45ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Marija Wakounig
»... hab ich teutsch und windisch gelernnet ...«
O poreklu in kulturnih koreninah @ige Herbersteina*
O @igi Herbersteinu (1486–1566) – poliglotu, kozmopolitu in diplomatu Habsbur‘anov –
je bilo napisanih ‘e veliko razprav.1 Zanemarjeno oziroma zgolj nezadostno obdelano je bilo
(geografsko) okolje, v katerem se je rodil, prav tako pa tudi poreklo osebe, ki mu je podarila
‘ivljenje, torej njegove matere Barbare. Oba vidika – tako vidik domovine kot porekla –
vodita k vpra{anju, v katerem jeziku ga je mati vzgajala in kateri jezik je igral odlo~ilno
vlogo v njegovem dolgem ‘ivljenju. Sintezo obeh vidikov zaokro‘i vpra{anje o Herbersteino-
vih kulturnih in duhovnih vzgibih. Ti pa nas znova pripeljejo h koreninam njegovega porekla.
I. Herbersteinova domovina
Ko se je Herberstein rodil (23. avgust 1486, Vipava),2 sta njegova o‘ja domovina, vojvo-
dina Kranjska, in sosednja grofija Istra ‘e imeli za seboj ne‘eleno sre~anje s Turki ter temu
slede~e prve kme~ke nemire. Okrog leta 1490 je bilo 90 odstotkov prebivalstva Kranjske
kme~kih podlo‘nikov in prav toliko jih je kot materni jezik uporabljalo sloven{~ino. Preosta-
lih 10 odstotkov se je delilo na me{~anstvo, delavstvo (rudarje) in aristokracijo, ki so bili
pove~ini dvo- ali trojezi~ni (sloven{~ina, nem{~ina, italijan{~ina oziroma furlan{~ina).3 So-
sednji habsbur{ki del Istre so si okrog leta 1500 mo~no ‘eleli Bene~ani, ki so posku{ali
zaokro‘iti svojo posest med mare nostro, torej Jadranskim morjem, in Krasom. Dru‘bena
struktura habsbur{ke Istre je bila zaradi njenega razvoja od pozne antike bolj heterogena, kot
* Osebe, za katere so pri nas uveljavljena slovenska poimenovanja oziroma ki so po poreklu iz na{ega prostora,
so v skladu z uredni{ko odlo~itvijo navedena samo s slovensko razli~ico imena /op. prev./.
1 Prim. mdr. Walter Leitsch, Siegmund von Herberstein (1486–1566). V: Die Steiermark. Brücke und Bollwerk.
Katalog der Landesausstellung. Graz 1986, str. 539–542; zbornik Siegmund von Herberstein. Kaiserlicher Gesan-
dter und Begründer der Rußlandkunde und die europäische Diplomatie. Gerhard Pferschy (izd.). Graz 1989 (=
Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchives 17); Bertold Picard, Das Gesandtschaftswesen Ostmitte-
leuropas in der Frühen Neuzeit. Beiträge zur Geschichte der Diplomatie in der ersten Hälfe des sechzehnten Jahrhun-
derts nach den Aufzeichnungen des Freiherrn Sigmund von Herberstein. Graz/Wien/Köln 1967 (= Wiener Archiv
für Geschichte des Slawentums und Osteuropas 6); in nazadnje Harald Tersch, Österreichische Selbstzeugnisse des
Spätmittelalters und der Frühen Neuzeit (1400–1650). Eine Darstellung in Einzelbeiträgen. Wien/Köln/Weimar 1998,
str. 193–213; kakor tudi Marija Wakounig, Sigismund von Herberstein. V: „Divus Maximilianus«. Una Contea per i
Goriziani, 1500–1619. Silvano Cavazza (izd.). Gorizia/Mariano del Friuli 2002, str. 175–181.
2 Th. G. von Karajan (izd.), Selbst-Biographie Sigismunds Freiherrn von Herberstein 1486–1553. Wien 1855 (=
Fontes rerum Austriacarum 2), str. 70.
3 Peter [tih/Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. Ljubljana 1996, str. 139; nadalje Marija
Wakounig, Von PVemysl Otakar II. bis Maximilian I. von Habsburg. V: Zwischen Adria und Karawanken. Arnold
Suppan (izd.). Berlin 1998 (= Deutsche Geschichte im Osten Europas 5), str. 53–110, tu str. 66. O rabi furlan{~ine v
16. stoletju na primeru grofije Gorica prim. nazadnje Silvano Cavazza, Lingue, società, religione. V: »Divus Maxi-
milianus«, str. 285–301, zlasti str. 286–289.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131) • 45–55
46 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA
je to veljalo za Kranjsko.4 Pribli‘no 80 odstotkov prebivalcev je bilo kme~kih podlo‘nikov;
kak{nih 20 odstotkov pa so predstavljali (kme~ki) delavci, integrirani begunci, me{~anstvo
in plemstvo. Zaradi sporov med Habsbur‘ani in Bene~ani (1508–1516) so se meje na tem
obmo~ju ob~utno premaknile: pribli‘no tri ~etrtine istrskega polotoka na zahodu in jugu so
postale bene{ke, medtem ko sta bila Kras in nekdanja gori{ka grofija Pazin priklju~ena
Kranjski.5 Ve~ina prebivalstva je govorila slovanski jezik – na severu slovenski, na vzhodu
hrva{ki (~akovski) –, mnogi so obvladali tudi italijan{~ino, le redki nem{~ino. Istra je bila
zaradi bene{kih osvajalskih poskusov in tur{kih vpadov prizori{~e vojn, prehodno obmo~je
in de‘ela priseljencev.
Herbersteinov ded Andrej, ki je bil do leta 1442 postojnski in kra{ki glavar, je po pogodbi
o delitvi dedi{~ine, sklenjeni z bratom Jurijem,6 dobil v last nekdanjo gori{ko posest Lupo-
glav v Istri na meji z bene{kim ozemljem.7 Herbersteinov o~e Lenart (rojen po letu 1428,
umrl leta 1511) je bil prav tako glavar na Krasu in v Postojni, lastnik Lupoglava in prostolast-
ne hi{e** v Trstu ter zakupnik Pordenona8. Leta 1470 mu je de`elni knez Friderik III.
Habsbur{ki dodelil v posest Vipavo, leta 1482 pa {e Hrastovec. Po poroki z Barbaro Jamsko
leta 1465 se je Lenart naselil v Vipavi,9 kjer se mu je od leta 1469 rodilo sedem otrok – {tirje
sinovi (Jurij, Ivan, @iga10 in Viljem) ter tri h~ere.11
4 Od pozne antike do leta 1077, ko je bila Istra prvi~ dodeljena v fevd oglejskemu patriarhatu, se je na polotoku
izmenjalo ve~ oblasti. Med letoma 1077 in 1420 (s prekinitvijo od 1093 do 1208) je bila Istra nominalno oziroma de
iure podrejena patriarhatu. De facto so bila oblastna razmerja druga~na: tako Benetke kot tudi gori{ki grofje, od
pribli‘no leta 1350 pa tudi Habsbur‘ani so metropolite postopoma razlastili. Najve~ji del notranje Istre do Krasa so
si prilastili Gori~ani kot odvetniki oglejske cerkve; poleg tega jim je uspelo, da so iz pazinske grofije ustvarili
samostojno de‘elo ter s svojimi militi in ministeriali kljubovali tako Bene~anom kot Habsbur‘anom. Do leta 1420,
ko so Benetke zavzele tako Furlanijo kot terra ferma izven Gorice, so ostala razmerja mo~i pribli‘no stabilna. O
Gori~anih prim. Peter [tih, Studien zur Geschichte der Grafen von Görz in Istrien und Krain. Wien/München 1996
(= MIÖG Ergänzungsband 32). O razmerju mo~i na severu Jadrana prim. Marija Wakounig, Dalmatien und Friaul.
Die Auseinandersetzungen zwischen Sigismund von Luxemburg und der Republik Venedig um die Vorherrschaft im
adriatischen Raum. Wien 1990 (= VWGÖ 212), str. 122–125.
5 Enciklopedija Slovenije 4, Ljubljana 1990, str. 179 in slede~a.
6 O lastni{kih razmerjih v Lupoglavu 15. stoletja obstajajo razli~ne navedbe; verjetno je posest, ki je leta 1427
na podlagi delitve dedi{~ine pripadla Herbersteinovemu dedu, v dru‘insko last pri{la s poroko leta 1409. Josef Zahn
(izd.), Das Familienbuch Sigmunds von Herberstein. V: Archiv für österreichische Geschichte 39 (1868), str. 293–
415, tu str. 311 in slede~a. Prim. tudi Hrvatski leksikon 2, Zagreb 1997, str. 39; in Slovenski biografski leksikon 1,
Ljubljana 1925–1932, str. 301 (v nadaljevanju SBL 1).
7 Prim. Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda 1. Ljubljana 1911, str. 316. Herberstein je trdil, da je
Friderik III. Habsbur{ki Postojno podelil njegovemu o~etu in ne dedu. Prim. tudi Karajan, Selbst-Biographie, str. 70.
Kako je bilo s podelitvami, lahko pojasni zgolj temeljita raziskava!
** Slovenjenje besede »Freihaus«, ki po definiciji iz Glosarja zgodovinskega domoznanstva (ur. Peter Pavel
Klasinc, Maribor, 1995, str. 92) ozna~uje »od dajatev in dol‘nosti opro{~en/o/ hi{/o/ plemi~ev ali samostanov v
mestih in trgih«, ni poenoteno; Glosar jo, denimo, sloveni s »svobodna hi{a«, Sergij Vilfan v Pravni zgodovini
Slovencev (Ljubljana, 1961, str. 161) pa s »prostolastna hi{a« /op. prev.; za ta podatek se zahvaljujem direktorju
Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici Dragu Trpinu/.
8 O Pordenonu prim. Franz Krones, Sigmund von Herberstein. Ein Lebensbild mit besonderer Rücksicht auf die
Beziehungen Herbersteins zur Steiermark und seine Schriften. V: Mittheilungen des historischen Vereins für Steier-
mark 19 (1871), str. 3–76, tu str. 6.
9 SBL 1, str. 301.
10 Prim. tudi Mein Sigmunden Freyherrn Herberstain, Neyperg und Guttenhag Raittung und Antzaigen meines
Lebens und Wesens wie hernach volgt. Martin Georg Kovachich (izd.). Ofen 1805, str. 111.
11 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70.
47ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
Posestva kranjskih Herbersteinov so le‘ala na Krasu – pri tem sta Postojna12 in Vipava13
spadali k (notranji) Kranjski, Lupoglav14 pa k Istri – in so se na za~etku 16. stoletja znova
zna{la na obmejnem ozemlju, na katerem je zaradi bene{kih in habsbur{kih osvajalskih ape-
titov nenehno vrelo. Kot smo ‘e omenili, je ta dvoboj ob~utno motila bli‘ajo~a se, nepredvid-
ljiva tur{ka oboro‘ena sila, ki je obmejno regijo neredko vznemirjala ob podpori in z oro‘jem
Bene~anov. V tem konfliktnem svetu je odra{~al Herberstein. Ker so kranjski Herbersteini
vsaj od prve polovice 15. stoletja v slu‘bi Habsbur‘anov opravljali delo glavarjev v regiji ob
meji z bene{kim oblastnim obmo~jem, moramo verjetno predpostaviti, da so obvladali tudi
sloven{~ino in italijan{~ino.
Iz geografskih danosti je mo‘no izpeljati sklepe o Herbersteinovih jezikovno-kulturnih
koreninah. Po njegovih navedbah v avtobiografiji, ki jo je izdal Karajan, je Herberstein do
leta 1496 obiskoval {olo v Vipavi.15 V Mein Raittung, {e enem avtobiografskem delu, je
Herberstein sicer zapisal tudi, da je bil v Vipavi »erstlichen in die schuel gelassen«, vendar pa
»zu Lonspach baidt sprachen teutsch und windisch gelernt«. Navedbi o njegovem {olanju v
Vipavi sta v obeh virih skladni. Od poznega srednjega veka je za Vipavo res izpri~ana ‘up-
nijska {ola16, toda brez podrobnej{ih podatkov o jezikovnem pouku. Razli~ne navedbe krajev,
kjer naj bi se nau~il obeh jezikov, in ve~kratno poudarjanje tega dejstva poleg tega napeljujejo
k vpra{anju, kaj je bil Herbersteinov materni jezik. Nem{~ina, sloven{~ina ali celo italijan{~ina?
Medtem ko se za Vipavo ve, kje le‘i, pri Lonspachu/Lonsbachu to ni povsem jasno, saj ni
izklju~eno, da je Herberstein ime kraja popa~il. Nesporna je vsekakor geografska umestitev
obeh krajev na prese~i{~e dveh kulturnih krogov – slovanskega (slovenskega) in romanskega
(italijanskega). Ker je bil Herberstein potomec notranjeavstrijskega, torej nem{ko govore~ega
rodu, se sprva zdi logi~no, da je kot materni jezik na prete‘no slovensko govore~em ozemlju
uporabljal nem{~ino. Toda njegovo priznanje, »da zw Wippach hab ich teutsch und windisch,
baid sprachen gelernnet«, to implicira zgolj na prvi pogled, navidez. Herbersteinove nadaljnje
izpeljave, »die windisch hat mir viell muee in meiner jugenndt gemacht hat. Vill zuenamen
muessen hoeren: sclaf’, khadrotz und dergleichen«,17 dopu{~ajo dve interpretaciji, zlasti ker
so v Mein Raittung prisotna odstopanja v topografiji in ker poleg tega tam manjka dostavek,
da je bilo u~enje materin{~ine te‘avno.18 Najenostavneje je br‘kone domnevati, da je imel
Herberstein z razumevanjem in aktivnim obvladanjem slovenskega jezika, ki ga je v svojem
okolju sli{al od slu‘abnikov pa tudi od otrok, sprva te‘ave. Verjetna pa je tudi domneva, da so
ga zaradi pomanjkljivega obvladanja jezika zasmehovali in obkladali s prosta{kimi besedami.
12 Postojna, ki je le‘ala na glavni prometni cesti s Kranjske v smeri Jadrana, je bila od 12. stoletja v lasti
oglejskih patriarhov, Spanheimov in ~e{kega kralja Otokarja II. PVemysla. Ko so jo leta 1371 dobili Habsbur‘ani, so
tam uredili donosno mitnico. Na za~etku 15. stoletja je bila Postojna za posebne usluge dodeljena Herbersteinom.
Prim. tudi Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana 1995, str. 174.
13 Trg Vipava v zgornji Vipavski dolini ob vzno‘ju Nanosa je bil v visokem srednjem veku sprva last rodbine
Weimar-Orlamünde. Ko je izumrla, je pre{el v last Andechs-Meranskih, ki so ga obdr‘ali do leta 1251. Tik pred
smrtjo ga je zadnji mo{ki potomec Andechs-Meranskih, patriarh Bertold, podelil svoji cerkvi. Leta 1344 je posest s
starim gradom pre{la v habsbur{ko last, novi grad pa je ostal v rokah gori{kih grofov. Po pripadu njihove dedi{~ine
(1364, 1500) so jih nasledili Habsbur‘ani.
14 Bratje Herberstein so se od leta 1521 pogajali o zamenjavi posesti (Lupoglav za Neyperg na [tajerskem) in jo
14. januarja 1525 uspe{no opravili. Prim. tudi Karajan, Selbst-Biographie, str. 247, 265. Poleg tega tudi Krones,
Herberstein, str. 35.
15 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70.
16 Vlado Schmidt, Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem 1. Ljubljana 1988, str. 34.
17 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70. Prim. tudi Mein Raittung, str. 111.
18 »... hab also daselbstn zu Lonspach baidt sprachen teutsch und windisch gelernt, wiewol ich derhalben ein
windischer kodroltz und sclaf spotlich genent ...« Gl. Mein Raittung, str. 111; kot tudi Friedrich Adelung, Siegmund
Freiherr von Herberstein mit besonderer Ruecksicht auf seine Reisen in Russland. St. Petersburg 1818, str. 10.
48 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA
Druga interpretacija je sicer tvegana, vseeno pa je ni mogo~e izklju~iti, saj omenjenega
dostavka o te‘avnem u~enju materin{~ine v Mein Raittung ni. V Herbersteinovem drugem
avtobiografskem delu, Gratae posteritati (Dunaj, 1558), najdemo tudi stavek »Sclavonica
lingua, que illi materna fuit ... licet Germanus esset et a Germanis originem traheret«,19 kar
pomeni, da mu je njegova »slovanska« materin{~ina omogo~ila, da se je imel za Nemca in da
je tudi zastopal (svoje) nem{ko poreklo. Ne smemo izklju~iti mo‘nosti, da je Herbersteinu
njegova slovenska materin{~ina povzro~ala toliko muk zato, ker so ga zasmehovali. Slovan-
ski jezik v njegovem plemi{kem svetu ni ravno u‘ival ugleda oziroma ni veljal za odliko; v
najbolj{em primeru so ga obravnavali kot manjvredno dodatno kvalifikacijo in nedvomno je
tudi v 15. in 16. stoletju slu‘il kot slojno opredeljeno sredstvo identifikacije. Herbersteinovo
priznanje »dannocht hat mich niembt von der sprach abtreiben mugen, des mir hernach in
vill sachen genutzt hat«20 je treba razumeti s ~asovne distance in v smislu uspeha pri delu,
vodi pa k vpra{anju, ali bi se za ta jezik opredelil z enako lepimi besedami, ~e mu ne bi odprl
vrat v {irni svet. Nem{ko poreklo po o~etu in sloven{~ina kot materni jezik nista bila ovira za
to, da se je imel za Nemca, saj je bilo o~etovo poreklo za oblikovanje posameznikove identi-
tete pomembnej{e od materinega. Lingua franca tistih, ki jim je Herberstein slu‘il, je bila
nem{~ina. Poleg tega je v 16. stoletju najbr‘ komaj kdo svojo (nacionalno) pripadnost defini-
ral prek maternega jezika.
Dodaten namig za to, da je bil Herberstein ve~jezi~en ‘e od otro{kih let, po ovinkih
ponuja njegova telesna konstitucija. Zaradi njegove bolehne narave ga je zaskrbljena in bogu
vdana mati skupaj z drugorojenim sinom Ivanom poslala na romanje v Loretto in Recanati.
Oba romarska kraja sta le‘ala na ozemlju Cerkvene dr‘ave, kar pomeni, da sta morala de~ka
z ladjo potovati iz Lovrana (pri Reki) do Ancone (in nazaj).21 Kako sta se sporazumevala med
potovanjem in v romarskem kraju? Najbr‘ ne nem{ko in zagotovo ne slovensko.
^e v skladu s kronologijo v Mein Raittung dr‘i, da se je Herberstein najprej {olal v Vipa-
vi, nato iz zdravstvenih razlogov od{el na romanje in se {ele zatem v Lonspachu u~il nem{~ino
in sloven{~ino, potem ostaja odprto vpra{anje, v katerem jeziku so ga pou~evali v Vipavi. V
latin{~ini? Ali celo v italijan{~ini? K temu, da je Herberstein slednjo moral obvladati, ne
napeljujejo zgolj njegove predstavitve pogovorov bene{kih poslanikov na potovanju v [pa-
nijo,22 temve~ tudi njegovo sodelovanje v vojni med Benetkami in Maksimilijanom I. od leta
1508 do leta 1513, ko se je bojeval na istrsko-kranjskem ozemlju ter se tako reko~ prvi~
izkazal kot takti~en posrednik in strateg. In poleg tega: ali bi ga o~e leta 1509 poslal v Be-
netke na zelo te‘avna pogajanja o dednopravnih vpra{anjih glede sporne posesti Lupoglav,23
~e ne bi znal italijansko? Malo verjetno.
19 Gratae posteritati Sigismvndvs Liber Baro in Herberstain Neyperg & Guettenhag, Primarius Ducatus Carin-
thiae Haereditariusque & Camerarius & Dapifer &c. Immunitate meritorum ergo donatus, actiones suas a puero ad
annum vsque aetatis suae septuagesimum quartum, breui commentariolo notatas reliquit, Wien 1558: »Cum enim
Sclavonica lingua, quae illi materna fuit, uteretur, licet Germanus esset et a Germanis originem traheret, tamen cum
vicini vicinos suos plerumque ob linguarum diversitatem, intestina dissidia, vell bella odio prosequi soleant, fre-
quentibus condiscipulorum conuitiis lacessitus, patientia iniurias vicit.« Citirano po Adelung, Siegmund Freiherr,
str. 10. Prim. tudi SBL 1, str. 478; Primo‘ Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede 16.
stoletja. Ljubljana 1979, str. 218; kot tudi Vladimir Kolo{a, @iga Herberstein (1486–1566) in Moskovski zapiski. V:
@iga Herberstein. Odkritelj Rusije. XVI. stoletje v Rusiji in slovenskih de‘elah – Sigizmund Gerber{tejn. Pervootkryvatel’
Rossii. XVI stoletie v Rossii i slovenskich zemljach (katalog razstave). Ljubljana 1999, str. 11–40, tu str. 19.
20 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70. Prim. tudi Mein Raittung, str. 111: »... hab dennocht die sprach (sloven{~ino,
op. M. W.) erhalten, mich der nit geschambt, ist mir in vill weeg nutz gewest ...«
21 Karajan, Selbst-Biographie, str. 70; kot tudi Mein Raittung, str. 111.
22 Karajan, Selbst-Biographie, str. 176.
23 O pogajanjih, ki so glede Lupoglava potekala v Benetkah, prim. Karajan, Selbst-Biographie, str. 72 in slede~a;
Adelung, Siegmund Freiherr, str. 17–22; Krones, Herberstein, str. 12.
49ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
To, da je Herberstein ve~krat poudaril svoje znanje nem{~ine in sloven{~ine, ni pa omenjal
italijan{~ine, dopu{~a naslednjo interpretacijo: Herberstein je pod nem{ko govore~imi Habs-
bur‘ani naredil sijajno kariero in dru‘ini pomagal k dru‘benemu vzponu. Kariera in dru‘ben
vzpon sta bila sprva povezana z znanjem slovenskega jezika, zato je nem{~ino in sloven{~ino
omenjal kot nekak{no legitimacijo. Podatek o svojem dobrem znanju italijan{~ine je diplo-
matski Herberstein za bralca spretno umestil, vendar pa je zamol~al, kdaj in kje si je to
znanje pridobil. Je bila italijan{~ina njegov materni jezik ali jezik, v katerem so ga pou~evali
v Vipavi?
II. Materina linija
V svojih avtobiografskih delih je Herberstein dru‘ino svoje matere obravnaval bolj
ma~ehovsko.24 To je verjetno po~el zavestno, ~eprav je treba pripomniti, da sta bili usodi
dru‘in njegovih star{ev veliko bolj prepleteni, kot se je do sedaj domnevalo, in da sorodstve-
na razmerja, ki so iz tega sledila, brez dvoma podajajo zgledno sliko duhovnega ‘ivljenja na
Kranjskem.
Herbersteinova mati Barbara je izhajala iz rodu slavne in razvpite dinastije Jamskih (Lue-
ger), vitezov z gradu Jama, napa~no imenovanega tudi Predjama.25 Jamski so kot gori{ki
ministeriali v prvi polovici 14. stoletja napredovali v vite{ki stan in se leta 1388 razdelili v
lien{ko in kranjsko linijo. Zaradi zaslug, ki so jih imeli kot de‘elnokne‘ji in cesarski uslu‘benci,
so pripadniki kranjske linije leta 1366 dobili v fevd grad Jamo, ki so ga s prekinitvijo (1396–
1398) obdr‘ali do leta 1488. Posestva dru‘ine niso ostala omejena zgolj na notranjekranjski
prostor, saj je nekaterim ~lanom, denimo Konradu II. kot glavarju Trsta (1415–1420, 1432–
1434), uspelo pridobiti tudi posesti v Istri.
Eden najzagonetnej{ih predstavnikov Jamskih je bil Nikolaj II. (?–1481). Iz njegove zakon-
ske zveze z Margareto iz Kamnika so iz{li sinovi Jurij, Erazem, Andrej in Nikolaj ter h~eri
Doroteja, mati slavnega ljubljanskega {kofa Kri{tofa Ravbarja, in Barbara, Herbersteinova
mati.26 Kot gradi{~an Walseejskih (1452–1466) je Nikolaj iz nepojasnjenih razlogov dobil v
last herbersteinski Lupoglav. To bi lahko bil tudi razlog za poroko med Lenartom Herberstei-
nom in Barbaro Jamsko, se pravi – Herbersteini so z nevesto dobili tudi posest, ki so jo za
kratek ~as izgubili. V prid izbolj{anju odnosov med dru‘inama naj bi govorilo tudi dejstvo,
da je glavarstvo nad Vipavo po izumrtju Walseejskih leta 146627 za dve leti (1466–1468)
namesto Herbersteinov prevzel Nikolaj. Strmemu napredovanju do polo‘aja glavarja Trsta
leta 1468 je okrog leta 1472 (1478?) sledil globok padec; Nikolajevo glavarstvo sta zazna-
movali neizprosnost in nasilnost, tako da ga je moral cesar Friderik III. Habsbur{ki leta 1472
(1478?) zaradi {tevilnih prito‘b s tega polo‘aja odstaviti. Zaradi izsiljevanja in domnevnega
24 Adelung, Siegmund Freiherr, str. 23, ugotavlja, da Herberstein v svojih spisih »nasploh malo /govori/ o star{ih«,
»toda vsepovsod je najti dokaze o veliki ljubezni in hvale‘nosti do o~eta«.
25 Po Adelungu, Siegmund Freiherr, str. 4, naj bi Herberstein o dru‘ini svoje matere zapisal »... ex foramine
dicta ...«.
26 O sorodstvenih razmerjih prim. Slovenski biografski leksikon 2. Ljubljana 1933–1952, str. 479 in slede~a (v
nadaljevanju SBL 2).
27 O dedovanju Devina prim. mdr. Wakounig, PVemysl Otakar, str. 62.
50 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA
umora so ga konec 70. let prijeli28 in ga, ko se je s te‘kim srcem odpovedal svojim posestim
v Trstu in Devinu, izpustili na prostost. Na mati~nem gradu Jama ga je nasledil sin Erazem.29
Jabolko pa ni padlo dale~ od drevesa; Herbersteinov stric se je vrgel po svojem o~etu.
Leta 1482 naj bi umoril svojega stanovskega tovari{a, vendar to ni gotovo.30 Za gotovo velja,
da je leta 1478 – zato ker je bil njegov o~e odpu{~en s polo‘aja glavarja Trsta? – obrnil hrbet
Frideriku III. Habsbur{kemu in se posvetil roparskemu vite{tvu. Ko so se prito‘be zaradi
njegovih napadov na hribovskih cestah Krasa namno‘ile, je prav njegov bratranec, Ga{per
Ravbar, dobil nalogo, da ga ujame. Obleganega Erazma so v te‘ko dostopnem gradu Jama
jeseni leta 1484 verjetno s pomo~jo izdaje zvabili k oknu in ga ustrelili.31
Iz navedenih krajev je razvidna ve~jezi~na topografija. Vsa relevantna posestva tako agna-
tske kot kognatske linije so bila v kranjsko-istrskem prostoru, v katerem so ve~inoma govo-
rili slovansko in italijansko (bene{ko). Nem{~ino je govoril vi{ji sloj, ki so ga od 10. stoletja
dalje sem vodili patriarhi in Staufovci. Jamski, denimo, so bili prvi~ dokumentirani {ele kot
ministeriali gori{kega grofa in kljub temu, da so bili vse od leta 1366 vitezi in od leta 1463
~lani kranjskega de‘elnega zbora, niso spadali h crème de la crème te de‘ele.32 Medtem ko
zaradi opisanih dogodkov ni mogo~e ugotoviti, kako so bili usidrani in integrirani znotraj
kranjskega in istrskega vi{jega sloja – primanjkuje temeljnih {tudij o tem –, pa se zdi njihova
jezikovna kompetenca nesporna. Kot ministeriali so bili namre~ zadol‘eni, da v imenu svojih
gospodarjev izvajajo sodno oblast, kar pomeni, da so morali obvladati jezik svojega okolja.33
Njihovo napredovanje v vite{tvo in opravljanje glavarstva v istrsko-bene{kem prostoru si je
brez ve~jezi~nosti komaj mogo~e predstavljati. Izhajati je treba iz tega, da je bila sloven{~ina
(in mogo~e tudi italijan{~ina) 16. stoletja jezik dnevnega ob~evanja dru‘ine Jamski,
italijan{~ina pa jezik, ki so ga njeni dejavni mo{ki ~lani uporabljali pri delu.
28 Bojda je bil leta 1440, med spopadi in ob prizadevanjih za mir, ki so potekali med Celjskimi in Habsbur‘ani,
sestavljen tako imenovani seznam »lannd veinde« in »der von Cili veinde«, na katerem se je zna{el tudi Nikolaj
Jamski: »Item Niclas Luger hat unserm herrn den kuenig in sein haubtmanschaft wider lanndesrecht gegriffen,
undzwen knecht den Wolfgang und den Liendlein schreiber ze Obernlaibach geuangen und aus der haubtmannschaft
gefuert und geantwurt, und der ain getoett, die doch durch die haubtman schaft zu rechter zeit sind eruordet worden,
die er aber nicht hat wellen antwurten.« Nazadnje izdal Bo‘o Otorepec, Seznam »de‘elnih sovra‘nikov« na Kranjskem
in [tajerskem iz okoli 1440. Iz borb med Celjskimi grofi in Habsbur‘ani v letih 1436–1443. V: Grafenauerjev
zbornik. Ljubljana 1996, str. 331–342, tu str. 342. Pri tem dragocenem viru bi bilo treba bolj kriti~no preveriti ~as in
razloge nastanka. Najbr‘ je bil napisan po letu 1478; na to napeljujejo podatki o Nikolaju Jamskem.
29 Enciklopedija 4, str. 261. Prim. tudi Simon Rutar, Schloss und Herrschaft Lueg. V: Mitteilungen des Museal-
vereins für Krain 8 (1895); SBL 2, str. 478.
30 Po Herbersteinu naj bi Erazem na Dunaju zabodel dvornega mar{ala Pappenheima in z bratovo pomo~jo
pretepel kranjskega de‘elnega namestnika Christopha von Theina. Po navedbah sta bila brata zatem zaprta na lju-
bljanskem gradu, od koder jima je uspelo pobegniti v Jamo. Zahn, Familienbuch, str. 354.
31 Prim. SBL 2, str. 478; Slovenski biografski leksikon 3. Ljubljana 1960–1971, str. 36 (v nadaljevanju SBL 3);
Enciklopedija Slovenije 3, Ljubljana 1989, str. 53 in slede~a. Tako obleganje kot tudi neobi~ajna ustrelitev Erazma
Jamskega skozi odprto grajsko okno sta burila domi{ljijo Wolfganga Laziusa, Jakoba Unresta in Janeza Vajkarda
Valvasorja. Jakob Unrest, Österreichische Chronik, Monumenta Germaniae historica, Scriptores rerum Germanica-
rum, nova series 11. Karl Grossmann (izd.). Weimar 1957, str. 147, je celo trdil, da je ustreljeni »etlich tag todten bey
inn dem gschloss« le‘al.
32 O praksi podeljevanja gori{kih gradov ministerialom in militom v poznem srednjem veku prim. [tih, Studien,
str. 223–225.
33 [tih/Simoniti: Slovenska zgodovina, str. 138 in slede~a; kot tudi Wakounig, PVemysl Otakar, str. 64.
51ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
III. Herbersteinov kranjski krog
Herbersteinove ble{~e~e kariere v slu‘bi Habsbur‘anov brez njegovega porekla in njego-
ve ve~jezi~nosti ni mogo~e pojasniti. Na to je v avtobiografskih zapisih deloma opozoril tudi
sam. Toda njegova dela namigujejo na to, da je potem, ko se je uveljavil v »{irnem svetu«,
vezi z o‘jo domovino nenadoma prekinil. Mo‘no je, da je ta vtis ‘elel zavestno ustvariti in s
tem prihodnjim rodovom po eni strani svoj ognjeni krst na dunajskem dvoru »prodati« kot
lasten dose‘ek ter tako prepre~iti vsakr{en sum protekcionizma, po drugi strani pa odvrniti
pozornost od kroga kranjskih intelektualcev, saj bi ~lanstvo v njem lahko zmanj{alo njegove
(latinske) pisateljske dose‘ke. A ~e upo{tevamo dejstvo, da so Habsbur‘ani za pogajanja z
moskovsko kne‘evino na prehodu iz 15. v 16. stoletje anga‘irali skoraj izklju~no diplomate
z jugovzhoda – kot so bili plemi~ Jurij Thurn (Della Torre, Delator, 1490, 1491) iz Gorice34,
Jurij Schnitzenpaumer (1514), ‘ovne{ki vitez in ptujski glavar35, ter nazadnje dvakrat Her-
berstein (1516–1518, 1526–1527)36 – in da je Maksimilijan I. leta 1518 pogajanja z rusko
delegacijo, ki je s Herbersteinom pripotovala v dr‘avo Svetega Rimskega Cesarstva, zaupal
trem osebam, ki so obvladale slovanski jezik – Herbersteinu samemu, dunajskemu pro{tu
Pavlu Obersteinu iz Radovljice in tr‘a{kemu {kofu Petru Bonomu37 –, potem to potrjuje, da
je dunajski dvor (Friderik III. Habsbur{ki, {e bolj pa njegov sin Maksimilijan I.) uvidel real-
ne politi~ne prednosti znanja slovanskega jezika. ^e nadalje upo{tevamo, da je na dunajskem
dvoru in za njega delovalo {e ve~ drugih osebnosti s Kranjske, kot na primer kantor in dunaj-
ski {kof Jurij Slatkonja (1456–1522)38 ali ljubljanski {kof Kri{tof Ravbar (1476–1536)39,
lahko domnevamo, da je bil Herberstein del cveto~e in vplivne subkulture, katere obstoj je
njegove poudarjeno lastne uspehe v resnici vendarle relativiral.
Do zdaj je bil veliko premalo upo{tevan razlog, ki ga je Herberstein sam navedel za to, da
je vodil delegacijo v moskovsko kne‘evino, namre~: ker »der bischoff so lanng damit umb-
gienng, veränndert der khaiser sein gemueth und legt solich purd auff mich«40; poleg tega pa
se je premalo upo{tevalo tudi Herbersteinovo intenzivno vez z rodno Kranjsko. Mo‘, ki je bil
predstavljen kot nestanoviten cerkveni dostojanstvenik, je bil voja{ko izku{en, ekonomsko
nadvse spreten, ve~jezi~en in humanisti~no izobra‘en ljubljanski {kof Kri{tof Ravbar, sin
Herbersteinove tete Doroteje, torej Herbersteinov bratranec.41
34 O Thurnovem znanju ru{~ine prim. Hans Uebersberger, Österreich und Rußland seit dem Ende des 15. Jahrhun-
derts. Erster Band: 1488–1605. Wien/Leipzig 1906 (= Veröffentlichungen der Kommission für Neuere Geschichte
Österreichs), str. 62; nadalje Hermann Wiesflecker, Das älteste russische Originaldokument in Österreich? V: Mittei-
lungen des österreichischen Staatsarchivs 25 (1972), str. 141–150, tu 144–146; kot tudi Simoniti, Humanizem, str.
69.
35 Uebersberger, Österreich, str. 77.
36 Prim. mdr. Herbersteinov uvod k delu Moscovia.
37 Karajan, Selbst-Biographie, str. 131; Uebersberger, Österrreich, str. 132 in slede~a; kot tudi Simoniti, Huma-
nizem, str. 70.
38 Enciklopedija Slovenije 11, Ljubljana 1997, str. 127.
39 Ravbar {e ~aka na iz~rpno biografsko obravnavo. Gl. Karl Amon (izd.), Christoph III. Rauber (Koadjutor
1505, Administrator 1512–1536). V: Die Bischöfe von Graz-Seckau 1218–1968. Graz/Wien/Köln 1969, str. 197–
218; Simoniti, Humanizem, str. 61–78; Enciklopedija Slovenije 10, Ljubljana 1996, str. 97. Kot dopolnilo prim. SBL
3, str. 37–39.
40 Karajan, Selbst-Biographie, str. 104. Prim. tudi Capher-Tyfern, Orationes due luculentisimae ab illustri Gym-
nasio Viennensi in susceptione R. Principum ac Episcoporum Laibacensis Seccovienensisque & Tergestini anno
M.D.XVII habitae, in quibus mirae ac rarissime laudes eorum succinctius explicantur. Viennae 1519, fol. A3v:
»Transeo hic, quam honorifice sis iam ad Sarmatiarum seu Poloniae regem et ad Moschos reliquiosque Scythas
usque legatus declaratus.«; Simoniti, Humanizem, str. 68; Uebersberger, Österreich, str. 105.
41 Zahn, Familienbuch, str. 359.
52 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA
Ravbarju pripisujejo naklonjenost do protestantizma,42 vendar pa najnovej{e raziskave to
zavra~ajo.43 V resnici je {kof od leta 1521 z odporom opazoval porajanje protestantizma v
svoji diecezi44 in dal leta 1524 objaviti {est ~lenov zoper protestantizem;45 leta 1527 so sledi-
li dekreti za izbolj{anje discipline v cerkvi, leta 1528 pa je Ravbar zoper reformatorja Pri-
mo‘a Trubarja izdal prepoved pridiganja v svoji diecezi.46 Zakaj je Trubar vseeno {e leta
1533 z Ravbarjevim pristankom smel pridigati v Ljubljani, ni pojasnjeno, se pa kot argument
za brezpredmetnost tega podatka navaja dejstvo, da je {kof takoj zatem ob gro‘nji s kaznijo
razglasil in tudi izvr{eval dekrete proti Trubarjevim naukom. ^eprav je bila vloga ljubljan-
skega {kofa pri versko-politi~nih vpra{anjih jasna,47 se je Herberstein br‘kone iz pragmati~nih
razlogov odpovedal temu, da bi se v svojih delih podrobneje ukvarjal z bratrancem Rav-
barjem.48 [kof, ki je od leta 1504 za Maksimilijana I. opravljal ko~ljive diplomatske misije in
kot dvorni mar{al pomembno sooblikoval dunajski kongres leta 1515, se je lahko kot povelj-
nik v bene{ko-avstrijski vojni med letoma 1508 in 1515 osebno prepri~al o voja{kih uspehih
in diplomatski spretnosti svojega bratranca.49 Ker je Ravbar pri cesarju u‘ival velik ugled, je
verjetno, da je za naporno potovanje v Moskvo namesto sebe priporo~il sorodnika Herberste-
ina. Slednjemu pa se je najbr‘ zdelo, da bi omemba te domnevne protekcije zmanj{ala njego-
ve lastne dose‘ke.50
[e en domnevni razlog za to, da je Herberstein v svojih {tevilnih avtobiografskih spisih
stike s Kranjsko presko~il oziroma jih zaradi osebne prizadetosti olep{al, predstavlja njegov
ne~ak. Ivan Kacijaner (1491/92–1539), sin Herbersteinove sestre Ur{ule,51 je vzporedno s
Herbersteinom naredil uspe{no kariero v voja{ki slu‘bi. Bil je izjemen strateg in nadarjen
taktik tako v obrambi proti Turkom (1524) kakor tudi pri zadu{itvi kme~kih uporov (1525).
Kot de‘elni glavar Kranjske (1530–1537) je koordiniral prvi ve~ji begunski val kristjanov iz
tur{kega cesarstva – t. i. uskokov – in bil verjetno zadol‘en za njihovo vklju~evanje v habsbur{ki
obmejni obrambni sistem, kasnej{o Vojno krajino.52 Obramba pred tur{ko ekpanzijo v Slavo-
nijo je nenadoma ustavila bliskovit Kacijanerjev vzpon; pri neuspe{nem obleganju Osijeka
leta 1537 je Kacijaner kot vrhovni poveljnik svojo ~eto pustil na cedilu.53 Ko so ga zaradi
veleizdaje prijeli, mu je z Dunaja uspelo pobegniti na Hrva{ko.54 Odtujitev med nekdanjim
42 Prim. SBL 3, str. 38; France Kidri~, Ogrodje za biografijo Primo‘a Trubarja. V: Razprave znanstvenega
dru{tva za humanisti~ne vede 1. Ljubljana 1923, str. 179–272, tu str. 201, zapi{e drzno in nedokazljivo trditev, da je
Ravbar na smrtni postelji hostijo prejel v dveh oblikah.
43 SBL 3, str. 37–39. Prim. Enciklopedija 10, str. 97.
44 Simoniti, Humanizem, str. 84–86.
45 Metod Benedik, Protireformacija in katoli{ka prenova. V: Zgodovina cerkve na Slovenskem. Celje 1991, str.
118.
46 Enciklopedija 10, str. 97.
47 Prim. mdr. Simoniti, Humanizem, str. 86–89.
48 Prim. skope podatke v dru‘inski knji‘ici: »Her Christof bischof zu Seccaw vnd Laibach.« Zahn, Familienbu-
ch, str. 359.
49 Simoniti, Humanizem, str. 67; Enciklopedija 10, str. 97.
50 Tersch, Selbstzeugnisse, str. 209, dokazuje, da je Herberstein v ~asu, ko je opravljal diplomatsko dejavnost,
razvil odpor do vpliva duhov{~ine v posvetnih zadevah. Ta odpor bi se lahko nana{al tudi na bratranca Ravbarja.
51 Zahn, Familienbuch, str. 315, 331.
52 Prim. mdr. Vasko Simoniti, Voja{ka organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana 1991, str. 49 in
slede~a, 127.
53 S Kacijanerjem je dezertiralo ve~ poveljnikov, med njimi tudi ~e{ki grof Alber Schlick in {tajerski de‘elni
glavar Ivan Ungnad. »Kazianer, Ungnad und Schlick, die möchten hangen an ainem strick,« so zatem oznanjali
lepaki na vratih dunajskih cerkev. Slovenski biografski leksikon 4. Ljubljana 1980–1991, str. 290 (SBL 4); Vasko
Simoniti, Turki so v de‘eli ‘e. Tur{ki vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje 1990, str. 144–146.
54 Simoniti, Voja{ka organizacija.
53ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
55 Simoniti, Turki, str. 150.
56 Omembe vredno dejstvo je, da je Herberstein v svoji dru‘inski knji‘ici (Zahn, Familienbuch, str. 331) za
obi~ajnimi biografskimi navedbami pri Kacijanerju dodal naslednji latinski zapis: »Hoc clarissimis ducibus fatale
videtur ut in ultimo vite actu circumuenti invidia imminutaque dignitate in ipso contumelie dolore moriantur. Quid
enim vere glorie tropheis onusto optacius atque felicius accidere potest, quam ut integra nominis fama sublimis
anima in celum unde venerat euolet.«
57 Tersch, Selbstzeugnisse, str. 200.
58 Agathopedius je izviral iz kme~ke ali trgovske dru‘ine iz Dobrepolja /(sodobno) ime tega kra{kega polja je
edninske oblike (Dobrepolje), kot del Agathopediusovega slovenskega imena pa se uporablja v (stari?) mno‘inski
obliki (Luka iz Dobrepolj), op. prev./. V dvajsetih letih 16. stoletja je {tudiral na petih nem{kih univerzah in {tudij
zaklju~il leta 1530 na dunajski artisti~ni fakulteti. Leta 1537 je bil imenovan za ordinarius bonarum litterarum
professor; njegovi predhodniki so bili nenazadnje Celtis, Cuspinian, Vadian in Philipp Gundelis. Do smrti leta 1562
je bil petkrat dekan (1536, 1543, 1545, 1547, 1555) in dvakrat rektor (1547, 1551). Bil je zaslu‘en za izpeljavo
univerzitetne reforme Ferdinanda I. (nova reformatio).
59 Strauss (?–1590 v Celju) je Herbersteina v nekem pismu imenoval mecen. Prim. SBL 3, str. 501.
60 Agathopedius je Herbersteina imenoval mecaenas optimus oziroma patronus (citirano po Christine Harrauer,
Die zeitgenössischen lateinischen Drucke der Moscovia Herbersteins und ihre Entstehungsgeschichte (Ein Beitrag
zur Editionstechnik im 16. Jahrhundert). V: Humanistica Lovaniensia 31. Leuven 1982, str. 141–163, tu str. 146.
61 Na to sta neodvisno drug od drugega in s ~asovnim zamikom opozorila Simoniti, Humanizem, in Harrauer,
Lateinische Drucke.
za{~itnikom Ferdinandom I. in ube‘nikom Kacijanerjem je do‘ivela vrhunec, ko je cesar
razpisal visoko nagrado za tistega, ki bi ube‘nika ujel, Kacijaner pa se je zatem spustil v
pogajanja s Turki. Njegova stanodajalca, grofa Ivan in Nikolaj Zrinjski, ki sta prav tako padla
v nemilost pri cesarju, sta zaslutila prilo‘nost zase. Da bi rehabilitiral dru‘ino, je Nikolaj
Zrinjski – z vednostjo Ferdinanda I.? – naro~il Kacijanerjev umor.55
Ne~akova usoda se je Herbersteina dotaknila iz dru‘inskih in tudi politi~nih razlogov. V
svoji dru‘inski knji‘ici je kot pri vseh ~lanih dru‘ine na{tel njegove najpomembnej{e bio-
grafske podatke, glede vzrokov cesarjeve nemilosti pa je zadr‘ano zapisal »ain vngluckseli-
ger abtzug zuetragen«56 oziroma je Kacijanerja celo posku{al rehabilitirati.57 Herbersteino-
vo globoko prizadetost moramo iskati tudi v njegovem odnosu do Ferdinanda I. Medtem ko
ga je z Maksimilijanom I. ob vsem spo{tovanju povezovalo tudi globoko prijateljstvo, so bili
odnosi med starajo~im se diplomatom in novim, {panskemu ceremonialu zavezanim kraljem
zgolj poslovne narave. V tem je verjetno ti~al tudi eden od razlogov za Herbersteinove pre-
usmeritvene manevre v njegovih avtobiografskih delih ter v neutrudnem prizadevanju za
Casa de Austria in dru‘insko ~ast.
Krogu kranjskih intelektualcev na Dunaju so pripadali kantor in dunajski {kof Jurij Slat-
konja, profesor fizike Jakob Strauss, brata Johann in Urban Cuzner, Lukas Seskar, Ga{par
@itnik in Lukas Drinak oziroma Luka iz Dobrepolj, bolj znan pod psevdonimi Gutenfelder
(Guettenfelder), Bonicampianus, Agathopedius58, ter br‘kone tudi Herberstein. Ker je pri
Jakobu Straussu potrjeno Herbersteinovo mecenstvo,59 lahko domnevamo, da je diplomat
kot ~lan kroga podpiral tudi Agathopediusa.60 Slednji je leta 1537 na dunajski univerzi pou~eval
predvsem poetiko in retoriko, k delom, ki jih je izbral za interpretacijo, pa sta spadali Cicero-
novi De officiis in Pro Archia. Njegov pristop je bil interdisciplinaren, kot bi rekli danes; to
so potrdili tudi njegovi u~enci, med njimi prevajalec Ciceronovega De senectute Caspar
Marchart. Agathopedius sam je zapustil malo napisanega, ~eprav je ve~ generacijam {tuden-
tov predaval poetiko in retoriko ter jih spodbujal k pisanju. V dunajski narodni knji‘nici se je
v fondu CVP (Codex Vindobonensis Palatinus) ohranila njegova korespondenca s Herber-
steinom.61 Iz pisem razberemo, da je Herberstein v njunem odnosu igral neke vrste o~etovsko
54 M. WAKOUNIG: O POREKLU IN KULTURNIH KORENINAH @IGE HERBERSTEINA
62 Agathopedius je bil Herbersteinov tajnik in ob~asen spremljevalec na diplomatskih odpravah. V pogrebnem
govoru je bila zlasti omenjena humanistova udele‘ba pri diplomatskih odpravah k Sigismundu I. na Poljsko in
Ludviku II. na Mad‘arsko. Prim. Simoniti, Humanizem, str. 209–212.
63 Prim. Harrauer, Lateinische Drucke, str. 146.
64 V pismu, ki ga je jeseni leta 1535 pisal Herbersteinu, se je Agathopedius opravi~il za svojo zamudo pri delu,
ki mu ga je ta zaupal, in zagotovil, da diplomat ni ravnal nepremi{ljeno, »non temere anno iam exacto magnificentia
vestra pro seu Mozovia misit, quae tamen nondum perfecta est«. Agathopedius je izrazil upanje, da bo kmalu na{el
~as, »quo liberius in perpolineda transcribendaque Mozovia pergerem«. Citirano po Simoniti, Humanizem, str. 213
in slede~a. Prim. tudi Harrauer, Lateinische Drucke, str. 146. Nadalje Anna Horo{kevi~, Herbersteinijana danes. V:
@iga Herber{tein, 1486–1566. Potomec znamenitega rodu iz slovenske Karantanije, voj{~ak, dr‘avnik, diplomat in
mirotvorec. Ob 10. letnici razglasitve suverenosti Republike Slovenije. Moskva 2000, str. 107–126, tu str. 110.
65 Christine Harrauer, Beobachtungen zu Darstellungsweise und Wahrheitsanspruch in der »Moscovia« Herber-
steins. V: Schriften des Komitees der Bundesrepublik Deutschland zur Förderung der Slawischen Studien 5. Lande-
sbeschreibungen Mitteleuropas vom 15. bis 17. Jahrhundert. Hans Rothe (izd.). Köln/Wien 1980, str. 183–205, tu
str. 185.
66 Harrauer, Lateinische Drucke, str. 141–163. O zavestni uporabi razli~nih anti~nih avtorjev, kot so Cicero,
Tacit ali Herodot, prim. Harrauer, Beobachtungen, str. 189–192.
67 »Wollt Got, das ich nit so frey gelassen wär worden, ich hette vill merers gelernet.« Prim. Karajan, Selbst-
Biographie, str. 71.
68 Zahn, Familienbuch, str. 319.
vlogo pa tudi to, da je bil Agathopedius z njim vse ‘ivljenje – umrl je {tiri leta pred svojim
o~etovskim prijateljem – tesno povezan.62
Iz ohranjenih pisem je razvidno, da je amicitia med obema mo‘ema zadevala tudi po-
sel.63 Univerzitetni profesor je bil najbr‘ tisti, ki je prepisal, izbolj{al in jezikovno izpilil
latinsko verzijo dela Moscovia; zaradi njegovih obveznosti in zaradi Herbersteinovih razno-
vrstnih poslov je bila knjiga natisnjena s precej{njo zamudo.64 Prve namige na uredni{ke
predelave najdemo ‘e v Herbersteinovi utemeljitvi tega, da je napisal Rerum Moscovitica-
rum Commentarii; znanstveno se je oprl na anti~ne avtorje in v delo modro umestil njihove
citate (gl. na primer Praefatio65). Vpra{anje je, ali je zelo zaposleni mo‘ sploh imel ~as v
anti~nih besedilih iskati primerna mesta in jih potem ustrezno vplesti v svoj latinski roko-
pis.66 Poleg tega je treba podvomiti tudi o njegovem odli~nem znanju latin{~ine in iz~rpnem
poznavanju anti~nih avtorjev. Herberstein je bil sicer za tiste ~ase {iroko izobra‘en, v letih od
1499 do 1502 je {tudiral na dunajski univerzi in {tudij zaklju~il z bakalavreatom. Toda o svoji
{tudijski vnemi je imel nadvse samokriti~ne pripombe. Prito‘eval se je, da je med dvoletnim
{olanjem na Dunaju (Sv. [tefan, 1497–1499) u‘ival preve~ prostega ~asa in premalo sedel za
knjigami.67 Tudi v Dru‘inski knji‘ici je pripomnil: »Zu Wien auff der universität ..., warin ich
nit guet oder gelert worden bin, ist mein schuld und sunst niemands.«68
Herberstein zaradi svoje ne~imrnosti in ambicioznosti ne bi prenesel slabe latinske ver-
zije svoje Moscovia. Pomagal si je z lektorjem, ki pa se mu ga ni zdelo vredno omeniti. Prav
tako tudi Agathopedius ni videl razloga, da bi bil omenjen, zlasti ker je za svoje izdatne
predelave dobil druga~no – denarno? – povra~ilo.
*
Herbersteinov trojezi~ni rojstni kraj Vipava/Wippach/Vipacco in posesti tako po materini
kot po o~etovi strani so le‘ali na prese~i{~u Slavie-Romane. Dejstvo, da je bil Herberstein ‘e
v zgodnjem otro{tvu zaznamovan z obmejno regijo, kot tudi te‘avni geografski pogoji in
vzgoja v treh jezikih so pripomogli k Herbersteinovi karieri in vzponu njegove dru‘ine. ^e je
bil njegov materni jezik sloven{~ina in ne italijan{~ina, potem je bil za njegove poslani{ke
poti na vzhod Evrope ve~ kot koristen; vendar pa to ni bil niti jezik njegovega zasebnega in
poklicnega ‘ivljenja niti jezik stanu, ki mu je pripadal. Z maternim jezikom je bilo tako,
55ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 1–2 (131)
kakor je z njim pogosto {e danes: bil je lestev k dru‘benemu vzponu; ~lovek ga je po potrebi
uporabil, vendar pa ni bil akulturacijski ideal. Herbersteinovo znanje latin{~ine je bilo
povpre~no, vsekakor pa ne tako dobro, da bi latinsko verzijo dela Moscovia lahko napisal
brez skrivnega pomo~nika. Da bi se sodobnikom in prihodnjim rodovom predstavil kot hu-
manist, Agathopediusa in kranjskega kroga ni omenjal.
Herberstein ni bil ne o{aben ne vzvi{en in zapravljiv, temve~ prej liberalen, odprt za to,
kar je tuje, in skromen. Skromnost je br‘kone zadevala zgolj njegov ‘ivljenjski slog, ne pa
njegove ‘eje po priznanju. Da bi slednjo pote{il, je uporabil vso svojo jezikovno in diploma-
tsko spretnost, pri tem pa uspe{no prikril vse, kar bi lahko zmanj{alo njegova priznanja.
Iz nem{~ine prevedla Anja Nagli~
Z u s a m m e n f a s s u n g
»... hab ich teusch und windisch lerennet...« Zur Herkunft und zu den kulturellen Wurzeln von
Sigismund von Herberstein,
Marija Wakounig
 Der Beitrag wurde bereits in deutscher Sprache veröffentlicht: in: »... hab ich teutsch und windisch
gelernnet ...« Zur Herkunft und zu den kulturellen Wurzeln von Sigismund von Herberstein, in: Rußland,
Polen und Österreich in der Frühen Neuzeit. Festschrift für Walter Leitsch zum 75. Geburtstag, hgg.
Christoph Augustynowicz, Andreas Kappeler, Max Demeter Peyfuss, Iskra Schwarcz, Marija Wakounig
(= Wiener Archiv für die Geschichte des Slawentums und Osteuropas; 19. Veröffentlichungen des Instituts
für Osteuropäische Geschichte der Universität Wien, hgg. Horst Haselsteiner, Andreas Kappeler, Walter
Leitsch, Max D. Peyfuss, Arnold Suppan, Marija Wakounig), Wien/Köln/Weimar 2003, 15–29.