VI. pokraf inska skupščina UJU poverjeništvo Mubliana v Celiu, dne 16., 17. in 18. iulija 1926. (TajnikoTO poročllo, ki ga je podal na delegacijskem zboroTanju dne 17.jalija 1936, strok. tajuik tov. JOSIP LAPAJXE.) dne Cenieni tovariši in tovarišice! Ko ie ožii sosvet na svoii 8. seii dne 8. ma.ia 1926 razmotrivai o kraju in času letošnje pokrajinske skupščine. ie sklenil z večino trlasov. da bodi skupščina v Cel.iu, ki lež,i nekako v središčii vseh okrajnih učitehskih društev našeea P«verjeništva. Večina članov ožieea sosveta ie stala na stališču da moTa^ nuditi članstvu priHko za čim večjo in časf nejšo udeležbo na letošnii skupščini. K: bo razpravliala o velevažnih oreanizačnib zadevah. Omeniam, da so se iizrekla za Celie tudi nekatera okrajna učiteljska društva. Preidem takoi k stvarnemu poročilu. PoslovanJe Doverienistva. UJU — poverjeiiistvo Ljubliana steje letos 2745 clanov ki so porazdeljeni na 32 okra.ini uciteliski drustvi 1. Brezisko-sevnisko 2. Celjsko 3. Cmoin'eljskjo 4. Qornjegrajsko 5. KanmiSko 6. Kooevsko 7. Konfisko 8. Koz.iansko 9. Kranisko 10. KrSko 11. Lasko 12. Svetolenartsko 13. Doinjelendavsko 14. Litiisko 15. Ljubljansko 16. Uubli. okolica 17. Ljutomersko 18. Logasko 19. Marenbersko 20. Mariborsko 21. Marib. solski okrai 22. Mez^isko 23. Murskosobosko 24. Novomesko 25. Ormosko 26. Ptuisko 27. Radovljisko 28. SaVmjsko-vransko 29. Slovenjebistrisko 30. Slovenjgrasko 31. Smarsko-rogasko 32. Sostanisko skupaj . 1925: 78 132 72 29 82 97 59 41 102 120 105 47 61 92, 164 195 73 76 37 126 113 48 114 90 56 132 106 '34 59 34 70 39 2683 1926: 81+3 136+ 4 80+8 33+4 81 — 1 114 + 17 70 + 11 33— 8 119 + 17 123+ 3 105  46— 1 67+ b 83—9 165+ 1 206+ 11 71—2 76  39+ 2 114—12 113  49+ 1 102 — 12 101 + 11 58+2 129— 3 102— 4 36+2 70+11 30—4 72+2 41+2 2745 + 62 lz navedenih podatkov vidiimo. da je naraslo v tekooem Doslovnem letu števiilo našib članov za 62, kar ie vsekakor razveseliivo deistvo. Prepričan m sem, da ie iizven naše orsanizaciip še dokai učiteliev in uoiteljic. ki io eledaio postrani in se ne včlanino večkrat prav iz malenkostnib in nsebnih razloarov. Vsli stno učitelii. vsi imamo iste cilie in enake interese. Zato pa vsi v stanovsko in strokovno oreanizaciio! Iz »Letnih poročil«. ki ste iib poslali poverieništvu. povzamern. da ie bilo društveno delovanipi pri večiiiii društev iako živahno. Več drustev ie zborovalo v pretekli uipravni dobi skoro redno vsak mesec. dru«ra zopet redno vsak druei mesec. Vseh zborovani ie bilo 148 s 152 pre" davaniema. Predavateliev ie bilo 128. Naivečkrat ie zborovalo mariborsko učiteljsko društvo. t. i. 9-krat z 10 predavanii. dočim ie zborovalo kranisko učitelisko društvo 7-krat in imelo 16 nredavanj. Te številke iasno kažeio koliko prosvetneg:a dela ie izvršiilo učiteljstvo v svofib društviih. Poveneništvo ie bilo z društvi v vednem stiku. Vendar omenjam. da ie bil oaebni stik malenkosten. ker smo imeli nrnoeo izdatkov za seje ožjega sosveta tako da ni preostajalo denaria za razne posete. V naši centralni organizacifi ni bilo nikafcib izprememb. Glavna skupščina se ie vršlila v Subotici 27.. 28 -irt 29. aveusta 1925. O poteku skupščine ie poročal »Uoiteliski Tovariš«. SlišaK ste' pa tudi poročila. ki so Varn Jih podali Vaši deleeati. Naš^ poverieništvo ie bilo na skupščin;i dobro zastopano iin upoštevano. Naši zastopniki so bili v vseb odborih. Referat tov. Ljudevita Potočnika »O šolskem nadzorstvu in nadzornikih« ie bil z odobravanjem sprejet. Omeniti moram samo. da ie bilo zborovanje zelo burno Strankarske strasti so 'Drikipele do vrhunca. iasna slika in svarilen zeled 'kaitšna ne smeio biti naša zborovania. Mislili smo. da zavlada po skupščinab v zadniih letih vendar ^e miir in red. kakor ea /ahtevata neled našeza stanu in dostojnost učliteljskega parlamefita. Potrebtiose mi zdi povdariti s teea mesta. da temu reledu mi ne smemo slediM. Smelo trdim <la so dokaj pripomoglij k rešitvi situaoije v Subotici prav naši eovorniki. Na oovratku s skupšoine so odšli zastopniki ožjega sosveta v Beograd v svrho poseta pri prosvetnem ministru RVeljj VukičeviičUv V sporazumu z Glavnim odborom so mu tolmačili težnie in želie slovenskeea uStelistva Jn nrosvetne razmere v Sloveniii. Zlasti so se zavzemali za uoiteljsko stalnost in b:li odločno proti vsakemu nepostavnemu premeščanju. Po lepo uspeli ookraiinskii skupšoini v Šoštanju dne 4. in 5. iuliia 1925 se .ie priičelo podrobno organizadisko delo. Na skupščmi sprejete sklepe in resoluciie le razposlalo poverien;:štvo šolskim npravnim oblastvom. centrali UJU. poslanskim klubom in raznim listom, da b: tako zainteresirali mvnost o nasCh težniah in zahtevah. Od zadnje pokrajrnske skuipščine so se vršlle pni vodstvu oreaniizaciie do 1U. ianuarja 1926 tri se.ie ožieea sosveta, m sicer: 1. oktobra in 28. novembra 1925 ter 9. ianuana 1926. ki so se iib udeleževati vsi člani ožtesea sosveta. Na teb sejah se ie razpravljalo o tekočih prosvetirih in stanovskib zadevah. o doposlanih predlostih okrarnilh učiteljskih društev .In dr. Semi sklepi so se. odposlali na pnstoma mesta. V seiab se ie začelo razpravljati tudi že o načelnih smereh. ki na.i iiih zavzame oraranizaciia. »;ti pa o fjnančnem staniu poverieništva ki ie siKlo vedno iasneie na dan. Potrebno se mi zdi omeniti akciio sdede sprejema uSitelistva na viišio pedaeoško šolo v Zaerrebn in Beoeradu. Na tozadevno okrožnico se je priglasSlo mnoeo tovarišev in tovarišic Sprejeti so bili ani. ki so limeli odlično oceno v zadtijih dveh letiih. Važna ie tudi usitar.ovitev učiteliskeza pevskeea zbora dne 1. novembra 1925. Poverieništvo ie zastopal na ustanovnem občnem zboru poverienik »USitel.iski Tovariš« pa ie poročal r> ustanovitvi. Ker vrši pevski zbor lahko veliko kulturno mlisijo v Tiašem stanovskem pokrefru. ie dolžnost oreanizačnMi članov. da ea podpiraio z vsemii razpoložljivimi sredstvi. Potom okrožnice ie nozvalo poverjenlištvo okrajna učiteliska društva za pristop kot Dodporen član. Pevsk: zfaor ip imel že iaven naston. ki sp ie ifcvršil prav častno na konoertu v Liubljanii. V tei dobi ie imenoval ožji sosvet na razpisano mp;sto kniižničaria tov. Vekoslava M 1 e k u ž a . kii vrši obene-m tudi oosle tainika centralnesra narodno-prosvetnegfa odseka. To mesto ie bilo nujno ootrebno. Tov Mlekuž ie na novo unedil našo centralno kniižnico Pri poverietrištvu v Liubl.ianii prav strokovniaško. Tzpopolnju.ie io z raznimi strokovniirni knjigrami i<n beletristienimii! solsii intenzivno. V par letih bomo lahko prav ponosni na svob pedaeoško kniiižnico Koliko cosla ima kot tajrtik narodno-iprosvetnega odseka. ve le oni ki opazuie podrobno nieeovo delo. 0 tem sledi še posebno poročilo. Omeniil sem že, da sta začelt člane ožieea sosveta vznemiriati paralelno dve vprašanji. finančno »n načelno. Dokovi Uoiteliski -tfskarn!i so preaeeli v dveih letih Tie:pri!čakovano visoko vsoto. Treiba *e bilo do^nati vzroke nastalega dolga in skleniti. kako sanirati eospodarsko stanie poverieništva. V načelnern vprašanju ie vztrajala večiina članov ožie?a sosveta na stališču. da im-ei organizaoija napram vsem političn'im strankam proste roke in da se stroeo. ščitiio praviice k; iih učitelistvu zaeotavlia činovnliški zakon. Protivila se le zlorabi čl 71. v poliif.čne svrhe. Odločno smo vztraiali na stališču uSiteliske stalnosti. ki nam io iamč! ustava. Ctpozariam. da se ie ideia depolitizaciie lela propagiratj tudi mcd srbskimi tovariiši-člani s:lavnes:a odbora. kar sem takoi ueotovil na božični sefi elavtiesra odbora v Beogradu. 4. Ker so bili nekateri člani ož*eea sosveta dru^ačneea nazirania o stanovsfei oreanfizacHi. smo stavili na dtaevni red seie širieara sasveta dne 10. ian. 1926 Dirrmikovo poročilo »Smer stanovske politike. Kot poročevalec ie b!il določen tov. Liudevit Potočnik. dočitn ie iimel tovariš Dimtiiik nalo?. zasrovariati dotedanio smer stanovskega giasila. ki ie bila protivna osebnelmu naziranju poverjenlka žirii sosvet bi se imel na temelju raziprav iziaviti o nadaliniib smernicah stanovskeea gfibanja. Razprava o noviih smiernicab ie dala/ povod. da so se posamezna okraina učiteliska društva. zlastii ona \z maniborske oblasti pred vsemi Meaiško učitelisko društvo. iela pripravljati za debato iin izdelala svoio spomertico. ki ie izšla v obliki »Deklaracije«. o bistvu. naloeab in smernicah naše stanovske politike. Po sklepu svoieea društva ie, poslal tovariš Mencin deklaraci.io 4. januana 1926 poverieništvu kot predlog: za seio širiesfa sosveta. bi nai io »repusti v končno odločitev dele2ac;aisk.emu zborovaniu. Ta predloe ib stavil Doverieniik z dnevnesra reda seie ož.iega sosveta dne 9. januaria 1926. Kljub temu ie orišel v razpravo na seii širiesra sosveta dne 10. ianuarja 1926. Utemeljeval ga ie tov. Mencin. Po zakl.iučku debate ni hotel dati poverjenik predlosa na glasovanie. sklicujoc se vn tem na 51. 68. poslovn^ka. Nastala ie burna debata. ki io ie zaključal predloe tov. Mencina ki se ie elasil: V imenu učHel.1skeza društva za Mežiiško dolino 'iz.iavljamo. da smatramo delovanie poverjemštva kot protivno smeri, ki io odreia deklaraciia in predlagam. da se šir.ii sosvet pridruži tei iziavi. Nato poda poverjeniik zase in za strokovnega tajnika ostavko. Seia ie bila zakliučena. Poverjenikov namestn^k tov. Anton G n u s ie sklical seio ožieea sosveta dne 16. ianuaria t. 1 Nanio ie povabil oba namestnika tov. Vilibalda Rusa <in tov. Mariio Godčevo. V smislu čl. 13 pravil UJU se ie ožji sosvet nanovo konstituiral. Za povenenika ie bil izvollen tov. Anton Gnus za tajnika pa tov. Josip Lapaime. Oba sta mesti prevzela Za poslovneg:a tajnika ie nominiral ožii sosvet tov. Josilroa K o b a 1 a . strokovnejja učitelia .in blasrajnika Učit. konvikta v Liubbani. Izpremembo v vodstvu poverjeništva smo iavili kr. poliiciiski direkoiji v L.iubljani z dopisom z dne 18. januada 1926. št. 19. Istotako smo obvestili o tem tudi elavni odbor UJU v Beogradu pod štev. 23. Novo nastali položai v vodstvu oreanizacije ie zahteval da se ie moral ožJi sosvet pogosteie in intenzivneie sestalati k seiam. Po seii širieea ^osveta ie imel ožji sosvet svoie sete dne 16. i,n 23. ianuaria. dne 23. marca. 10 aprila 8. maja, 16. junija in 16. iulija. skupai sedetn sej. Dofirodki so zahtevali. da bi se mmral ožli sosvet sestaiati še pogoste.ie. Ker ie bilo to nemoeoče. nuine tekoče zadeve pa smo morali reševati tftro in točno se Je ustanoviila s soglasnim sklepom seie ož,iee:a sosveta z dne 23. ianuaria 1926 eksekutiva ožiesra sosveta našesa poverieništva. kii so io tvorili: noverjenik Onu«, tainik Laoaine urednik Dimnik. blacainik Fiegiic in tov Rus. Eksekutiva te morala svoje delo 'protokolarično ueotoviti in soroti obveščati ostale članp. ožiega sosveta o '-svoiib sklepih Eksekutiva ie imela v celem 5 sei. Ožji sosvet ie tocno reševal vse tekoče zadeve poverjeništva. Podrobno o tem poročati se mi ne zdi potrebno. ker smo o vsakji seii ožieea sosveta obiavili poročilo v »Učit. Tovarišu«. Ornenim naj le da smo. izvršujoč predlog širie^a sosveta z dne 10. januarja t. 1 prav v vseh sejah razmotrivali. kako bi spravili v red fiinančno vprašanie poverjeništva in 11stov. Intenzivno smo se posvetovali. kako hi sanirali dols. ki ie nastal pfi Učit. tiskarni v letih 1924. in 1925. Blagainik ie prejel naročilo, da poroča o blaga.iniškem staniu na vsaki seii ožiesa sosveta in uredi račune poverjeništva fin »Zvončka« do konca meseca marca. nakar riaž nadzorni odbor in gospodarski odsek ugotovlta finančno stanie povierieništva. To se ie zeodilo 31. marca in 1. aprila. Načelnik nadzorneea odbora tov. Luznar ie razooslal na vse predsednike okrah nih učiteliskib društev reviziiisko noročilo. Okraina društva so o njem razpravljala in zavzela svoje stališče Ker se več članov ožieea sosveta ni povsem strinjalo s poročilom in ie zavzela tudi veoina okrainih društev protivno stališče. ,ie sklenil ožji sosvet ponovno revizajo. ki nai io izvrši poseben odsek. Proti temu so posamiezniki protestirali in zahtevali. da odloči o ponovni reviai.ii računov za leto 1925. deleg:acija. Za pregled računov v letu 1926 ie hil nominiran zapet noseben odsek. ki pa ni moeel zaradi stavlienih zaprek izvršiti svoiega dela. Te račune ie prededai od nadzorstva predsednik tov. Luznar sam. V podrobnosti se ne bom souščal, ker boste o tem slišalii pri blaeaimškem poročilu. O novem pokretu v naši stanovski organizaciii ie sklepal ožii sosvet m svo" ji seii dne 23. ianuaria. Sklenil ie pozvati vsa včlaniena društva da iralzpravliajo o novi smeri. ki io začrtava deklaraclja, kar ne ie zeodilo z okrožnico z dne 17. februaria t- 1- štev. 100. Uspeh ie bil ta, da se ie izjavilo za nove smernice,1 stanovske politike 29 društev. 3 so io oa odklonila. Glede obHke se ie 25 draštev \zreklo /a novo smer v obLiki deklaraciie. 4 društva pa v obl>iki stroeesra izvajanja člena 2. pravil s strani bodočeera vod- stva organizaciie Končna redakcija se te prepustila odsekom in skupščini. Ker se povsod n® krijeio okraina učiteliska društva s svoiimi šolskimi in političnimi okraji. smo ith pozvali. da sestaviio kataster sol. Zlasti ie bilo to ootrebno. ker smo mogli uporabljati stalež le deloma. Okrainim društvom smo razposlali tiskovino. ki so 1o vrnila izcolnleno. Iz katastra ie razvidno: značai šole, pošta. pod katero okrajno društvo. šolski. sodni in politični okrai spada. Kataster ima trajno vrednost. Opravilni zapisnik izkazuie od pokrajinske skupšoine do konca solar. Ieta 1925 (od 347 — 642) 295 števllk. od novesa leta dalie do danes ®a 645 številk, skupai torei 940 številk. kar znači oreceišnie delo Polee teea ie še nešteto dopisov poslalo uredraštvo »Učit. Tov.«, kniižTiičar in tainik nar.-prosv odse'ka m pravno-obrambnii odsek. Ako sumiramo vse te, številke spozna lahko vsakdo da smo izvršili v nrošl'i poslovnj dobi rrrnoso* iako mnogo dela. Ob tei priliki prosimo vse predsednike. ta.jnike, sploh funkcionarje okrajnih učiteljskih društev. naj točno vrše svoio dolžnost. Zelo mučno je. ako moramo po večkrat urgirati rešitev teea. ali oneea poročila Tudi poverieniištvo ima svoip obveznosti napram Glavnemu odboru. ki iih pa ne more izvršiti. ker n'ima porooil okrainiih učiteliskih društev. Naš tisk. Naše poverjeništvo je vzdrževalo v polnem obsejrn svoi stanovski tisk. Izdajalo le svoj stanovško-politiški list »Učit. Tovariš«. pedag. znanstveni Iist »Popotniik«. mladinski list »Zvonček« :n kot iprilogi »Učit. Tovarišu« list za na§ učitel.iski naraščai »Učitelisko Omladino« ter list za mladinske narodno-prosvetne oreanizatorje in splošno organ'zaciio učiteliskega prosvetnesa dela »Prosveto«. Mislilj smo. da bi se obe pnilogl t. j. »Učit. Omlaidina« in »Prosveta« emancipirali im se omeiii.Ii. prva samo na kroa našeea naraščaja. drujja na ore:an.izatorip. izven šolskeea prosvetneea dela. na odbornike okrajnih narodno-prosvetnih odsekov. V tem slučaju bi lista lahko za isti denar izhaiala v večiem obsegu. a v maitiši nakladi. Toda tudi te načrre bo oviralo zospodarsko stanie poverjeništva i.n ožji sosvet ie moral že sam apoštevati potrebno štednjo za poverjeništvo z ozirom na obremenitve. ki jih še imamo. ln le s proračunom začasno ukmil pniloRo »Prosveta«. Tako nam bo nepovoljno s:ospodarsko stan.ie oviralo še marsikateri kulturni polet oreaniizaciie. Povdariti Pa moramo da se naše učiteljstvo vse premalo zaveda moči tiska. iin lahko rečemo da so žrtve. ki iih izdaiamo za naš tisk še. naiplodonosne.lše naložene Teea bi.se šele zavedali ko bi svoiei?a tiska ne imeli. Osebne zadeve članstva. Potrebno se mi zdi nadalie. da se dotaknem v prav kratkih ipotezah tudi osebnih zadev. Takoi omeniam da se n'so vršile pri nas v pravkar prošli upravni dobi nikake posebne, persekuoiie z iziemo posameznih slučajev. od katerih sta dva prav občutna. Je to odstavitev oblastnega šolske^a nadzornika tovariša Henrika Schella v maribotski oblasti in na upokoiitev tov. Martrna Matka. sreskeea šdskega referetrta v Novem mestu. Za oba ie storila ore:a;nlzaciia v ipolni meri svoio dolžnost. Upamo. da bo Matkov slučai ue^odno rešen. Ker poverieništvo ne more vedeti. kotnu se ie zeodila krivica ie nozvalo.v »Učit. Tovarišu«. nai se iaviio posamezniki. Storili smo svoio dolžnost. v koliikor smo mojfli. Intervenirali smo nstno m rtsmeno. da se ukine odredba elede sreskih šolskiih nadzornikov, ki iim omejuie Pfi zborovaniih članske oravice. Preieli smo neeativen od^ovor Ker so nam očitali nekater.i učitelii da smo premalo odločnl v tem oziru moram novdariti da poverieništvo ne more posredovati ako mu niso znani slucaii krivioe. Zato pozivliamo. da iavite vsako krivico pravočasno. Protestirali smo tud.i proti nekaterim krivičnim slučaiem pri namestitvab leseni in napravili v\ozo nai se sHižbe ne oddajajo tik pred potekom razpisa. ker ie sicer razpis iluzoren. Protest društva nčlteljic v Uubljani in še nekaterih okrajmn učiteliskib društev proti odlokn elede nošn.ie po modi smo poslali na pristo.ino mesto. Veliki župan liubljanske oblasti je razdal pod U. br. 5808 dne 22. maia 1926 na vsa upravitel.istva osnovnib šol navodila za sestavo proračuna za stvarne šolske potrebščine. Ta odlok je vzbudil med učitelistvom veliko vz.nemirienia in istočasno tudi veliko skrb za napredek in procvit šolstva in narodne prosvete. Ako se bo odlok izvajal rigorozno. donese v naše šolstvo lahko katastrofaine posledice. Ožii sosvet ie razipravljal o tem in zavzel svo.ie stališče. Na merodajna mesta smo odposlali utemelieno vlogo. Pozabiti ne smem tovarišev in tovarišic iz Primorske. ki deluieio med na,mj kot kontraktualni učitelii oziroma učiteljice. ker nimaio še našeea državljanstva. Na naš tozadevni poziv se je javilo več tovanLšev in tovarišic ;iz obeh oblasti. Napravili smo skupno vloeo in ]o poslali na merodaina mesta v svrho skoraišnie. rešitve niih državljanstva. Pravno-obrambni odsek. V naši organizaci.ii ie bil svoiečasno v zaSoito pravneea in materijalneea položaja članstva ustanovlien kot eden najpotrebneiših pravno-obrambni odsek V 38. števiilki »Učit. Tovariša« Iz leta 1925. ie bil obiavlien osnutek pravllnika tes-a odseka. Po sklenu nokraiinske skupščine v Šostanju ie bHa sklicana 9. januaria t. 1. seia teea odseka v svrho končne redakciip osnutka pravilnika. O delu in uspehu bo poročal odsek sam. Omenim nai tukai nešteto vloe ki so jili poslali člani temu odseku. Vse so se toCno iin 'pravno praviltio rešile. V neštetih slučaiih smo Dosredovali 7a nakaziilo plače. ipoviišic. izlolačilo pokoinine o oremestitvab in drueib osebnib in pravnih zadevah našeea članstva. Storili smo svojo dolžnost. Ako njismo vedno uspeli. leži krivda druKod. Prosvetnn delo učiteljstva. Kdor bo pisal kulturno zsodovino našega naroda. tve bo smel prezreti prosvetneea dela učitelistva med niitn, Smelo trdim. da ea ni kulturnee:a- društva, kier hi ne bilo uoitelia polesj. Veana orosvetnetra dela v teh društvib sloni le na ramah učiteljstva. Brez nie?ove2fa udejstvovanja bi prav kmalu propadlo. Na§a organizaciia ima tri liste. ki delujejo v Drosvetnem Dravcu So to: »Uoiteliski Tovariš« s priloeo »Prosveta« in »Učitel.iska Omladina«. »Popotnik« in »Zvonček«. Omenjam dalie Slovensko Šolsko Matico ki izdaia že lepo vrsto let svoje publikacije. Zanjo bi se moralo učiteljstvo bolie oereti.Vsak član našes?a udruženia bi moral biti tudi član Slovenske Šolske Matice. Tudi našeea samoizobraževalnega dela ne smem prezreti. Kako intenzivno stremi za tem naše učitelistvo. nam kažejo priglašenci za razne tečaie. Za 40 mest se odasi po 100 in še več udeležencev Razni tečaii v letošnjih pcčitnicab v Ljubliani so prenapolnjeni. Za Dedagoški kurz v Beogradu se ie priiavilo tudi precev tovar^šev in tovariš:c. Za spreiem v višjb pedaeoško šolo v Zaercbn in BeoSjradu članstvo vedno povprašuje. Pedaeoški teden v Mariboru ie bil iprav mnoeoštevilno obiskan. Vse to in še mnosro drugreera so vidna znamenia da se zaveda naše članstvo svojegra visokeffa prosvetneea zvanja. Narod s takimi prosvetti/imi delavci ne more propasti Prosvetneea delovania pri našem učitelisketn naraščaiu v Ljubljani in Mariboru ne bom omenial. ker bo o tem poročat odsek. Šoiski zakon. Usoda šolskeea zakona ip tesno zvezana z nestalnostjo naših državno-pravnih razmer in kl.iub osemletni dobi po osvoboieniu še nimamo ne enotnee:a niti okvirneea šolskeea zakona. V tem poeledu ie učitelistvo deliieno, En del smatra za nujno potrebo. da izdela in spreime narodna skupšoina enoten šolski zakon. druei del učitelistva pa smatra za bolje. če ne dobimo še enotnesa zakona. ker bi ta uteenil Ukiniti nekatere dobrme in looteeniiti šolstvo posebno v Sloveniji navzdol mesto navzgor. Novega načrta šolskesa zakona y tei upravni dobi nismo dobili. dasi ie^ bil predložen elaborat k zadnieTnn načrtu od strani Glavne?a odbora UJU. kakor za i,e spreiela Glavna skupščina v Subotici. takratnemu ministru prosvete eosp. Velji Vukičeviču. Z njeeovim odhodom .le odpadlo tudi vsako nadal]tir> delo na šolskem zakonn in razen par časopisnili vesti ni bilo resnega dela na zakonu. Ločitev šolske uprave od ooiitične. Tesno zvezano s tem vprasaniem Je tudi vprasanie ločitve šolske uorave od politične. Borba učiteljstva v tem pogle- du ie zadobila posiebtio po odpravi višJeaa šdlskesra sveta ostreiše lice Dasn' posebno politiki niso zadovoljni s to platjo našega boja. se mora učitelistvo zavedati da se orav v tei točki zrcali odločitev demokratične ali nedemokratične ureditve šolske uprave. V tem Doeledir smo se skoro z novim proračunom bnžali rešitvi tesra vprašania in skoro oi dobili in dosegli z ustanovitvijo prosvetnib direkcii lo&tev urosvetne uprave. da ni političen veter odtoesel tudi teh nacrtov ,in nam tako ustavil to borbo za 5as, ko bo zopet vprašanie načrta novega šolskeza zakona postalo aktualno. Naše gospodarske ustanove. Nuino potrebno se; mi zdi da se v svojem nadaljniem poročilu dotaknem tudi nekaterili naših gopodarskih ustanov. So to: Učiteljska tiskarna. Samopo,moč. Učiteliski konvikt. Učiteliski dom in Hranilnica in posojilnica učiteliskega konvikta. Težko se dotaknem teza vprašanja. K temu me silijo zadnii dosrodki in pa ipredlogi, ki so jih doposlala nekatera društva. M'nenja sem. da moramo o tem razpravljati. Sai nosijo ustanove n a š e ime. Popolnoma uipravičeno bodo nosila ta naslov samo tedai. ko bodo last organizacije. last celokupnesra učitel]stva. Ne morem pa teera pri'znat; vse dotlei dokler so v teh ustanovab včlanjenl le fnaloštevilni tovariši in tovarišice. Učiteljska tiskarna ie rentabilno potfietje. Prizadevat^ si moramo. da io dviirncmo ter priporočamo vedno in povsod. Skrbimo da oristopi vsai z enim deležem vse naše članstvo. da čnti tako svoio moralno dolžnost. Umestcn se m-j zdi predloe brežiškosevniškesfa učiteljskega društva. ki se glasi: Naše gospodanske organizacije naj bodo izraz eospodarske moči cele organizaciie m članstva zato nai temelip Tia načelih najširšeea demokratizma ter nai ostanem deležii kolikor mogoče tiizki. da bo omogočen pristop čim večiemn številu članstva. Teim 'besedam sledi predvsem Ooiteliska Samopomoč k'i sp. le ood spretn im vodstvom tov I v a n a K o c i i a n ¦č i č a dvigiiila v zadnjih dveh letih do neverietne višine Danes šteie. 1930 članov. posmrtnina ie 9650 Din. Rczervm fond znaša okrog 140.000 Din. Ima dobrodeleti namen. da pomag-a ob smrti .preostalim v najhujši stiski ter blaži gorje v potrtih srcih. Sedai snuie še zavarovanie naše dece za slučai smrti. Kdor se zanima za Ueiteljsko Samoipomoč. naj se udeleži občneea zbora Učiteliski konvlkt gradimo že 32. , Jeto. Dom bi nam bil ob raznih prilikah neobhodno potreben. delal bi nam čast in ponos. Z letošnjim letom smo uvedli obvezno članarino. a uspeh n,i zadovoliiv. Vzrok: premalo zanimanja in stanovske zavednosti. slabe materijalnc iPrilike. zeml.ieknjižna obremelnPtev lastninskih pravic. Obvezno plaodvatije članartne je uvedel tudi Učiteljski dom v Mariboru, čigar splošni položai ie v primeri .z Učiteljskim konviktom ueodnejši. Hranilnica in: iposojilnica Učiteliskeea konvikta ie tudi del naših stanovskiii organizacij. Nudj posojila pod ugodniml posroii proti odplačevaniu v poi.iubno izbranih doIočenJh mesečtiih obrokhStalne hranilne vloze. ki iih oa med nami rnenda ni preveč. obrestuje 7%. V Tiadalmje razmotriivanje se nc bom sDuščal. Naše materiialno vorašanie. Dotaknem nai se še naše^a materi>ialnejja vDrašanja. Po sprejetiu zakona o civilnih uradnikih in ostalib državmili uslužbencih smo mislili. da smo dobili nekaj stalnega, neizprelmehlJivieKa. Nihče izmed nas ni pričakoval da morejo ^akoni o dvana.ist!:nah in finančn" zakotii spremeniti pridobitvc činovmškeea zakojia. A motili smo se. Marsikatere pridobitve so nam odvzeli zakoni o dvanastlnah. Naprtili so nain takozvano komorsko doklado. Državni svet ie odlocil da ,se povišice ne prjznavajo od dneva dosoelosti. temveč šele od dneva podpisa dotičnega ukaza če n.i v njem izrecno naveden dan napredovaniia. Zato opozariaiTio vse prizadete, da vlagajo prošnje za povišice pravilno opremliene in pravočasno. V zadnietn času se izdaiaio ukazi in odloki v katerih je toCno oznaoen dan napredovania in ni mogoče ria bi učiteh trpel škodo, ^e tudi vlozi prošnjo potem ko tnu ie dosipela poloZŁij'na nlača v izplačilo. Kl.iub tcmu Se nc smemo zanašati. Najhujše zlo pa nam ie prinesel finančtiii zakon za budžetno dobo 1926J27. in sicer zvišanie siužbene dobe s praViCO do Dokojnine od 10 na 15 let in priznanje 15% v penzijo le pri ipolnih 35 službenih letih. pri katerih se šteje 34 let. 6 mesecev i'n 1 dafi za polno sluižbeno dobo. ln" direktno srno krivi tejra samJ. ker smo imeli v naštih vrstah tovariše. ki niti s 40. leti in še več niso hoteli zaprositi za pokoi. Navesti moram še odbitek stanarine. ki io odtegajeio tovarišern in tovarišicam za naturalno stanovanje. So to po večinj naši šolskj upravitelji in upraviteljice. ki ne pre.iemajo danes za svoje Disarniško delo nikakih posebnih doklad. To ie nemoralno, ncčloveško Zato se danes le redki tovariši poteguieio za upraviteljska mesta. Vsako delo bodi tudi plačano! Omenim nai tu naše tovariše sreske šolske nadzornike. ki so jfm ukinili pičlo doklado _m celo Dotni pavšal. Finančni zakon nam ie vzel pravico do brezplačneea zdravlieaia v državnih bolnicah v II. razredu in nas ootisniJ v III. razred. Ako stanovanjski zakon ne bo podaljšan. zopet mnogo izgubimo. Nešteti tovariši in tovarišice bodo ipostavlieni na cesto. Mno-gj bodo izročeni na milost in nemilost hišnih gospodariev. ki bodo zahtevali od nas tako visoko stanarino. da ie ne bomo zmogli. Finančni zakon ie ukinil tudi člen 123. čiu zakona, po katerem ie prejel uslužbenec preduiem ali posoililo v višini trimesečnih prejemkov. ako nastooi v rpdbinii bolezen smrt ali druga skrajna sila. Odpravili So še za nadaljnia 3 leta stalnost. ki nam ie zajameeiia z ustavo in specijalnimi zakoni. .Člen 90. fin. zakona tolmači. da jc 'premestitev na razpds ali konkurz smatrati kot premestitev na lastno prošnjo in se ob takih prilikah ne iaplačaio selitveni stroški jz državne blaga.ine. Pravico do selitvenih stroškov imajo samo učitelli novinci, ko prvič nastopiio državno službo in učitelii. premeščeni po § 71., t. i. po službeni potrebi. V pokoinino se všteva višia skupina položainc plače le tedaj. če io ie uipokojenec užival eno leto, Proti vsemu temu moramo naiodločneie Dovzdifirniti svoi elas tako. da ga bodo slišali vsi odgovorni in merodajnl činitelji. Edinj svetli točki bi bili izplačevanie razlik. ki se ie baie že pričelo pri nižjih državnih uslužbencih in pa orevedrpa kronskih upokojencev v dinarske. kar je usoeh Osrednip, zvezc državmh nameščencev. * * Poročjflo obsega večftnoma orgaiiiizačno poslovanip. našega 'Poveneništva. Jasnejše bi bilo. ko b\ ocenjevalo siplošno eibanie vseb naših poedinic ki so osnova našeinu UdruženJu. In še merodajnelše bi bilo čp bi se delovanie našega pover.ieniškega okrožja presojalo s stališča celokupne organizacije UJU. Z inovo državo smo prestopili mcte provincijalizma, država nas Je sprejela med svoip uradnike z ustavo ie dala smernic našemu delovanm po nalogah, ki jih imamo izvesti med narodom. Ujedinienje SHS ie danes še na roapiriu ni na v src'1i naseea naroda To seme mora zaselati šele učiteljstvo. ki ima težko oderovorndst napram' zgodovini in- bodočnosti. Širiti srčno ujedJnienie med Uudstvom bo zamoglo samo ono učitelistvo, ki sp zaveda teh dolžnosti tudi v svo.iib vrstah. Bodi Srb ali Hrvat pravoslavec a!i mohamedanec. politik ali nepolitik, vsakdo bodi doibrodošel v našjh vrstah. Proč m provinciializmom ko nas obdaia krog in kroz železen obroč sovraštva. ki narn ogroža našo bodočnost. bodočnost našeea naroda. Le uiedinieTio učitelistvo bo u.iedinilo narod le stanovska neodvisnost bo okrepila naše vrste. dviRnila naš ugled in žela. kar obče seje sloga. M} Smo vodili na^e deiovanje v pravcn državneea pd*nstva z ozirom "a težke Dolitične neprilike v državi in želimo. da bi se smer v tem pravcu nadalievala. Če ie bi1 naš namen č;st in ipravilen. Drepuščamo sodbo Va-m im vzodovini. Današnje zborovanje naj raizčlistr nesosrlasia. okrepi naf naše vrste premaea nai vse osebne nepriHikp im nai rodi enako pominenje, kakor ^mo ie doseeli na subotiškem koneresu kier se 1e pripr.avl.ial razkol v UJU. V s 1 oe i ie mofi!