldne ob 5. uri. Poročali smo imena novih ministrov. Kakor poročalo iz Belgrada, ie listo ministrov treba popraviti tako: sociialno politiko ima dr. šur-. min, agrarno reformo dr. Krnic, šume in rude dr. Kovačevič. — Liberalno časopisje pisari, da ie dr. Hrasnica. ki le prvotno bil določen za ministra za sociialno politiko, preveč obtežen kot bivši avstrijski avditor. Ta vest le neumna, ker Hrasnica ni mogel biti avditor — t. j. vojaški sodnik. ker ie zdravnik. Pa stara navada liberalcev je. da vpijejo, »redno vedo zakai —.« Ko so lahkoverneži to prebrali, so pobožno zavili oči proti nebu in vzdihnili: gleite tih liberalce in socijal-nc demokrate, kakšni grdi lažnjivci so. — In kaj ie turški beg Hrasnica? Dne 22. februarja, to ie en dan po--zneje. ie beg dr. Hrasnica v belgraj-ski »Tribun i« (št. 2036) izjavil dobesedno tole: »Na napade demokratskega tiska moram Izjaviti sledeče: Jaz sem bil v Kragujevcu vojni sodnik od polovice februarja 1915 do februarja 1917. koiega dne sem odšel iz Kragujevca, ker sem-h* premeščen v Sarajevo. V oui dobi. v kateri sem bil iaz v Kragujevcu, ni bila od tamošnie okrožne komande tista množice liudi, ket se navaja, justifief-rana itd. itd.<- Torej: Turški beg dr. Hrasnica, ki ira ie dr. Korošec smatral vrednim za ministra osrednie vlade, izjavlja sam v beteraiski »Tribuni«, da ie bil — »vojni sodnik«. Duhovnik, katoliški duhovnik »Večernega Lista« pase laže svojim bralcem, da turški beg dr. Hrasnica ni mogel hiti vojaški sodnik, ker je — zdravnik... Mislimo, da ie to. dasi malenkost, vendar klasični dokaz: kakšni preizkušeni lažnjivcl sede v uredništvi* katoliško - klerikalnega »Večernega Lista«. Stran 2, NAPRB J. Stet. 50. Novice. — Za načelnika kabineta notranjih de! le imenovan sr. Krečkovič. Do-sedanij načelnik kabineta k. Viktor Kratic se vrne na svoie ravnateljsko mesto v ministrstvu. — Zavod za izdeiovanle seruma proti svinjski kugi v Mčdlingu Je naprosil našo državo, nal mu dovoli nakup stalnega kontingenta svinj. Zavod se zato obvezuje, da nam bo dobavljal svoj serum in nam v primeru večie kuge poslal svoie strokovnjake. da nastopijo proti bolezni. — V državi vina. Italiji, izkazuje zadnja Statistika 53 javnih umobolnic z 54.925 bolniki (32.297 moških in 22.628 ženskih). Pri 6341 moških — 19.6% in 751 ženskah — 3.3% so dognali kot vzrok bolezni — alkohol. Največji odstotek alkoholnih bolnikov izkazujejo zavodi v Benetkah (16.8%) in Piemontu (15.1%). — Država Ohio v Ameriki le prepovedala točenje alkohola v železniških vlakih. Prepoved velja tudi za ledilne vozove ekspresnih vlakov. — V Bostonu so policisti ustanovili svojo unijo. Vseučiliški profesor IlaJt se je ponudil za prostovoljnega policista, če bi unija razglasila stavko. Dnevne vesti. Razdelitev sladkorja. Zadnji čas se deli pri mestni apro-vizaclll v Ljubljani po 18 K sladkor, med tem ko se članom Nakupovalne zadruge, ki stanujejo v Ljubljani, ta sladkoi ni delil. Ker dobimo vsled tega od članov našega konsumnega društva številne pritožbe, smo se obrnili na načelstvo konsumnega društva za Ljubljano in okolico po pojasnilo. Kakor iz tega pojasnila sledi. se mestni občini za to delitev sladkorja od vlade sploh ni nakazaro. Mestna občina le dobila sladkor na ta način, da ie razdelila zalogo, ki lo le dobila svoj čas za bolnike. En vagon ki le manjkal pa ie dodal, kot se nam ie zatrdilo, g. ravnatelj Lilleg iz zaloge. ki jo le svoj Čas na Češkem nakupil. Vzlic vsem intervencijam se od njega ni dalo dobiti sladkorla. ker ga ni več imel. Načelstvo konsumnega društva le interveniralo pri vladi, ki le nahazala tudi za Mubljanske prodajalne ko^nmucga društva sladkor Iz domačih varen. Ta sladkor ie že na potu in se bo v par dneh delil. O Centralna uprava za trgovino z inozemstvom naznanja uvoznikom, da kadar izročalo prošnje za uvoz blaga iz Avstrije, naznačujejo, ali so denar deponirali v avstrijskih ali v jugoslovenskih kronah. Osebni železniški promet. Obratno ravnateljstvo južne železnice favlia: Od 1. marca t. I. vozita na progi Maribor — Špilje — Ljutomer poleg dosedanjih vlakov še vlaka 50-1801 in 1826 a-821 a. Prometni časi so razvidni iz stenskega voznega reda. — St. marcem se nadalje preuredi kurz direktnih voz Dunaj— Zagreb in Dunal—Beograd. Omenjeni direktni vozovi ne bodo več vozi'i preko LjubHane. kakor dosedal. nego se doklopilo že v Celiu in bodo vozili od Celia dalle z vlakom št. 39. od Zidanega mosta dalle oa z vlakom št. 510 do Zagreba. Beograjski voz se nato priklopi brzovlaku št. 5816. V nasprotni smeri odhaialo direktni vozovi iz Zagreba z vlakom št. 507a do Zidanega mosta, se prestavita v Ce-lle in se priklonita ekspresnemu vlaku Št. 4. Za častnike bivše avstro-oerske vojske. Glavna komanda mesta v Ljubljani (Pov. št. 2360/1. z dne 27. februarja t. I.) prosi v važni zadevi vse bivše avstro-ogrske častnike (bodisi aktivne, rezervne, črnovoj-niške ali vpokojene). kateri niso predložili prošeni za spreiem v vojsko kraljestva Srbov. Hrvatov In Slovencev, nai do 10. marca t. 1. naznanijo pismeno svoj natančen naslov z navedbo, v katero omenjenih kategorij spadalo. Ljubljanski pukov-ski okrožni komandi oziroma oni, ki stanuleio v Ljubliani, Glavni komandi mesta Liubllana. Morilec hlaoca oproščen. Dne 23. novembra 1919 le bil zvečer okoli 10. ure v postelji zaboden hlapec France Gorti. ki je že deveto leto služil pri Dosestnici-vdovi Antonili Križman iz Zaloga v Moravčah. Gorta ie imel s posestnieo-vdovo ljubavno razmerje. To le otroke vdovine žalostlo. Tudi vsa vas se je nad tem razmerjem škandalizirala. Posestničinega sina Ivana Križmana le to razmerje žalostilo. zlasti še. ko so mu drugi vedno očitali, zakaj ne napravi tel sramoti enkrat konec. Tisto noč je pil dolgo v go&iini, poteo ie še spremil svojo lju- bico. nato le po tihem prišel z bodalom v sobo. kjer je spal Gorta. mat in njegova sestra Ivana. Zabodel ga le v trebuh pod popkom, tako. da so mu čeva Izskočila m le vsled izkrvit-ve tudi v groznih bolečinah čez dve uri umrl. Čuden ie bil značaj nesrečnega Gorte. Obtožnica pravi: »France Gorta je bil hlapec pri posestnici-vdovi Antoniji Križman, materi peterih otrok. Služil je pri njej že deveto leto. Gorta le bil velike rasti, močan, trezen. V gostilno ni nikdar zahajal Bil pa le tudi nasilen in zloben. Domači otroci so se ga bali.« Gorta je bil drugače skrben gospodar. Obtoženec dejanie priznava, omenja pa. da ie v temi mahnil po hlapcu, pri tem ie meril na noge. ne pa na glavo, ker ga ie hotel le raniti, da ga tako spravi od hiše. — Po dolgi razpravi, ker le bilo zaslišanih 10 prič. so porotniki zanikali krivdo zavratnega umora z 10 glasovi »ne« proti 2 »da*, kakor tudi vprašanje krivde glede uboja, m sicer z 8 glasovi »ne« proti 4 glasovom »da«. Sodišče je nato obtoženca Ivana Križmafla oprostilo umora in uboja. Tatvina na Vodnikovem trgu Sprevodniku južne železnice. Petru Kersniku, ie v soboto dopoldne nekdo pri stojnici mesarja Ivanca izmaknil denarnico z znatno množino denarja. Ukradenih mu je bilo: 2 bankovca po 100 starih dinarjev. 680 po 10 starih dinarjev. 10 dolarjev. 14 lir. rumunski drobiž ter 540 K. Tat Je izginil brez sledu. Delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani. Pri X. rednem občnem zboru, kateri se ie vršil dne 26. t. m., ie bila bilanca za poslovno leto 1918w/19. predložena. Sklenilo se Je, da se izplačuje dividendni kupon 1918./19. po 20 K za vsako delnico od 27. februarja dalle, pri podružnici Kreditnega zavoda za freovlno m obrt v Ljubljani. Poleg tega se je sklenilo, nakloniti 300.000 K za slovenske kulturne svrhe in 150.000 K za podpore svojega uradništva In delavstva. Idrllske čipke. V izložbenem oknu Urada za pospeševanje obrti na Dunajski cesti št. 22 so razstavljene »Idrijske čipke«. Te izdelke čipkarskih šol na Slovenskem prodaja »Osrednji zavod za žensko domačo obrt« na Turjaškem trgu št. 3 vsak dnn dopoldne in popoldne na kat onozariamo ceniene dame. Iz Slovenije. Kamnik. Dne 23. februarja je pri nas stopilo delavstvo barvarske tovarne v stavko in ž njim solidarno tudi vse stavbinsko delavstvo. Stavka je nastala zaradi nereda v teh podletjih. Gospodje se kar ne morejo uživeti v sedanje razmere, temveč so mnenja, če delavcu ni kaj prav, se ga enostavno ukroti 't orožnikom . No. tl časi so minuli. Delavstvo se danes zaveda, da vse, kar ie ustvarjenega, je ustvaril le delavec, tisti pa. ki ne ustvarja je trot. ki živi od dela drugih. Vojna je napravila veliko bogatih ljudi, ki so postali čez nr>č milijonarji in s tem denariem pričeli razna podjetla. s katerimi hočejo naprej bogateti. Slične podjetni ke Imamo tudi v Kamniku. Narava okolo Kamnika je bogata na vodnih silah. Te naravne sile so pokupili špekulantje in si sedaj grade tovarne ob kristalni Bistrici, da !im bo kolesje vrtlla. To pa še ni dovelj. če se samo kolesje vrti. treba je tudi delovnih moči. In pridnih rok, ki bodo delale pri teh strolih. To vse so si gospodje znali tudi poiskati. Vzeli na so rešeto v roke in pričeli rešeta M na tak načn. da delavce, ki so napojeni s S' -ilallzmom, oomečeio vun To je pa dandanes neka! zelo nespretnega in so gospodie podjetniki tudi občutili pr? razpravi dne 25. februarja tega leta na okrainem glavarstvu v Kamniku. Pri tel obravnavi se je pokazala nespretnost gospodov podjetnikov, posebno pa g. Stražarja, ki sl |c mislil vso zadevo čisto drugače. G. Stražar namreč ni vedel, kaj je delavska solidarnost in je Izvedel šele pri teh pogajanHh. Upamo, da g. Stražar ne bo več stavk provociral, ker sedai ni čas za to, temveč je prišle čas za delo. Uničevali smo štiri In pol leta. sedai moramo pričeti ustvarjati. V kamniških podjetjih se ie ugnezdila tu razvada. da so delavce tebi nič meni nič metali brez vsake odpovedi na cesto, kar le delavstvo dovedlo do takega razburjenja, da so 23. februarja vstopili v stavko pri vseh podjetjih. ki ie trainla tri dnj. Kdo ie kriv,, da se tri dni ni nič produciralo, kdo je kriv, da štiristo delavcev ni tri dnj nič zaslužilo? Krivi so nerazumni podjetniki, ki imajo še vedno starikave nazore In ki se ne marajo z organizacijo ta z zaupniki spoprijaz- niti in ž njimi skupno delovati. Stvar se je za enkrat poravnala, a upajmo, da ne pride več