24. 12. 1941
LASILO OBČANOV
MAREC 1983
ŠTEVILKA 3
Valvasorjeve plakete za leto 1982
PRESAD VEČ IZVAŽA
Kljub uspešnemu poslovanju v lanskem letu niso v KZ Gabrovka Dole povsem zadovoljni. Cene osnovnih surovin in repromateriala nenehno rastejo, cene njihovih proizvodov pa so zamrznjene in pod kontrolo. Se bolj pa so zaostrili gospodarski položaj ukrepi ZIS glede zmanjšane porabe naftnih derivatov.
V petek, 11. februarja 1983, so bile na gradu Bogen-šperku podeljene Valvasorjeve plakete, ki jih vsako leto na predlog samoupravnih interesnih skupnosti podeljuje Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket.
Po slavnostnem govoru predsednice skupščine Skupnosti otroškega varstva. Nade P in t ar je letošnje plakete podelil predsednik koordinacijskega odbora Jože Sevljak.
Prejeli so jfli Jožica Konjar za delo na kulturnem področju, Olga Primožič in Danica Godec za delo na področju vzgoje in izobraževanja, Tatjana Mjlinković" za delo na telesnokulturnem področju, Milan Železnik za dolgoletno strokovno delo pri obnovi gradu Bogenšperk ter mg. Miha Ogorevc za hortikulturno ureditev okolice gradu Bogenšperk.
V kulturnem programu sta sodelovali igralka MGL Majda Grbac in mlada pianistka - domačinka Urška Meglic, uspešno pa gaje povezovala Marina Krnel.
Pregled po obračunskih enotah kaže, da je obrat Presad dosegel dobre rezultate. Napolnili in prodali so približno toliko litrov pijač, kot so načrtovali. Za 15 odstotkov se je zmanjšala količina prodanih alkoholnih pijač.
Gradbena ekipa in lastna kmetijska proizvodnja nista poslovali rentabilno. Kljub izredni letini jabolk so bih stroški poslovanja večji kot prihodek. Povišale so se namreč cene zaščitnih sredstev in mineralnih gnojil, pa tudi stroški zavarovanja. Ekonomska prodajna cena za kilogram namiznih jabolk bi bila okrog 16,00 din, dejanska kupoprodajna cena pa je bila med 11,00 in 15,00 din.
Kooperacija je poslovala uspešno. Setveni plan je presežen za 30 %, saj so odkupih 29 ton pšenice. Težje je z investicijami v kooperaciji, saj so se kreditni pogoji tako zaostrili, da ni mogoče kupiti nove kmetijske mehanizacije.
Odkupih so manj živine kot
lani, odkup mleka pa se je povečal.
Najboljši pa so njihovi izvozni rezultati, vrednost je dosegla 10 milijonov dinarjev. Na konvertibilno področje so izvažali živino in brinjevo olje, na klirinško pa sadne sirupe in sokove. S tem obsegom izvoza bodo  dobili  potrebna devizna
^ »IZ OBČINSKE SKUPŠČINE j
Kadrovski problemi v občinski upravi
Zbori občinske skupščine so zasedah 9. in 10. marca. Delegati so ob Poročilu o delu izvršnega sveta opozorili na neugodno situacijo, saj niso zasedena nekatera ključna delovna mesta: sekretar izvršnega sveta, vodja občinske kadrovske službe, predsednik komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj, načelnik uprave inšpekcijskih služb, direktor uprave za družbene prihodke pa odhaja na drugo delovno mesto. •
Veliko razprav je bilo o predlogu Dogovora o usklajevanju davčne politike ter o Odloku o davkih občanov. Delegati so glasovah o amandmaju Združenja obrtnikov, ki predlaga obdavčevalno lestvico 28-53 % in'ga niso sprejeli. Sprejet je bil torej odlok v predloženi vsebini.
Delegati so zahtevali nekaj pojasnil tudi k Odloku o proračunu občine Litija.
Dnevni red seje družbeno-
političnega zbora pa so razširili še z razpravo o možnostih pokrivanja izgub Občinske zdravstvene skupnosti. Kot je
predlagalo že predsedstvo OSZS, ki se je sestalo dva dni prej, bo treba prestaviti Skupščino OZS na kasnješi čas, da bo možna bolj poglobljena razprava. Prevladovalo pa je mnenje, naj bi izgub ne pokrivali le iz dohodka, ampak naj se bremena enakomerneje porazdelijo.
KRITIKA-VENDAR UPRAVIČENA
Litijska Komunala je pripravljena sprejeti vsako kritiko, kije na pravem mestu; prizadevni kolektiv, ki je z velikimi napori in lastnim odrekanjem gradil svoje nove prostore pa bolijo očitki, ki kritizirajo vsevprek.
Ena najbolj izpostavljenih služb v vsakem okolju je vsekakor komunama. Javna razsvetljava, očiščene ceste, urejena pokopališča, prometni znaki ah izobešene zastave, to so stvari, ki so vsem na očeh in smo jih pripravljeni takoj kritizirati. Nđši očitki pa so, vsaj kar se tiče naše komunalne službe, večkrat neupravičeni kot upravičeni. Velik del teh delavcev dela v zelo težkih delovnih pogojih, vzemimo samo odvažanje smeti ali delo na pokopališču.
Osebni dohodki v litijski Komunah zaostajajo za poprečnimi osebnimi dohodki v litijskem gospodarstvu, pa tudi sami panogi. Zato bo v letošnjem letu nujno potrebno uskladi ti-nagrajevanje, da ne bodo razlike med različnimi gospodarskimi panogami.
Del strojnega parka litijske Komunale, ki se'kar uspešno spopada skomu-nalnimi problemi v naši občini. Občanom je komunalna ureditev kraja največkrat na očeh in so velikokrat hitro pripravljeni tudi malo kritizirati. Vendar pa je treba vedeti, da bi delavci Komunale svoje delo še bohe opravljali, če bi tudi občani imeli malo boljši odnos do družbene lastnine. Tako pa so klopi v parkih kar naprej polomljene, ob cestah za živo mejo in parkih je na kupe malomarno odvržene embalaže, cestne svetilke so namerno razbite itd.
Vsaj pri namernem razbijanju družbenega premoženja bi se lahko vzdržali, odmetavanje odpadkov v obcestne jarke pa daje tudi kaj klavrno sliko o naši tako hvaljeni čistoči. (Foto: T. B.)
sredstva za uvoz potrebnega reprodukcijskega materiala ih uvoz nove stiskalnice.
Dobre rezultate dosegajo v povezovanju v SOZD HP, prav tako v dohodkovnem povezovanju s KIT Ljubljanske mlekarne in Mesarijo in preka-jevalnico Litija. Premalo povezave pa je še vedno s trgovino.
KOLIKO SO PRISPEVALI LITIJANI IN ŠMARČANI
Ko bo še KS Litija — desni breg poravnala obveznosti, bomo pričeli spremljati tudi program TV Koper.
Občane mesta Litija in Smartna pri Litiji verjetno zanima, kaj se dogaja z njihovimi denarnimi sredstvi, ki so jih prispevali za TV pretvornik Sitarjevec in TV pretvornik Gorišca.
Sveti KS Litya - desni breg, Litija - levi breg in Šmartno pri Litiji so se odločili za nakup TVpretvor-nika 4 Sitarjevec in s svojimi sklepi zagotovili potrebna sredstva. Tako je bilo dogovorjeno, da prispevajo: KS Litija desni breg 200.000 din, KS Litija - levi breg 200.000 din,
Nosi kresničko!
Voznik te bo pravočasno opazil in bo zmanjšal hitrost
Pomlad prihaja in naši otroci, ki so bih v zimskem času na varnih gričkih in vzpetinah, se bodo preselili na ceste. Veliko jih bo na kolesih, spet drugi pa se bodo na manj prometnih cestah kljub našim opozorilom žogah, se šli vojake ah se lovili. Naloga nas vseh je poskrbeti za njihovo varnost. Nevarnosti na cestah je veliko, tudi vozniki vse preradi pritiskajo na pedal za plin. Starši, šole, vrtci - vsi se bomo morali združiti, da bi bilo med našimi najmlajšim: čim manj nesreč.
Najnevarnejša pa je hoja ob zmanjšani vidljivosti, zlasti ponoči, brez ustreznih odsevnih teles. Ta bodo zakonsko obvezna 20. februarja naslednje leto, nič narobe pa ne bo, če jih začnemo nositi že prej.
Za otroke so zelo primerne „kresničke",ki naj jih nosijo v megli, mraku in ponoči. Kjer ni pločnika, hodimo po levi strani ceste, zato naj „kresni-čka" binglja v Višini otrokovega kolena. Tako bo voznik najlaže opazil.
Če bo vse naše prizadevanje obvarovalo le eno otroško življenje, bo naš trud poplačan.
KS Šmartno 107.000 din in Raziskovalna skupnost Litija 65710,00 din namenskih sredstev za pre-tvorniške meritve z ozirom na drugo lokacijo sprejemnika TV signalov PT Sitarjevec.
Vsa navedena sredstva so bila po pogodbi dne 20. 8. 1982 nakazana prek Kulturne skupnosti kot investitorja RTV Ljubljana.
Znano je, da pretvornik na Sitar-jevcu ne more sprejemati TV signalov s Krima, temveč iz novozgrajenega TV pretvornika na Gorišci nad Ribčami. Zaradi tega so se mestne KS dogovorile, da naknadno pomagajo z nakupom TV pretvornika 4 na Gorišci v vrednosti 250.000,00 din, in sicer KS Litija — desni in levi breg po 100.000,00 , KS Šmartno pa 50.000,00 din.
Vinko Belko: ,,Če bodo vsi izpolnili svoje obveznosti, bomo že maja pnčeli gledati tudi program TV Koper (Foto: T. B.)
Z.ozirom na to, da KS Litija levi in desni breg dodatnih sredstev nista imeli zagotovljenih na svojih žiro računih, sta se sveta KS odločila po veljavnih predpisih za zbiranje namenskih sredstev od občanov na svojem območju. Občani so prispevali: Litija - desni breg 110.000 din, Litija levi breg 114.200 din.
Vsa navedena sredstva so nakanah na žiro račun Kulturne skupnosti Litija kot investitorju in založniku denarnih sredstev za nakup TV# pretvornika. 4 Sitarjevec in sofinanciranje TV pretvornika Gorišca
KS Litija - levi breg in KS Šmartno sta torej poravnali svoje obveznosti, KS Litna - desni breg pa dolguje skupni akciji 200.000,00 din.
Pričakujemo, da bo tudi KS Litija - desni breg poravnala svoj dolg in tako prispevala k uspehu celotne akcije.
n v
UREDNIKOV STOLPEC
Da bi vladali med nami pristnejši,
i    .i« v«        v» •
bolj človeški odnosi
Najbrž mi boš pritrdil, dragi bralec, da je čas, v katerem živimo, resen in zahteva od vseh nas veliko odrekanj in predvsem veliko pripravljenosti, da bomo mi vsi, vsak na svojem področju, predvsem več in bolje delali, saj si bomo Jte tako tudi zagotovili trdnejši in varnejši jutrišnji dan. In da taki časi zahtevajo tudi veliko mero razuma, treznosti in preudarnosti in ne nazadnje tudi veliko človečnosti, se razume.
Ves svet se nahaja danes v svojevrstni krizi. Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je pred dnevi na sedmem vrhu neuvrščenih ugotovila, da svet lebdi na robu propada. Povzročajo taka krizna stanja določene travme tudi v medčloveških odnosih? In ali se to pozna tudi pri nas? Tudi med nami, v našem litijskem okolju?
Brez dvoma se v resnejših situacijah zniža stopnja strpnosti med ljudmi, kjer predvsem trpijo človeški odnosi. Toda, ali smemo za vse slabosti v naših vsakodnevnih odnosih iskati krivca v takih situacijah? Ali ni morda naše obnašanje predvsem stvar človekove srčne kulture? Kako bi si mogli drugače razlagati, kadar utrujeni in na* veličani revskamo na vse strani in pri tem niti ne pomislimo, da je naš sogovornik tudi utrujen in naveličan, zato pa čisto nič kriv za vse naše reve in nadloge. In ko smo pripravljeni na levo in desno zlivati svoj žolč, sploh ne pomislimo, da so povsod okoli nas ljudje, čisto taki, kot smo mi, ki imajo radi vse tisto, kar imamo radi mi. Topel, človeški odnos.
Pred dnevi mi je pravil znanec, kako je pred okenci potniške blagajne na ljubljanski železniški postaji tekala sem in tja uboga stara ženica, ki je kupila vozno'karto, pa' ni yedc' vlak ob nedeljah na njeni postaji ne ustavi. Karto bi rada vrnila, ker se bo pač morala peljati z avtobusom, ki bo čez nekaj trenutkov odpeljal, blagajni-čarke pa so jo neprizadeto pošiljale sem in tja kot kakega kužka.
Nešteto takih in podobnih primerov. bi: Se lahko našteli. Primerov grdega in nekulturnega obnašanja. Na vseh področjih in v, vseh okoljih*. Obnašanja;, j ki žali ih predvsem v nas samih tepta človeka. Človeka, ki naj bi vedno ostal zapisan z veliko začetnico.
Ne dovolimo si tega. Zaradi ms samih ne. Nikoli!
9995441
KAJ KAŽEJO ZAKLJUČNI
RAČUNI
Do konca meseca februarja je moralo združeno delo napraviti dokončni obračun poslovanja v letu 1982. Prvi podatki, ki so na razpolago, kažejo, daje bilo poslovanje zelo otežkočeno.
Da se likvidnost združenega dela slabša, je razvidno iz terjatev do kupcev, ki so se povečale v primerjavi z lanskim letom za 71 %. Na koncu leta so kupci dolgovali gospodarstvu naše občine 558 milj. din. Del teh terjatev je bilo v naslednjih petnajstih dneh plačanih, vendar je po 15. januarju ostalo nepokritih terjatev še 73 milj. din, ali za 52 % več, kar se je tudi odražalo na dohodku gospodarstva.
Za poslovno leto 1982 so značilne tudi velike omejitve pri uvozu reprodukcijskega materiala s konvertibilnega področja, poleg tega pa so morale delovne organizacije v občini velik del ustvarjenega deviznega priliva odvesti družbi za skupne potrebe.
Še nikoli ni gospodarstvo občine tako odkrito začutilo
Gospodarskih težav, ki so se na-opičile z leti, ki so zahtevale, da se z vso zagrizenostjo lotimo dela in odpravljanja slabosti. Nobena delovna organizacija v občini ni zaključila poslovanja z izgubo, finančni rezultati pa so glede na pogoje poslovanja zadovoljivi.
iz meseca v mesec dražja, zaradi stalnega zmanjševanja vrednosti dinarja glede na tuje valute. Surovine, uvožene s področij. kjer je plačilno sredstvo US dolar, so se od začetka pa do konca leta podražile za 50 %.
Povečani proizvodni stroški so upočasnili rast dohodka. Ta je večji za 22 %. Od skupno ustvarjenega dohodka v letu 1982 v višini 1,6 milijarde din odpade na Predilnico Litija in Tovarno usnja Vrhnika- Šmartno 52% delež. Več kot polovica dohodka je odvisna od teh dveh delovnih organizacij, ki pa sta tudi močno odvisni od uvoza surovin. Zato bi sleherna motnja dejavnosti v teh dveh organizacijah lahko povzročila nazadovanje celotnega gospodarstva.
Glede na stalno opozarjanje, da se morajo zmanjšati prispevki in druge dajatve iz dohodka, da bi ostal večji delež za okrepitev materialne osnove gospodarstva, to ni bilo vedno upoštevano. Če izvzamemo amortizacijo nad predpisano stopnjo, ki se tudi obračuna v breme dohodka, so vsi prispevki in ostali izdatki iz dohodka ve-
V šmarski usnjarni imajo stalne težave z dobavo kož. V veliki meii so namreč vezani na uvoz. (Foto: T. B.)
V letu 1982 je gospodarstvo občine ustvarilo 5,7 milijard celotnega prihodka, kar je za 24 % več v primerjavi z lanskim letom. Porast je neprimerno manjši kot je bil v letih 1980 in 1981, ko smo dosegli 52%po-večanje. Lahko pa smatramo, da je letošnja rast celotnega prihodka rezultat dela, medtem ko je lanskoletna bila bolj rezultat višjih cen. Na povečanje celotnega prihodka je vplivala nekoliko večja proizvodnja, dopolnjena paleta proizvodov in v manjši meri tudi podražitve izdelkov. Povpraševanje po proizvodih je še vedno veliko, tako da se zaloge gotovih izdelkov niso kopičile in tudi ni bilo mogoče zadostiti vsem potrebam.
Gospodarstvo občine je vezano tudi na velik uvoz surovin, zato je bilo treba toliko več izvažati. Izvoz se je povečal za 9 %. Gospodarstvo občine je izvozilo na konvertibilno področje za 14.511.000 US dolarjev, uvozilo pa s tega področja za 12.630.000 US dolarjev reprodukcijskega materiala in rezervnih delov. V primerjavi z letom 1981 je uvoz manjši za 6 %. Na manjši uvoz je vplivalo pomanjkanje deviz, do česar je
fmšlo posebno v drugi polovici eta, ko je ostalo delovnim organizacijam od izvoženega dolarja le približno 30 %. Vsekakor je pohvalno, da je gospodarstvo občine v mednarodni menjavi ustvarilo 1.881.000 US dolarjev deviznega presežka z lastnim izvozom.
Porabljena sredstva so se povečala v sorazmerju s celotnim prihodkom. V proizvodnem procesu je bilo porabljeno za 24 % več sredstev, kljub temu, da so porabili manj surovin, kar kaže da se je gospodarstvo občine soočilo s precejšnjimi podražitvami surovin in ostalega materiala, čeprav so bile cene zamrznjene. Tri največje delovne organizacije v občini trosijo v proizvodnem procesu veliko uvožene surovine, ki pa je bila
čji v primerjavi z lanskim letom za 28%.
Značilno za letošnje leto je tudi to, da so delavci ob koncu leta bolj gospodarno razporedili čisti dohodelc ter pri tem upoštevali smernice družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnih dohodkov. Gospodarstvo je ustvarilo v letu 1982
1,2 milfjarde čistega dohodka. Za osebne dohodke so razporedili 65,7 %, kar je manj v odnosu na lansko leto, ko so v ta namen namenili 67 % čistega dohodka. Za potrebe skupne porabe so razporedili 9 %, v poslovni in rezervni sklad pa 25 % čistega dohodka. S tako razporeditvijo čistega dohodka je zagotovljena hitrejša rast sredstev za okrepitev materialne osnove, saj so sredstva, ki so se razporedila v poslovni sklad večja za 29%.
Sredstva za osebne dohodke so v masi večja za 21 % medtem ko znaša povprečni mesečni osebni dohodek neto 13.393,00 din in je za 23 % večji v primerjavi z lanskim dosežkom. Če upoštevamo podražitev življenjskih stroškov, ki so po statističnih podatkih za več kot 30 % višji, vidimo, da je realni standard delavcev možno nazadoval.
Pri ocenjevanju rezultatov poslovanja moramo vsekakor ugotoviti, ali se je materialna osnova gospodarstva v občini izboljšala. To ocenitev preverjamo skozi ustvarjena sredstva za reprodukcijo in inflacijo, ki je bila v letu 1982 precejšnja. Sredstva za reprodukcijo so se povečala za 37 %, medtem ko je znašala inflacija okoli 32 %. Iz tega razmerja vidimo, da se je reprodukcijska sposobnost gospodarstva le nekoliko okrepila.
Izboljšanje materialne osnove gospodarstva je močno potrebno, ker je v precejšnji meri odvisno od sredstev bančnih in drugih delovnih organizacij, da lahko normalno dela. Na koncu leta so obveznosti iz poslovnih razmerij znašale 682 milj. din, kar je za 60% več. Za poslovanje so potrebna precejšnja obratna sredstva, ki jih naše gospodarstvo nima, zato uporablja kratkoročne kredite, ki so znašali na koncu leta 386 milj. din. Ker se je cena denarja v letu 1983 izredno povečala, saj znaša obrestna mera za kratkoročne kredite od 1. februarja 30%, bo moralo gospodarstvo zmanjšati kreditno odvisnost do bank, ker bo sicer moralo plačati visoke obresti, ki gredo iz dohodka. Od tega pa bo odvisna tudi uspešnost finančnega poslovanja. a k
• USPELA
PROGRAMSKA KONFERENCA
MLADI O ZAPOSLOVANJU
Programska konferenca mladine naše občine je bila 10. februarja. Na njej so prisotni pregledah zapisnik programsko-volilne konference, ki je bila lani oktobra in ugotovili, da so bili vsi takrat sprejeti sklepi realizirani.
Akcijski program OK ZSMS Litija so delegati sprejeli v nespremenjeni obliki.
Program za leto 1983 je izdelan po mesecih, pri vsaki akciji je navedena komisija, oziroma center, ki je nosilec akcije. Program je v primerjavi s prejšnjim letom obsežnejši, nove dejavnosti so: delovanje odbora za klubsko dejavnost, družbenopolitično izobraževanje mladih in aktivnost mladinske pohodne partizanske brigade „Slavko Šlander". Žal OO ZSMS kljub večkratnim pobudam OK niso posredovale nikakršnih pripomb na vsebino programa. Poudarjeno je bilo, da se je v bodoče potrebno izogibati forumski izdelavi programa, ter tega kar najbolj približati bazi. To pa je seveda moč doseči le z aktivnostjo OO.
Predstavniki DPO so mladini zaželeli veliko uspehov v nadaljnjem delu. Najboljše je sodelovanje z OO ZŽB NOV Litija, z vsemi ostali-
mi organizacijami in društvi je potrebno v bodoče navezati še pristnejše stike.
Prisotni delegati niso imeli pripomb na finančni plan OK ZSMS za leto 1983 in so ga soglasno sprejeli. Delegatka naše občine na enajstem kongresu ZSMJ Marjeta Mlakar Angrež je poročala o poteku in delu kongresa.
Ker še vedno obstaja problem premajhna aktivnost OO ZSMS, bo vodstvo OK organiziralo območne sestanke. Na njih bodo poskušali uskladiti delovanje osnovnih organizacij in podati smernice za večji vpliv mladine na vseh področjih.
Kar največ je potrebno storiti pri odpravljanju problemov zaposlovanja. V ta namen so že organizirali okroglo mizo o zaposlovanju in gospodarski situaciji. ZSMS Litija bi se morala na tem področju še bolj potruditi, kot doslej. Predvsem bo potrebno odpraviti nepravilnosti pri izvajanju zakona o delovnih razmerjih. Čimveč mladih mora dobiti delo, saj je večina nezaposlenih mlajša od 35 let, veliko pa jih išče svojo prvo zaposlitev. Težke ekonomske razmere niso nikomur naklonjene, še najmanj pa mladim. M. G.
Delo v litijski predilnici zahteva natančne in spretne prste. (Foto: T. B.)
Komu so
napoti telefonske govorilnice
Nekako pred dvema letoma smo dobili v občini tri javne telefonske govorilnice, ki smo se jih zelo razveselili.
Ker so nekatere med njimi večkrat pokvarjene kot ne, smo povprašali direktorja, tov. Pavla Hiršla, naj nam pove kaj o tej problematiki.
„Telefonske govorilnice služijo občanom, zato je prav neverjetno, da so tolikokrat tarča raznih brezvestnežev. Na pošti že ne vemo več, kaj napraviti, da bi se stanje izboljšalo. V odprtine za denar mečejo ljudje vse mogoče stvari. Ko praznimo dvakrat tedensko kasete z denarjem, najdemo v njih poleg denarja še vse kaj drugega. Kar naprej poslušamo upravičene očitke tistih, ki bi radi telefonirali, pa zaradi kakršnegakoli razloga ne morejo. Prav v zadnjih dneh so nam dvakrat odtrgali slušalko, kije pritrjena na aparat z močno jekleno žico.
O telefonskih imenikih v govorilnicah pa sploh ne kaže izgubljati besed. Takoj ko imenik zamenjamo, je del, kjer je Litija, iztrgan.
Naj pripomnim še, da moramo za vsako okvaro (včasih tudi večkrat tedensko) klicati v Ljubljano, da pridejo popravit telefone. Neznani storilci so najbolj „alergični" na govorilnico pri mostu, zato je z njo kar naprej nekaj narobe. Malo bolje je s tisto pri Centromer-kurju.
Tudi o drugačni lokaciji smo že razmišljali. Govorilnico pri mostu bi morda kazalo premakniti bolj k hišam, na Stavbe. Radi bi jo postavili tudi na Graško Dobravo, a zaenkrat nimamo možnosti. Še dve govorilnici sta v načrtu. Ena bo v novi občinski zgradbi,-druga pa v zdravstvenem domu. Obe bi bih zelo potrebni. Za tisto v zdravstvenem domu se ne bojim; bo v zaprti zgradbi, zato bo dolgo zdržala. Tisti pa, ki bo postavljena na ploščadi občinske zgradbe, grozi ista usoda kot drugim.
Rad bi pojasnil še, da so sicer ti telefoni zelo dobri in trpežni. Prav takšni so postavljeni v ljubljanskih vojašnicah in zdržijo zelo dolgo, ker se vojaki zavedajo, da so jim v veliko korist, sploh pa pri njih velja drugačna disciplina. Bodimo vsi skupaj bolj pozorni na razne skupine, ki se sučejo v večernih urah okoli govorilnic. Za še večji nadzor pa bomo poprosili še Postajo milice v Litiji.
Le še to. Zdi se mi, da telefonska govorilnica ni najprimernejši prostor za plakate, ro-iščimo zanje ustreznejša mesta."
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NA»ZDRAVLJENJU«
Občinska zdravstvena skupnost Litija izkazuje v zaključnem računu za 1982. leto nekrite odhodke (izgubo) v znesku 11.454.389,30 din.
Gledano iz finančnega vidika je izguba nastala zato, ker:
- se je nabralo manj prispevkov za cca 2.910.000 din
- je bilo manj medobč. solidarnosti za 3.730.000 din
- se je nabralo manj prispevkov od kmetov za 770.000 din
- so bih planirani odhodki preseženi za 4.310.000 din
Razčlenitev izgube po vsebinski plati je neprimerno težja. Družbenega položaja zdravstvene skupnosti ne gre omejiti zgolj na občinsko zdravstveno skupnOst, temveč na celotni proces povezovanja zdravstvenega področja, ki ga ob medobčinskih zdravstvenih skupnostih zaokroža Zdravstvena skupnost Slovenije. Seveda pa uspešnost povezovanja celotnega procesa zdravstvenega področja izhaja iz predpostavke, da so tudi delegatski odnosi dobri.
Omeniti kaže tudi to, da se občinska zdravstvena skupnost po načinu delovanja občutno razlikuje od drugih SIS. V zdravstveni skupnosti gre namreč za individualno porabo (vsak zavarovanec ima zdravstveno knjižico), pri drugih SIS pa le za kolektivno porabo. To dejstvo pride do izraza predvsem pri planiranju. Zbiranje sredstev v zdravstveni skupnosti je družbeno usmerjeno (resolu-. cija), poraba pa je v glavnem rezultat dejanskega zdravstvenega stanja občanov. To praktično pomeni, da so v začetku leta prihodki praviloma „dobro zadeti", odhodki pa največkrat ne. Razkorak med planiranimi prihodki in odhodki se izkaže šele ob koncu leta, ko se v zaključnem računu posname dejansko „življenje". Podatki kažejo, da se stroški za zdravstveno varstvo iz leta v leto povečujejo in ne samo zaradi inflacije, temveč tudi zaradi povečanega obsega zdravstvenega varstva.
Seveda pa bi bili pristranski, če bi znano porabo pripisovali le uporabnikom. Pri gibanju porabe ..zdravstvenega dinarja" je pomembna tudi vsebina svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva. Če ti medsebojni odnosi niso pravično urejeni, se kaj hitro izkaže, kam odteka „zdravstveni dinar". Temu vprašanju OZS Litija posveča vse večjo skrb.
Pomembna postavka finančnega načrta zdravstvene skupnosti je tudi prihodek iz naslova medobčinske solidarnosti. V letih 1981 in 1982 v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana sistema medobčinske solidarnosti sploh ni bilo. Nesoglasje so umetno ustvarile ljubljanske občinske zdravstvene skupnosti s tem, da sq same, samovoljno, določile kvoto, ki naj bi se razdelila kot medobčinska solidarnost. Ta kvota (128.000.000,00 din) bi morala biti še enkrat tolikšna, da bi zadostila potrebam tistih zdravstvenih skupnosti, ki so sicer upravičene do medobčinske solidarnosti. Vsi napori predstavnikov OZS - prejemnic .solidarnosti so bili zaman, ker so ljubljanske OZS ostale pri svojem stališču. V 1983. letu pa se je le nekaj premaknilo. Izdelan je predlog sistema medobčinske solidarnosti, ki obeta napredek v sporazumevanju. Predlog sloni na ekonomski moči vsake občine in če bo sprejet, bo izločil mnoge dosedanje nesporazume. No, pojavila so se že odklonilna stališča do predloga.
Izpad prispevkov od kmetijske dejavnosti po znesku sicer ni velik, kaže pa kljub temu na nizko ekonomsko moč naših kmetov. V 1982. letu od kmetov ni bilo zbranih niti 3.200.000,00 din prispevkov. Po uveljavljenem sistemu so med delavci v združenem delu in kmeti vzpostavljeni solidarnostni odnosi, ki so družbeno opravičljivi.
Planirani stroški za neposredno zdravstveno varstvo so bili preseženi za 3 %. Ravno tako je bilo za 3 % več stroškov za nadomestila, kot je bil« planirano. Pri obeh vrstah stroškov se med letom ni mogoče omejiti na razpoložljiva sredstva, ker bi bile s tem okrnjene pravice zavarovancev. Ni namreč mogoče, zaradi pomanjkanja denarja, zapreti to ali ono ambulanto v decembru ali novembru.
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti bo na seji, ki bo aprila 1983, podrobno razpravljala o finančni problematiki in sprejela ustrezne ukrepe in rešitve.
I.B.
i
Delegat v samoupravni družbi
Naš namen je, da tudi po tej poti prispevamo k družbenopolitičnemu usposabljanju članov delegacij za opravljanje funkcij v naši samoupravni družbi. Izhodišče in temelj za delovanje političnega sistema socialističnega sistema je opredeljen in določen z USTAVO.
113. ČLEN USTAVE SR SLOVENIJE DOLOČA: DELAVSKI RAZRED IN VSI DELOVNI LJUDJE SO NOSILCI OBLASTI IN UPRAVLJANJA DRUGIH DRUŽBENIH ZADEV
* 120. ČLEN USTAVE SR SLOVENIJE PA DOLOČA:
VSI ORGANI IN ORGANIZACIJE IN DRUGI NOSILCI SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH FUNKCIJ SO ODGOVORNI ZA NJENO IZVRŠEVANJE.
Ustava torej daje delovnim ljudem in občanom ter DELEGATOM pravice in dolžnosti pri uresničevanju oblasti in opravljanju drugih družbenih zadev. SAMOUPRAVLJANJE UKINJA PREŽIVELI POLITIČNI MONOPOL DRŽAVE, KI JE V IMENU DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV IZVAJALA FUNKCIJE OBLASTI.
Če na tej osnovi ocenimo in pogledamo razlike, ki jih je prinesla USTAVA v letu 1974, vidimo naslednje temeljne spremembe:
- pred temi spremembami so opravljali funkcijo oblasti v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti (občina, republika, federacija), izvoljeni predstavniki ljudstva -odborniki in poslanci ki so v teh skupščinah odločali po lastni presoji, brez stališč baze (delegacij, samoupravnih organov v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, zborov delovnih ljudi in občanov in družbenopolitičnih organizacij).
- z novo USTAVO pa smo uvedli politični sistem socialističnega samoupravljanja, katerega temelj je ravno DELEGATSKI SISTEM. V tem sistemu je osnova za odločanje delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, da se stališča za sprejemanje odločitev v teh skupščinah izoblikujejo v sami bazi (v delegacijah, v organih samoupravljanja, v združenem delu oziroma v krajevnih skupnostih, v organih družbenopolitičnih organizacij, za pomembnejše odločitve pa tudi na zborih delovnih ljudi in občanov.) Tako je tudi vloga države v socialističnem samoupravljanju v funkciji razvoja in krepitve samoupravljanja.
Če iz teh uvodnih misli in ugotovitev napravimo določene zaključke, potem je potrebno analizirati, kako deluje naš delegatski sistem.
Po oceni, ki jo je izdelala občinska konferenca SZDL, spremljajo delovanje delegatskega sistema določene slabosti:
- marsikje se delegacije sestajajo in so komaj sklepčne
— ponekod so delegati že vnaprej določeni za udeležbo v posameznih skupščinah in tam pri odločanju nastopajo z lastnimi stališči (v teh primerih se ohranja star predstavniški sistem)
— v nekaterih delegacijah ne pregledajo gradiva za seje skupščin, pa tudi ne oblikujejo stališč, in določajo delegata, ki nastopa z lastnimi stališči v skupščinah.
- so tudi primeri, ko se delegacija ne sestane in ne pošlje svojega delegata na sejo skupščine.
- določene probleme predstavljajo združene delegacije za več samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih ni mogoče skrbno pregledati gradiv in zavzeti stališč. Ponavadi so v teh primerih že vnaprej določeni delegati, ki bodo sodelovali na sejah skupščin, ti prejmejo gradivo in se odločajo po lastni presoji.
— nekatere delegacije opozarjajo, da so gradiva za seje skupščin preobsežna, strokovno prezahtevna in brez več predlogov o možnih rešitvah oz. odločitvah.
Že ta kratka ocena nam je lahko v pomoč, da se bomo bolje organizirali in skupaj ne le ocenili, temveč se tudi zavzeli, da bo deloval v naši občini DELEGATSKI SISTEM v skladu z ustavnimi opredelitvami in graditvijo političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Uredništvo našega glasila vam bo hvaležno in pričakuje, da mu boste sporočili:
— kaj še ovira delovanje delegatskih odnosov v delegacijah in v samoupravnih organih
— kritično ocenili pripravljanje, pospredovanje in vsebino delegatskih gradiv delegacijam
— ah dobi delegacija povratne informaicje o delu in sprejetih stališčih in odločitvah v skupščinah
- o vzrokih slabe udeležbe v nekaterih delegacijah, oz. zakaj se nekatere delegacije ne sestajajo.
Vaši predlogi in kritika nam bodo pomagali, da bomo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami nenehno razvijali in krepili delovanje delegatskega sistema v občini.   S. P.
C
© RADIOKLUB YU 3 DLR
3
r
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V občini Litija seje meseca februarja rodilo 16 otrok, 7 deklic in 9 dečkov.
Na gradu Bogenšperku je sklenilo zakonsko zvezo 10 parov.
Poročili so se:
Kaplja Gorazd, delavec iz Litije in Lajevec Branka, delavka iz Litije. Matovz Pavel, prodajalec iz Zavrstnika in Sko-berne Mojca, delavka iz Zavrstnika. Tomaževič Roman, strojni tehnik iz Ljubljane in Dudek Mateja, inokorespondent iz Ljubljane. Pekolj Alojz, šofer iz Artmanje vasi in Rogelj Janja, delavka iz Trebnjega. Malovrh Drago, študent iz Trbovelj in Schneider Marjetka, študentka iz Trbovelj.
Umrli v februarju:
Možina Frančiška, stara 83 let, iz Brega pri Litiji. Ostrež Valentin, star 57 let, z Velikega vrha. Jurca Ignac, star 81 let, iz, Litije. Bizjak Marija, stara 74 let, iz Spodnjega Hotiča. Paglovec Emilija, stara 95 let, iz Črnega potoka. Berčon Neža, stara 83 let, iz Gozd Reke. Pogorelec Angela, stara 72 let, iz Črnega potoka. Sotlar Amalija, stara 38 let, iz Črnega potoka. Kepa Martin, star 81 let, iz Ježč. Kokovica Frančiška, stara 77 let, iz Zavrstnika. Penik Franc, star 87 let, iz Ustja. Vidic Alojzij, star 85 let, iz Gozd Reke. Springer Anton, star 77 let, iz Črnega potoka. Gorše Frančiška, stara 81 let, iz Koških Poljan.
Za radioamaterje še tako velika oddaljenost ne pomeni ovire
Začetki litijskega radiokluba segajo več kot deset let nazaj. Delo je zal kmalu zamrlo, leta 1976 pa je na pobudo prizadevnega Vikija Višnikarja ponovno oživelo.
Potrebna bo večja ustvarjalnost
V dogovoru z oddelkom za LO in TO so nabavih aparature in do sedaj pripravili že štiri tečaje, na katerih se usposabljajo radioamaterji. Oprema je seveda sorazmerno draga, poleg vsega pa jih pesti še omejitev uvoza, tako da se nameravajo opreti na lastno znanje. Nekateri člani kluba se ukvarjajo tudi s kon-struktorstvom, saj izdelujejo in prirejajo razne elektronske naprave, sprejemnike, oddajnike, ojačevalce in podobno, kar bo v sedanjih, stabilizacijskih časih še bolj zaživelo.
Aktivnost vsakega takSnega kluba se odraža predvsem v zvezah, ki jih radioamaterji vzpostavljajo iz radiokluba in z zase bnimi postajami po vsem svetu. Najdaljša zveza iz Litije je zveza z Avstralijo, Novo Zelandijo, zanimive pa so seveda tudi zveze z Ameriko, Kanado, Bolivijo, Brazilijo, Tajsko, Indijo, Indonezijo, če jih naštejemo le nekaj.
Letos je v litijskem radio klubu nekaj novosti. Pričeli oodo z delom na radiotele-printerju ter z radiogoniome-triranjem ali bolj poznano kot lov na lisico. Nameravajo se udeležiti več tekmovanj na KV
Uspešno zaključeno poslovno
leto v VVO
Litija
Vzgojno varstvena organizacija Litija z enotami Medvedek, Najdihojca, Ciciban, Kresnička in Sava je obiskovalo 382 otrok, in to v 19 oddelkih. 16 oddelkov je bilo otrok v starosti od 2 - 7 let, dva oddelka jasli in en razvojni oddelek.
V lanskem letu je bila udeležba Skupnosti otroškega varstva 63%, starši pa so prispevali 37 % sredstev. Kot v vseh pretežno ženskih kolektivih so tudi tu največji problem boleznine, bodisi porodniški dopusti ali nega otrok. Kljub vsem težavam pa je vodstvu uspelo organizirati delo tako, da je potekalo nemoteno in otroci niso bili nič prikrajšani. Res pa je zaradi tega naraslo delo v podaljšanem času - nadure.
Med naložbami v osnovna sredstva naj omenimo le največje. Preureditev vrtca Najdihojca, oprema prizidka in ureditev okolice so terjali največ denarja (in časa). Poleg navedenega so kupih pianino in diapro-jektor ter precej drobnega inventarja. Vse te naložbe so bile smotrne, gospodarne in utemeljene.
Didaktične kabinete so obogatili z vzgojnimi sredstvi, igračami in knjigami. Tako bo vzgojni proces kvalitetnejši in ustvar-jalnejši, veliko zaslug pa ima Skupnost otroškega varstva Litija, ki izredno skrbno gospodari s sredstvi in jim je po rebalansu finančnega plana dodelila še nekaj dodatnih sredstev. V____J
in UKV področju, ki jih bodo organizirali razni radioklubi ter zveze radioamaterjev po svetu.
Nekateri člani premalo aktivni
Trenutno ima litijski radio-klub kakšnih 60 članov, žal je res aktivnih manj kot polovico. Prav zato so na zadnji skupščini sprejeli stališče, da iz članstva kluba izločijo tiste, ki že dalj časa ne delajo in tudi ne plačujejo članarine. Novi predsednik skupščine radiokluba je Janez Kavšek, podpredsednik _pa Viki Višnikar. Zelo aktivna člana sta še Gombač in Knez, ki sta poleg Višnikarja tudi vodila tečaje.
Kmalu v novih prostorih
In za konec še razveseljiva novica za člane kluba in tiste, ki se nameravajo vanj vključiti. Iz prostorov ob Grbinski cesti (veterinarska postaja), ki so bili precej oddaljeni, pozimi pa tudi mrzli, se bodo v kratkem preselili v prostore v novem gasilskem domu. To bo omogočilo večjo udeležbo mlajših članov, ki jim je bilo do sedaj pešačenje v večernih urah proti Grbinu v veliko oviro, pa tudi tistih, ki se vozijo v Litijo z vlakom ali avtobusom.
TEMELJNA
VSEBINSKA ZASNOVA
ČASOPISA
Na drugi seji časopisnega sveta Glasila občanov, ki mu po novem predseduje Hilda Bole, je tekla beseda o informiranju v naši občini in vlogi Glasila občanov za boljše obveščanje. Poleg delegatov časopisnega sveta so bili vabljeni tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini ter predstavnika samoupravnih interesnih skupnosti družbenih in gospodarskih dejavnosti.
Delegati so sprejeli delovni načrt za izdajanje Glasila občanov in Delegatskega obveščevalca za leto 1983. Seznanili so se s finančnim poslovanjem Glasila za preteklo leto in razpravljali o finančnem načrtu za letošnje leto. Ker so stroški tiska močno narasli, je finančni načrt težko uskladiti, saj na te stroške sploh ne moremo vplivati. Pogovor je tekel o čimbolj racionalnem poslovanju in o iskanju notranjih rezerv vseh vrst. Veliko težav povzroča delu pri časopisu omejitev voženj, saj je praktično nemogoče obiskati oddaljenejše krajevne skupnosti. V veliko pomoč so stalni dopisniki, ki si jih želimo pridobiti še več.
Ob koncu so delegati sprejeli samoupravne akte, kot so Pravila o urejanju in izdajanju Glasila občanov in Delegatskega obveščevalca, Sklep o ureditvi izdajateljskih razmerij s časopisom Glasilo občanov.
Iz temeljne vsebinske zasnove, kije sestavni del tega sklepa povzemamo:
SZDL Litija pri oblikovanju te zasnove izhaja iz ustavnih načel naše samoupravne socialistične ureditve, iz programa Zveze komunistov Jugoslavije, iz programskih ter statutarnih usmeritev SZDL, iz temeljnih načel Zakona o javriem obveščanju in kodeksa novinarjev Slovenije.
Glasilo naj seznanja delovne ljudi in občane z delom, odločitvami in sklepi družbenopolitičnega sistema ter pomembnimi dogodki v našem okolju. Časopis je odprt vsem organizacijam, društvom in posameznikom, ki želijo informirati naše občane o svojem delu.
Posebna pozornost bo posvečena razvijanju izobraževalnih, kulturnih, telesnokulturnih in humanitarnih dejavnosti v naši občini. Z obujanjem revolucionarnih tradicij NOB bo časopis prispeval k boju za socialistično samoupravljanje. Na podlagi teh tradicij pa bo pomagal pri dograjevanju koncepta splošnega ljudskega odpora.
Osnovna načela Glasila občanov naj bo družbenopolitična angažiranost, objektivnost in kritičnost.
KJE BO NOVO POKOPALIŠČE?
Litijska Komunala je pripravila nekaj osnutkov bodočega osrednjega pokopališča, ki naj bi bilo, če se drugače ne dogovorimo, v Šmartnem.
Na obeh pokopališčih, s katerimi upravlja Komunala, v Šmartnem in Litiji, ni več prostih površin za pokopavanje, tako da je treba pokopališča čimprej razširiti. Največje težave so v Litiji, kjer je prostora le še za nekaj novih grobov, levi del, kjer so navoženi odpadki, pa je zaradi neustaljenega zemljišča še dolgo neprimeren za pokopavanje. Da ne bi torej gradili Se tretjega pokopališča, je prevla-
dalo mnenje, da bi kazalo razširiti pokopališče v Šmartnem, ki bi tako prevzelo vlogo centralnega pokopališča za Šmartno in Litijo. Zemljišča, kamor bi se pokopališče razširilo, so II. kategorije in bi morala biti lokacija seveda usklajena z no-velacijo prostorskega dela družbenega plana. Sedanje pokopališče nima urejenih osrednjih prostorov (mrliške vežice, pomožni prostori, sanitarije, pro-
Feri Tičar, vodja pogrebne službe pri KOP Komunala: „Na litijskem pokopališču je prostora samo se za dvanajst grobov." (Foto: T. b!)
Kmalu fizioterapija v domu Tišje
Dom „Tisje" je med najmoderneje urejenimi domovi za ostarele v nasi republiki. Iz nekdanje ..hiralnice" so ga prizadevni delavci dvignili na takšno raven, da se z njim lahko ponašamo.
Ena novih dejavnosti, ki je v takšnem domu jzredno dobrodošla, je fizioterapija. Prostori so bih urejeni lani in so tudi že kompletno opremljeni, čakajo le še na nekatera drobna dela, od katerih je odvisno uporabno dovoljenje. Oskrbovanci se bodo posluževali aparatov za površinsko masažo proti preležaninam, za vodno terapijo, razgibavanje sklepov. Veliko pa si obetajo tudi od fizioterapevtskega dela za rehabilitacijo pacientov po kapi.
Po prvih ocenah bo lahko uporabljalo fizioterapijo okoli ,60 do 180 oskrbovancev. Enkrat tedensko pa bodo organizirali telovadno uro ali rekreacijo za mlajše člane domske skupnosti. V ta namen imajo lepo telovadnico, ki jo uporabljajo tudi v druge namene, opremiti jo morajo le še z nekaterimi orodji in blazinami.
stor za pogrebne obrede), tako da ne ustreza osnovnim kulturnim in sanitarnim normativom.
Na Komunali so pripravili tri osnutke predlogov, ki so zanimivi po svoji izvedbi, in lepo ter nevsiljivo dopolnjujejo že obstoječe pokopališče. V prvi fazi bi ga razširili proti Šmartnem. Pridobili bi prostor za 300 do 380 grobov, kar bi zadoščalo za približno šest let, če računamo 60 vkopov letno. Prostora bi bilo tudi za 60 - 80 žarnih grobov.
V drugi fazi bi razširili pokopališče še levo od obstoječega tu pa bi bilo prostora še za okoli 1200 grobov, kar bi bilo dovolj še za nadaljnjih dvajset let.
Z glavne ceste je predviden dolg pas parkirišč. Tu bi bil tudi glavni vhod. Lokacijo centralnih prostorov pa predlaga^ vsaka varianta nekoliko drugače. Med hišami in pokopališčem je predvidena zasaditev drevja in grmičevja, tako imenovana zelena bariera. Z idejnim osnutkom so predvidene štiri mrliške vežice (kapela seveda ostane), sanitarije, pomožno skladišče orodja in pogrebne opreme ter tlakovani prostor za pogrebne svečanosti. Vrednost teh del je ocenjena na približno 600 starih milijonov, o financiranju samem pa se bo seveda treba še dogovoriti.
Pomisleki, da bo tako poko-
Sališče za Litijane preveč od-aljeno, so le delno upravičeni. Iz Litije v Šmartno vozi vsak dan lokalni avtobus, pa tudi v drugih krajih postavljajo pokopališča ob rob naselju. Ljubljanske Žale tudi niso vsakemu delu Ljubljane enako blizu. In nazadnje. Tistim, ki imajo v Litiji svoje družinske grobove, seveda ne bo treba v Šmartno.
Na Komunali so me še posebej opozorili, naj poudarim, da so to le idejni osnutki, ki jih bo dala SZDL v javno razpravo, tako da ni nikjer rečeno, da se ne bi dalo tudi drugače dogovoriti. To pa, da bo treba najti prostor za pokopališče v najkrajšem času, ostaja ena glavnih komunalnih nalog in ne dopušča prevelikega čakanja.
Maja četrti TV program
Zaradi nezadovoljivega sprejemanja TV programov na območju krajevnih skupnosti Jevnica, Kresnice in Ribče je bil na pobudo KS Jevnica v letu 1979 organiziran razgovor s predstavniki RTV Ljubljana. Ugotovljena je bila možnost postavitve TV pretvornika pri cerkvi sv. Mikavža. Pridobljeno je bilo zemljišče, lokacijsko tehnična dokumentacija in merjenje TV signalov. Zataknilo se je pri pridobitvi soglasja Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, ki ni dovolil lociranje TV stolpa pri cerkvi, temveč možnost montaže aparatur na zvoniku. Pogoji upravitelja cerkve (župnija Moravče) so bili nesprejemljivi, saj bi bilo potrebno popraviti zvonik in zunanji del cerkve. Predstavniki RTV Ljubljana, TOZD Oddajniki in zveze so odklonili lokacijo pretvornika na zvoniku in izvedli raziskave postavitve na vrhu Cicija. Ugotovljeno je bilo, da bi sprejemanje TV programov bilo moteno, zaradi višine vrha Cicija.
Tako je trajalo ugotavljanje možnosti postavitve TV pretvornika na vrhu Sv. Miklavža in Cilja dve leti. Končno je za sprejemanje TV signalov bil sprejemljiv vrh z imenom Go-rišca, to je najvišji vrh med Sv. Miklavžem in kamnolomom IAK Kresnice. Navedena lokacija bo sprejemala in oddajala I. TV program Ljubljana, II TV program Zagreb in Ljubljana, III. TV program Zagreb in IV. TV program - Koper. Z navedenega pretvornika bo možna distribucija IV. TV programa Koper na pretvornik Sitarjevec. S tem bo omogočeno sprejemanje TV programa Koper občanom mesta Litija in Šmartna. TV pretvornik Gorišca bo omogočil sprejemanje vseh štirih programov krajevnih skupnostim: Moravče, Vrh-polje, Peče, Velika vas - Dešen v občini Domžale, Dolsko ■— naselju Se-ložeti v občini Ljubljana — Mo-jte in Hotič, Ribče, Kresnice in Jevnica v občini Litija. V-h Gorišca je v občini Domžale, ki je prevzela izdelavo lokacijsko-- tehnične dokumentacije. RTV Ljubljana pa je izdelala projektno dokumentacijo. Med navedenimi občinami je bil podpisan razgovor o izgradnji in financiranju postavitve TV pretvornika Gorišca.
Sodelovanje občin Domžale, Ljubljana - Moste in Litija bo omogočilo realizacijo pomembne investicije, saj bo s tem dobrima dvema tretjinama )bčanov občine Litija omogočeno sprejemanje TV progra-nov. Vrednost investicije je približno 7.000.000 din, sredstva so zagotovili:
RTV Ljubljana -3.400.000.-SO Domžale 1.500.000.-SO Ljubljana-Moste 600.000.-SO Litija cl.500.000
7.000.000.-
Sredstva v višini 1.500.000 smo zagotovili v občini Litija po sledečem sistemu KS Litija - levi breg 100.000. KS Litija - desni bregl 00.000.-KS Šmartno 50.000.-KS Kresnice 200.000.-KS Hotič 30.000.-KS Ribče 50.000.-KS Jevnica 200.000.-730.000.-
Skrb za dojenčke
V litijskem zdravstvenem domu so zares dobri pogoji tudi za zdravniške preglede dojenčkov. Prijazne zdravnice skrbno pregledajo vsakega malega pacienta, ki pride k njim. Tako v veliki meri poskrbijo, da se otroci že v prvih mesecih življenja navadijo na zdravnike in se jih tudi kasneje ne bojijo. Seveda pa bi starši naredili hudo napako, Če bi otroka strašili z zdravnikom, kar je bilo v preteklosti kar pogosto. (Foto: T. B.)
Prijetna jesen življenja
Večje zanimanje staršev za vzgojno delo
občani vseh naselij ob Savi v naši občini in tudi v drugih občinah pričeli sprejemati kvalitetno sliko na televizijskih zaslonih." (Foto: T. B.)
Krajani KS Kresnice, Ribče in Jevnice bodo sodelovali s prostovoljnim delom. Razliko v višini 770.000 din bosta pokrili občini Ljubljana-Moste in Domžale.
Za nemoten sprejem TV programov na območju dela naselja Jevnice in naselja Senožeti bo potrebno nad Jevnico postaviti miniaturni pretvornik. Sredstva bo zagotovila občina Ljubljana-Moste. Krajani KS Jevnica pa bodo pripravili dokumentacijo in postavili drog za aparature z ozemljitvijo.
Pri pretvorniku Gorišca so trenutno opravljena sledeča dela:
- pridobljena lokacijsko tehnična dokumentacija in projektna dokumentacija
- izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje
- izvršen posek trase elektro napeljave, dovozne ceste in lokacije TV pretvornika
- izvršena zemeljska dela na dovozni cesti z miniranjem temeljev
- v izgradnji elektro napeljava Krajani KS Jevnica so pri delih množično sodelovali s prostovoljnim delom.
Konec meseca marca 1983 bo organiziran razgovor s predstavniki RTV Ljubljana, SO Domžale, SO Ljubljana-Moste in SO Litija, kjer se bomo dogovorili o dokončni zagotovitvi sredstev in terminskem planu izvajanja investicije. Izgradnja TV pretvornika bo predvidoma končana v maju 1983.
S. R.
iorišca z Jevnice. TV pretvornik na vrhu nam bo omogočil sprem-jati program TV Koper. Foto: T. B.
Izšlo Glasilo OK ZSMS Litija
Mladina naše občine je po skoraj dveh letih ponovno dobila svoje glasilo. V začetku tega meseca je center za obveščanje in propagando (COP) pri OK ZSMS Litija izdal prvo številko mladinskega glasila. Letos naj bi izšle še tri številke. Člani COP vabijo vse mladince, da v glasilu sodelujejo z lastnimi prispevki, le tako bo glasilo resnično zaživelo!
M. G.
V naši občini je precej nizek odstotek otrok, ki so vključeni v redno vzgojnovarstveno dejavnost. Prav zaradi tega si prizadevni kolektiv litijske VVO prizadeva, da bi po svojih močeh nudil čimveč tudi otrokom, ki so v domači oskrbi ali v zasebnem varstvu. Že nekaj let organizirajo vzgojni program za otroke, ki sicer vrtca ne obiskujejo.
Letošnje zanimanje za takšno obliko je preseglo vsa pričakovanja. V vrtcu so se povezali z matičnim uradom, kjer so dobili podatke o otrocjji, starih od štiri do pet let. Staršem teh otrok so poslali vabila in jim predstavih, kako bo potekal 80-urni program. Odziv je bil zelo dober. To vzgojno obliko je obiskovalo redno 28 otrok, ki so kljub najhujšemu mrazu (bilo je ravno februarja) redno prihajali v enoto Medvedek na Graški Dobravi. Delo je potekalo tri tedne, vsak dan po tri ure, od pol devetih pa do pol dvanajstih. Zaposlitve so bile z vseh vzgojnih področij, otroci so prizadevno sodelovali in zaključek je minil v veselem vzdušju.
Zanimivo je še to. Veliko otrok je bilo z litijskega desnega brega, ki pa seveda niso mogli sami prihajati v vrtec na drugi konec Litije. Prav tu pa se je pokazala sosedska pomoč. Pravijo, da so starši in sorodniki izmenično vozili otroke v vrtec in prihajali ponje. Veliko jih je bi-
lo, ki so pripeljali poleg svojega otroka še nekaj sosednjih otrok.
Nekatere otroke so pripeljali celo s kombijem. Prav zanimivo, kako se znamo Organizirati in si pomagati, ko gre za dobro naših otrok! Bilo bi prelepo, ko bi šlo tako tudi kdaj drugič, ko gre tudi za skupne interese.
Da so bih otroci in starši zelo zadovoljni, priča tudi podatek, da so nekateri starši teh otrok prišli takoj po zaključku vzgojnega programa po vpisnice za vrtec.
Žal tudi vrtce pesti prostorska stiska. V vrtcu Najdihojca je polno vse do zadnjega kotička, zato so program organizirali v enoti Medvedek, kjer so morali za te potrebe preurediti v improvizirano igralnico kar zbd-rnico. Za uspešno delo je skrbela vzgojiteljica Ivanka Simonči-čeva, ki se je morala še posebno dobro pripravljati, saj je to nova vzgojna oblika.
Zadovoljni otroci in starši pa so najlepše zagotovilo, da njen trud ni bil zaman.
Ko smo si v domu „Tisje" ogledovali oddelek za fizioterapijo, smo poprosili direktorico doma Marijo Tomšič, za kratek pome nek.
Je sprejem novih oskrbovancev v dom zelo kompliciran?
„Sploh ne. Prijave sprejemamo vsak dan. Vlogo obravnava hišna komisija, ki presodi pri-javljenčevo starost, morebitne hujše bolezni, domače razmere in podobno. Če imamo prostor, sprejmemo novega člana zelo hitro."
V domu imate tudi nekaj enoposteljnih sob. Kot smo videli, so zelo prijetne in lepo opremljene. Je zanje kaj več zanimanja kot za dvoposteljne ali tiste z več posteljami?
,fle, ravno nasprotno. Pričakovali smo, da si bo več oskrbovancev želelo biti samih, ne da bi jih kdo motil Največje povpraševanje pa je po dvoposteljnih soban, če skušamo koga premestiti v enoposteljno sobo, vzame to skoraj kot kazen."
Kako pa je s posebnimi željami? Lahko ustrežete, recimo, dvema prijateljicama, da bi bi-, vali skupaj?
„Če le moremo, ustrežemo, saj je od dobrega počutja naših ljudi veliko odvisno, večkrat tudi zdravstveno stanje."
V domu imate tudi nekaj zakonskih parov. Bivajo v istih sobah?
„Prav zanimivo je, da si tega večinoma ne želijo. Trenutno imamo več parov, ki hočejo bivati ločeno. Moški v moških sobah, ženske pa z ženskami. Kdo bi vedel zakaj!"
Kako je z osebjem. Se veliko menja, ali so v glavnem stalni delavci?
„Zelo malo jih zapušča naš dom Še največ zaposlujemo domačink Imamo jih radi, saj živijo s krajem in poznajo precej ljudi in njihove navade. Če naj že omenim kakšne težave v zvezi z zaposlovanjem, bi bilo to morda le veliko število porodniških dopustov in bolezenskih izostankov za nego otroka. Temu pa se ni moč izogniti"
Koliko članov pa šteje vaš delovni kolektiv?
„Zdaj nas je sedeminpet-deset. Po normativih bi bile sicer še potrebe po delavcih, vendar letos ne nameravamo zaposlovati novih."
Med ljudmi je se živa stara miselnost: v dom pa ne. Čutite, da je se vedno tako?
,JMisUm, da dom ni dovolj
Kdaj k logopedu?
V Osnovni šoli Litija že deseto leto deluje logopedski oddelek. Obravnavani so vsi otroci z govornimi motnjami, stari nad 4 leta, tako predšolski kot šolski. Pride lahko vsak otrok. Običajno ga napoti zdravnik, vzgojitelj, učitelj, starši.. . Vsako leto so pregledani sistematsko vsi otroci v vzgojnovarstvenihustanovah, stari nad 4 leta, ter vsi novinci v malih šolah.
Vse otroke, ki imajo govorne motnje, logopedinja naroči na vaje. Otrok lahko obiskuje logopedske vaje v dopoldanskem in popoldanskem času. Starši so pri vajah prisotni in dobijo za vsakdanje delo doma natančna navodila. Po potrebi otroka obravnavajo ostali strokovnjaki: otolog, psiholog, ortodont, nevrolog. Tesno sodelujejo z učitelji in vzgojitelji. Logopedinja jim posreduje informacije o otrokovi motnji in tudi navodila za delo z njimi.
Najpogostejše motnje so:
- motnje artikulacije (motnje izgovora glasov)
- motnje ritma in tempa govora (jecljanje in brbotanje)
- motnje branja in pisanja
- nerazvit govor
Med motnjami artikulacije pa so najpogostejši sigmatizmi, rota-cizmi in afonične dyslalie.
Sigmatizem je nepravilen izgovor glasov S Z C Š Ž Č. Otrok lahko izpušča glas (SANKE - ANKE), ga nadomešča z drugim glasom (ŠOLA - TOLA, SOLA), popačeno izgovarja (med zobmi, obstransko). Veliko je tudi otrok, ki teh glasov ne razlikujejo. To jih seveda ovira pri branju in pisanju, kjer izpuščajo strešice, ali jih dajejo na sičnike.
Rotacizem"je nepravilen izgovor glasu R.
Pri afonični dyslalii otroci namesto zvenečih glasov B D G Z Z izgovarja P T K S Š (ŽABA - ŠAPA). Ta motnja se največkrat pokaže v šoli,, ko otrok narobe piše, v predšolskem obdobju pa jo starši malokdaj opazijo.
Pri vseh teh motnjah mora otrok čim prej začeti z govornimi vajami, najbolje že v predšolski dobi, saj se bo le tako izognil težavam pri pisavi, izognil pa se bo tudi posmehu sošolcev, manjvrednostnem občutku in drugim težavam, ki jih prinaša vključitev v kolektiv.
1.1.
predstavljen starejšim Ko ljudje vidijo, kako živimo in delamo v domu, se radi odločijo za sprejem Danes je naš dom daleč od tega, da bi prihajali k nam le hudo bolni. Upam, da smo ostarelim ustvarili lepe pogoje za mirno in zadovoljno starost."
In koliko moraš biti star, da , si lahko sprejet v dom? >
,JPrav natančne meje seveda ne moremo postaviti. Nekako šestdeset ali petinšestdeset let."
Še nekaj. Od nekaterih oskrbovank smo slišali, da jim čez dan ne dovolite v postelje. Gotovo so kakšni razlogi za to?
„Seveda so. Akutno bolni in nepokretni seveda morajo biti ves čas v posteči Od vseh ostalih pa zahtevamo, naj dopoldne vstanejo. To je le v njihovo dobro. Posedijo lahko v katerikoli od dnevnih sob, tam se lahko pogovarjajo, gledajo televizijo. Radi vidimo, da se s čim ukvarjajo. Soba za delovno terapijo je navadno dobro obiskana. Tudi po kosilu seveda lahko počivajo. Skušamo pa jim dopovedati, da je v njihovem interesu, da se gibljejo, med seboj družijo, ne pa le poležavajo. Tisti, ki ves dan preležijo, zvečer, razumljivo, ne morejo zaspati in zahtevajo vsemogoče pomirjevalne tablete, kar vsekakor ni dobro. Tako je s to stvarjo. Ne bi rada, da bi kdo mislil, da vlada pri nas kakšna prisila. Če kdo žeU počivati, seveda lahko počiva."
Kolikšna je oskrbnina?
„Zaenkrat okrog starega milijona. Za nekatere nekoliko več, za druge spet manj. Nepokretni bolniki imajo dnevno 140,00- dodatka, dodatek pa je tudi na razno dietno prehrano. Smo pa med najcenejšimi tovrstnimi domovi pri nas. Približno polovica članov domske skupnosti sama v celoti plačuje oskrbnino, ostalim pa jo delno ali tudi v celoti pokriva skupnost socialnega skrbstva."
Morda še kaj?
,flašim članom domske skupnosti veliko pomenijo razne Kulturne prireditve, obiski otrok, gostovanja in podobno. Že uro pred pričetom prihajajo v prostorno jedilnico, ki je ob takšnih priložnostih vedno polno zasedena. Junija priredimo vsakoletno tradicionalno srečanje članov domske skupnosti s svojci. Ob tej priložnosti je tudi razstava njihovih izdelkov. Oglasite se tudi takrat!"
Hvala za povabilo in razgo-
vor.
Člani domske skupnosti v domu Tisje izdelujejo zelo lične izdelke. Tako kot vsako leto jih bodo tudi letos junija razstavili. (Foto: T. B.)
r
Nekaj prireditev, ki jih načrtujejo v vrtcih v tem koledarskem letu
april:
- akcija urejanja okolja (delovna naloga kolektiva in otrok) maj:
- javni nastop za dan mladosti; junij:
- razstava otroških izdelkov in stvaritev; julij:
- dan borca - proslava ob tabornem ognju; oktober:
- prireditev ob mesecu varčevanja in praznjenje hranilnikov;
november:
- obisk grobov ob dnevu mrtvili; december:
- novoletno praznovanje
Kovaštvo včeraj, danes in jutri
Razne obrti so predhodnice današnji razviti industrijski družbi. Obrtniki torej spominjajo na stare čase in v njih je tudi nekaj ldilike. Ena izmed takšnih dejavnosti je kovaštvo, obrt, ki je že skoraj izumrla, tako da so kovači danes že prava redkost.
Notranjost Jesenčove koračnice je opremljena se s starimi stroji in orodjem ter napravami, ki so danes že zelo redke. Ciril Jesenovec kot star kovač pa jih zna še vedno dobro uporabljati in izdeluje prav lepe izdelke. (Foto: T. B.)
Kovačija Cirila Jesenovca v Ponovičah spada med tiste, ki ■ se še upirajo zobu časa na eni ter neustavljivemu tehničnemu napredku na drugi strani.
„Takoj po vojni sem imel kovačnico na Vačah, vendar sem delo tam kmalu opustil predvsem zaradi visokih davkov. S trebuhom za kruhom sem odšel v Zagorje med rudarje, pred osemnajstimi leti pa sem začel kovati vPonovičah," je začel svojo pripoved 64-letni kovač. Takoj nato je potožil, da je bilo na vasi včasih veliko več dela za kovače, kot ga je danes. Popravilo kmečkih vozov inpod-kovanje i konjev sta opravili, ki sta bili glavno delo kovačev, danes pa temu ni več tako. Konje so že skoraj povsod zamenjali traktorji in drugi stroji, ki pomoči kovačev pač ne potrebujejo.
* „Moje sedanje delo je v glavnem vezano na sodelovanje z Gradmetalom in KZ Litija. Za gostilno Majolka v Šmartnem
sem izdelal nosilce za luči, b-kraske okrog šanka in emblem ob vhodu. Za grad Bogenšperk sem skoval križe za okna, vrata za kamin ter napušč nad vhodnimi vrati, za dom v Črnem potoku pa nosilce za luči," kar nekoliko ponosno pripoveduje Ciril Jesenovec. Če izdelki kovača vračajo misli v preteklost in obujajo nekakšno idiliko, tega ne moremo reči za samo njegovo delo. Trd in naporen posel je kovanje, tako da je tudi to vzrok, da kovačnice v Ponovičah najverjetneje po sedanjem lastniku nihče ne bo prevzel.
Kovačev je torej vse manj.
Vendar je ohranitev te dejavnosti pomembna iz več razlogov. Malo jih je verjetno med nami, ki vedo, da JLA organizira tečaje kovačev. V vojnih razmerah bi bili konji zelo koristni za prenašanje in vleko tovora, seveda pa le, če bi jih prej kovač dobro in uspešno podkoval.
LETOŠNJIM PUSTNIM NORČIJAM NA ROB
D
Pust v Litiji, ali karneval sam sebi v namen
Karneval - „ljudski praznik z veselim sprevodom, maskami, petjem in plesom ..." Tako beremo v slovarju tujk razlago besede karneval.
Letošnji 25. litijski karneval s to definicijo ni imel prav veliko skupnega. Ljudski praznik gotovo ni bil, maske smo v pustni povorki sicer videli, a so bile sila skromne in večinoma nezanimive, petja pa tudi ni bilo slišati, bistveno več je bilo pitja, za pustne dni pač že tradicionalnega. Le ples v dvorani na Stavbah je uspel ohraniti svojo nekdanjo privlačnost.
Obiskovalcem je bila najbolj na očeh karnevalska povorka po litijskih ulicah, ki pa jih ni mogla navdušiti. Norčevanje iz bonov, depozita in drugih ukrepov je postalo pravi nacionalni šport in jasno se mu tudi karnevalske skupine niso uspele izogniti. Zal pa se je njihova domiselnost pri tem tudi ustavila. Ne glede na (ne) upravičenost omenjenih ukrepov bi se moral najti kdo, ki bi se ponorčeval iz naših, litijskih napak. Prav gotovo bi našel dovolj inspiracije v sami Litiji ali njeni bližnji okolici. Toda šaliti seje pač lepše in zabavneje na tuj račun.
Število obiskovalcev je bilo daleč od nekdanjih rekordov, vzrok temu gotovo ni le slabo vreme, ampak predvsem vsako leto slabši pustni sprevod. Vztrajni organizatorji ugotavljajo, da popušča vnema za sodelovanje v povorki, saj je bilo pred leti število nastopajočih skupin veliko večje. V monotonijo karnevala so se uspešno vključili tudi tisti, od katerih smo glede na njihov renome resnično pričakovali več - Tofovakupina „Mopet showa" namreč. Sklepno točko karnevala so odigrali sicer spretno, a povsem neprizadeto in mehanično, predvsem pa zelo hitro-mordaso vedeli, da bi šli hudje radi čim prej domov na toplo. V spomin na stare čase, ko je bil karneval mnogo boljši, pa so jo zabelili v glavnem s starimi šalami. Te pri občinstvu niso imele večjega uspeha, zato je Tofovo zagotavljanje, „da smo bili čudovita publika" zvenelo še bolj sarkastično.
Vsekakor je potrebno karneval v prihodnje osvežiti in mu vrniti nekdanji sijaj in uspeh. To pa je seveda že stvar samih organizatorjev. Nevarno je le, da karneval ne bi postal sam sebi namen. Kavno daleč od tega namreč že sedaj ni... q
Ali Litijski pustni karneval res usiha? (Foto: Zofka)
C
NASI ZNANCI
Februarja letos sta praznovala na Bogenšperku zlato poroko Marija in Martin Kos. Zvestobo sta si obljubila pred 50 leti na Savi. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Miia in Jelka.
Čestitamo!
KULTUR X
Filmski kažipot
- Aprilski spored v šmarskem kinu bo začel hongkonški akcijski film JUNAK DIVJINE, nato pa se bodo zvrstili kar trije ameriški: BOJEVNIKI PODZEMLJA (kriminalka), NOROSTI V KAMPU (komedija), in BEG S PLOČNIKA (erotični); zadnji film ni primeren za šolarje.
Šentjakobčani znova v gosteh
- Letošnji abonma se je že prevesil v drugo polovico. V februarju je gostovalo na Stavbah Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, in sicer s komedijo Mire Miheličeve ZLATI OKTOBER. Omenjena pisateljica, ki piše tudi odrska dela, je letos prejela Prešernovo nagrado.
Prireditve ob osmem marcu
- V vseh vzgojno varstvenih organizacijah in osnovnih šolah pa tudi v nekaterih krajevnih skupnostih in večjih delovnih organizacijah naše občine so se vrstile prireditve ob letošnjem dnevu žena. Program so izvajali predšolski otroci, šolarji in mladina.
B. Ž.
Ura pravljic
bo v torek, 29. marca ob 16. uri v sejni sobi dvorane na Stavbah. Lutkovna skupina bo zaigrala igro ZRCALCE. Če bo obisk velik, bosta dve predstavi. Otroci, vabljeni!
Vstopnine ni!
Kulturni praznik na šoli v Gabrovki
Ob praznovanju kulturnega praznika so učenci Oš Gabrovka in enote Dole povabili medse igralca Braneta Miklavca in študenta biologije Kavšek Pavla. Tovariš Kavšek jim je pokazal diapozitive, ki jih je posnel,£o je tri mesece pešačil po Jugoslaviji. Učenci so bih navdušeni, kajti njegove zgode in nezgode so bile res zanimive. Tovariš Miklavc se je že drugič odzval vabilu. Najprej je predstavil nekaj Prešernovih pesmi, potem pa je povedal še nekaj sodobnih pravljic. S svojim nastopom je pritegnil prav vse učence, tako daje ura z igralcem hitro minila. M. M.
Zaslužna aktivistka RK
3
Tokrat smo obiskali Fani Sluga, dolgoletno aktivistko Rdečega križa v Litiji; skoraj polovico življenja je posvetila ciljem te humane mednarodne organizacije.
Kdaj ste se vključili v delo RK?
„Začela sem leta 1945, koje organizacija nastala; takratnih mojih sodelavcev danes ni več. Naj omenim le tri, ki so bili zelo prizadevni: Marijo Jenko, Viktorja Vuka in Ivana ČakSa. V težkem povojnem času smo imeli največ dela in težav z delitvijo paketov hrane in oblačil Nemogoče je bilo tako razdeliti, da se ne bi nihče pritoževal. Redno smo pobirali članarino, ki so jo člani radi plačevali, pogosto pa smo obiskovali dom Tišje v Črnem potoku, kamor smo vedno nesli hrano, pijačo in cigarete, saj je tega po osvoboditvi nekaj let primanjkova-
Ali se je vloga Rdečega križa v skoraj štiridesetih letih kaj spremenila?
„Seveda se je, saj danes živimo v drugačnih razmerah, kot smo takrat. Sedaj je ena osrednjih nalog te organizacije krvodajalstvo, saj krvi zaradi mnogih nesreč ni nikoli preveč, zbiranje papirja in drugih odpadnih surovin vse bolj prevzemajo šole, kar je prav, največ pozornosti pa bi morali namenjati organizaciji sosedske pomoči oziroma skrbi za bolne in ostarele. V tem duhu bi morali vzgajati tudi našo mladino. Tu bi rada rekla še nekaj. Tistim občanom, ki so potrebni pomoči, a so ostali sami, mora res pomagati družba, če pa imajo ožje svojce, pa bi bilo treba le-te opozoriti na njihovo dolžnost."
Kakšno mnenje imate o organizaciji srečanj za starejše občane?
„Ta so se uveljavila zlasti v zadnjem času in so posrečena oblika, da se starejši ljudje sploh snidejo in o marsičem pogovorijo. To je tudi njihov namen. Mnogi pa mislijo le na pogostitev, zaradi katere je tudi največ pripomb, zlasti če ni dovolj bogata. Večina prisotnih je s srečanji zadovoljna, vsem pa to tako ne bomo nikoli ustregli."
Kdaj ste prenehali z delom v RK?
„Če po pravici povem, še nisem Res ne morem več pobirati članarine, ker imam težave z nogami in ne sodelujem pri krvodajalskih akcijah, še vedno pa se udeležujem sej, saj sem članica odbora krvodajalske organizacije v Litiji na levem bregu, hodim na razna srečanja, prireditve in izlete, pa tudi pomagam še pri zbiralnih akcijah."
Fani Sluga bo letos dopolnila 85 let; njeno delovanje v Rdečem križu pa poteka že 38. leto. Zanj je prejela nešteto priznanj, med katerimi navajamo le najpomembnejša. Predsednik republike jo je odlikoval z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, jugoslovanski Rdeči križ ji je podelil bronasti, srebrni in zlati znak RK, več je prejela priznanj republiškega odbora RK Slovenije; občinski odbor RK Litija jo je leta 1975 imenoval za častno članico, pet let pozneje pa ji je izročil še zahvalno listino.
Ob slovesu smo ji toplo stisnili roko; s tem smo ji tudi mi čestitali za priznanja ter opravljeno delo in ji hkrati zaželi zdravja, ki bi ji omogočalo še nadaljnje sodelovanje pri Rdečem križu. -    B. Z.
r
Folklorna skupina Javorje je sprejela medse vrsto novih članov. Na bližnjih nastopih lahko pričakujemo že številčnejšo zasedbo. Foto: T. B.
Harmonikarski koncert
Francija Žiberta 29. 3. 1983 ob 19.30 v Slovenski filharmoniji v Ljubljani
Izvajal bo dela Bacha, Scarlatija, Lundquista, Goloba, Kumarja in Schmidta.
- iz Litije bo organiziran obisk na koncert z avtobusom ali vlakom, o čemer bodo obiskovalci pravočasno obveščeni.
- Prijave sprejema Občinska ZKO, Parmova 9 (Zavod za izobraževanje in kulturo), tel. 881-617
- Vstopnina 100 din
glasbo v Ljubljani pa je diplomiral leta 1982. Študij harmonike nadaljuje na visoki šoli za glasbo v Trossin-genu v Zvezni republiki Nemčiji. V letih 1972 in 1973 je bil državni prvak v harmoniki, leta 1973 pa je na svetovnem prvenstvu v harmoniki zasedel 4. mesto. Vrsto let je bil umetniški vodja folklorne skupine Tine Rožanc v Ljubljani. Doslej je nastopal v Ljubljani, Litiji, Krškem, Domžalah, Kopru, Kranju, Mariboru, Puli, Zagrebu, Gradcu, Beljaku in Celovcu.
Franci Zibert sodi v evropski vrh glasbenikov, ki izvajajo dela klasikov na harmoniki.
■11
FRANCI Zibert je bil rojen v Litiji leta 1951. Srednjo glasbeno šolo je obiskoval v Ljubljani, na Akademiji za
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
				
KS LITIJA — LEVI BREG		KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA		KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Koliko avtobusov poslej na Graško Dobravo?
Krajevna skupnost Litija - levi breg je postavila delegatsko vprašanje, čemu vozi toliko lokalnih avtobusov na liniji Litija - Šmartno čez nadvoz in kasneje na Graško Dobravo skoraj praznih Morda bi kazalo ukiniti nekaj „praznih" voženj, oziroma jih skrajšati do žel. postaje, v konicah pa bi število avtobusov na Graško Dobravo povečali.
Na Integralu so nam odgovorili, da so se, razumljivo, pripravljeni prilagoditi željam krajanov in po potrebi nekatere proge preusmeriti. Pobuda za to pa mora biti od Občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj ali pa od prizadetih krajevnih skupnosti. Na podlagi teh pobud je pripravljen Integral takoj pripraviti spremenjen načrt voženj. Seveda pa je ob tem treba pomisliti, kdaj so na tej progi pravzaprav prometne konice. Na Graško Dobravo se v šolo vozijo učenci največ okoli 7. ure ter kasneje od 12. do 13. ure. Delavci pa potrebujejo avtobus do 6. ure zjutraj in popoldne od 14. do 15. ure.
Vse to bo treba temeljito pretehtati, seveda pa je v času energetske krize vsaka pobuda za prihranek goriva res vredna premisleka.
KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
Šola v naravi
Dolgo smo letos čakali na snežno odejo, končno smo jo dočakali. Največje veselje imajo seveda naši najmlajši, pa tudi učenci, čeprav so počitnice že izkoristili. Na snegu so od 14. do 19. februarja vadili učenci 5. razredov iz Gabrovke in Dol. Šolo v naravi so organizirah na Dolah. Učenci iz Gabrovke so se po drugi učni uri odpeljali na Dole. Vseh 26 učencev je bilo razdeljenih v dve skupini. V prvi skupini so bih učenci, ki so smučati že znah, in so svojo tehniko še izpopolnili, v drugi skupini pa je bilo največ takih učencev, ki so prvič stopili na smuči. Po šestih dneh so ti učenci že uspešno vijugali med vratci, kar so dokazali na zaključnem tekmovanju.
Učenci in vaditelji so bili ob koncu šole zelo zadovoljni in so poudarili, da je vlečnica na Dolah pomembna pridobitev, saj so učenci dosegli veliko več kot prejšnja leta. Pohvalili pa so tudi dobro pripravljene proge.
M. M.
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Koncert
Moški pevski zbor „Savski glas" je zadnjo soboto v februarju povabil vse krajane na koncert.
Dvorana združenega doma je bila zopet premajhna za številne gledalce, ki so z navdušenjem
spremljali koncert slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Z bogatim izborom recitacij so mladinci popestrili program. Za poživitev je poskrbela gostujoča folklorna skupina KUD Savije pri Ljubljani, ki je ob spremljavi svojega godca v narodnih nošah zaplesala belokranjske in gorenjske plese.
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
»Kresniške novice«
Marca letos je izšla prva številka biltena, ki bo postalo glasilo vseh krajanov. Izhajalo bo po potrebi, v vsak dom pa ga bodo prinašali učenci osnovne šole. Uredniški odbor si želi čimveč predlogov, pripomb in pobud za nadaljnje delo.
Spomladi nadaljujejo z gradnjo dvorane
Če bodo vremenske razmere ugodne, bo gradbeni odbor organiziral naslednjo delovno akcijo 19. marca. Tisti krajani, ki naj bi se akcije udeležili, bodo o njej podrobno obveščeni. Gradbeni odbor ie vsa razpoložljiva sredstva porabil za nakup materialov (ostrešje, kritina, stropi, parket, itd.). Od udeležbe krajanov pri prostovoljnem delu (obveznost, ki je bila sprejeta na zboru krajanov, je trideset ur dela vsakega krajana) pa je odvisno, kdaj bo prepotrebna dvorana začela služiti svojemu namenu.
Iniciativni odbor za ustanovitev športnega društva Apnar pripravlja anketo, s katero naj bi se vsak krajan odločil za članstvo v društvu in vrsto rekreacije, ki mu najbolj ustreza. Anketo bodo med krajani izvedli kresniški mladinci.
Potrošniški svet že deluje
Svet KS je zadolžil potrošniški svet za budno spremljanje založe-osti domače trgovine. Krajani ugotavljajo1, da bi bila kljub zaostre-lim razmeram na tržišču trgovina lahko bolje založena. Pripombe aajanov glede, preskrbe zbira potrošniški svet, ki ga sestavljajo: j'ranc Voglar (predsednik), Marjana Bizjak, Mirjana Jamšek, Stana *irc in Anton Godec. .
Mladi gasilci v Jevnici     Znanja ni nikoli dovolj
Gasilsko društvo Jevnica deluje šele tretje leto, že sedaj pa razmišlja o gasilskem naraščaju. Z gasilskim krožkom so začeli oktobra lani. Vodi ga Jože Kovic.
Letos pa so v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo ustanovili pionirsko društvo Mladi gasilec. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 33 bodočih gasilcev, mentorji, predstavniki šole, sveta krajevne skupnosti ter Občinske gasilske zveze in GD Jevnica.
Pionirji so se ob pomoči mentorjev seznanili z nalogami v društvu, spoznali pravila, sprejeli predračun in izvolili svoj upravni in nadzorni odbor.
Za predsednika so izvolili Bojana Jeranta, tajnica bo Mateja Ki-sovec, blagajnik Alojz Sonc ter gospodar Damjan Zupančič. Predstavniki DPO in društev so mladim obljubili pomoč ter jim zaželeli mnogo uspeha pri učenju in osvajanju gasilskih veščin.
E. K.
Smučanje v Jevnici
V krajevni skupnosti Jevnica je smučanje precej razširjeno, saj v smučarski sekciji pri športnem društvu ENOTNOST Jevnica sodeluje veliko število krajanov, prav tako pa se udeležujejo vsakoletnih tekmovanj v veleslalomu.
Letos je športno društvo zaradi ugodnih snežnih razmer izvedlo kar dva veleslaloma na smučišču v Bukovju, in sicer v nedeljo, 13. februarja 1983, in v soboto, 19. februarja 1983, kjer so sodelovale KS Jevnica, KS Kresnice in KS Dolsko.
Na prvem tekmovanju, ki je bilo v okviru športnih prireditev ob krajevnem prazniku, je sodelovalo 31 udeležencev. Med mlajšimi pionirji je zmagal Primož Trebeč, med starejšimi Sandi Kotar. Najuspešnejši član je bil Srečo Kotar, pri veteranih pa Štefan Trebeč.
- Drugega tekmovanja so se smučarji še bolj množično udeležili, tokrat je bilo 46 tekmovalcev. Najuspešnejši ciciban je bil Gorazd Ostrež, Jure Kovic med mlajšimi in Bernard Veniger med starejšimi pionirji. Marjan Jerina se je najbolje izkazal med mladinci, Marko Hrovat je zmagal med člani, Vinko Udovič pa pri veteranih.
Tekmovanje se je odvijalo v pravem tekmovalnem duhu in zadovoljni so bih tudi številni gledalci, ki so si v sončnem vremenu ogledah tekmovanje.
-kj-
KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
Mladinska delovna akcija
Faza pripravljalnih del za izgradnjo vodovoda se bliža koncu in verjetno bodo z izgradnjo začeli že letos. Pri izgradnji vodovoda pa bodo poleg krajanov predvidoma en teden delali tudi mladi. Delovna akcija, ki jo bosta organizirah OK ZSMS Litija in 00 ZSMS Primskovo, bo financirana iz sredstev, ki so namenjena za izgradnjo vodovoda. Finančna sredstva so že obljubljena, dogovoriti se je
Kotrebno le za termin izvedbe ter prijeti za orodje, vsekakor pa ne o šlo brez dobre organizacije.
Kulturnoumetniškega društva ne bo?
Da bi združili interese tako mlajše kot starejše generacije so mladi na Primskovem sklenili, da tudi v tej KS ustanovijo KUD, v katero naj bi bile vključene vse kulturne dejavnosti,od pevskega zbora do dramske in drugih sekcij. Konec februarja je 00 ZSMS Primskovo sklicala razgovor vseh mladih članov pevskega zbora in ostalih krajanov, vendar preseneča že samo dejstvo, da se ga poleg izredne udeležbe mladih niso udeležili niti vsi člani pevskega zbora.
Zelja mladih je, da bi se obe skupini in sicer pevski zbor in komisija za kulturo pri 00 ZSMS Primskovo združili, ker so začutili potrebo o enotnem delovanju in željo po vzpostavitvi vezi med starejšimi in mladimi.
00 ZSMS Primskovo je s pripravami že začela, vendar so člani pevskega zbora na februarskem razgovoru nasprotovali argumentom v prid ustanovitvi KUD, češ, da bi bilo to prisilno delo in da skupino delo v KUD ne bi prineslo želenih rezultatov. Po razgovoru, ki so ga imeli, so mladi prišli do zaključka, da člani pevskega zbora (nihče drug ni bil prisoten) niso pripravljeni pristopiti h KUD.
R. B.
Iz krajevne organizacije Rdečega križa
Tudi KO RK Primskovo se zavzema za Čimvečjo udeležbo v humani akciji - darovanju krvi. Letos je to še posebej pomembno, saj je letos 30 let od začetkov organiziranega krvodajalstva in prav zaradi tega v kraju tej akciji posvečajo še večjo pozornost.
Novembra lani se je akcije darovanja krvi udeležilo 22 krajanov, tu pa niso všteti vsi tisti, ki so kri darovali prek OZD ali šol, in tudi teh ni malo.
V mesecu aprilu bodo v kraju izvedli občni zbor KO RK Primskovo ter tokrat tudi ocenili uspešnost svojega dela.
— V začetku februarja so se šmarski osmošolci srečali z leto dni starejšimi vrstniki, ki obiskujejo prvi letnik različnih šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Lanski osmošolci so jih seznanili z izkušnjami in težavami, s katerimi so se srečah v minulem polletju; poudarili so, da je za uspešno delo potrebno zanesljivo znanje iz osnovne šole.
Dovolj snega za šolo v naravi
— Letošnji februar nam je nasul dovolj snega, zato je šmarska šola lahko uspešno izvedla petdnevno zimsko šolo v naravi. Po dveh urah pouka je 66 petošolcev odšlo na sneg za tri ure, kjer so se učili smučarskih veščin. Tudi ta oblika pouka, ki poteka doma, je lahko uspešna, njena največja prednost pa je v tem, daje poceni.
Naštudirali so igrico
— Člani dramskega krožka so se pod vodstvom Marinke Kračan in Hilde Malis že drugič predstavili v tekočem šolskem letu; tokrat so uprizorili igrico MALI STRAH BAV - BAV. Zaigrah so jo mamicam za njihov praznik, gostovah so v domu Tišje, predstavih pa so se tudi sošolcem in krajanom. g £
KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC
Novo vodstvo krajevne skupnosti
Ko so Vintarjevčani praznovali svoj krajevni praznik, so se množično zbrali na zboru krajanov. Do sedaj je bilo le malo tako zanimivih in vsebinsko bogatih sestankov. Na začetku je stekla programsko-volilna konferenca za novo predsedstvo SZDL, svet KS, predsedstvo ZSMS, skupščino KS in drugo.
Predlogi kandidacijskih komisij so bili soglasno sprejeti. Za novega predsednika KK SZDL je bil izvoljen Srečko Žlogar, za predsednika sveta KS ponovno Marko Hostnik, za predsednika skupščine KS pa Janez Kepa.
Krajevna skupnost ima zelo široko začrtan gospodarski in družbeni plan za leto 1983. Glavne naloge bodo: dokončna razširitev ceste Leskovica-Ja-vorje ter ceste Podroje-Vintar-jevec. Sredstva so zagotovljena iz krajevnega samoprispevka. Plan predvideva tudi adaptacijo večnamenskih prostorov v Javorju in Vintarjevcu. Tudi za te namene so že zbrana sredstva. Obnova doma v Javorju bo stekla že to pomlad.
Več dogovorov je bilo sprejetih na področju obrambe in zaščite, med njimi tudi dopolnitev opreme za gasilce. Zanimiv je bil tudi sklep zbora in pripravljenost ter razumevanje krajanov za dogajanja na kulturnem področju. Nosilcu kulturne dejavnosti - folklorni skupini Javorje je bila namenjena moralna in materialna pomoč z željo, da se dejavnost še razširi.
Eden od sklepov v okviru srednjeročnega plana je tudi ta, da se poiščejo možnosti za ne-peljavo telefonskega omrežja ter izgradnjo vodovoda za Le-skovico in Vrata. Pobudo za to so dali krajani teh dveh vasi.
Ob zaključku zbora so podelili krajevna priznanja najzaslužnejšim in najbolj delovnim krajanom te KS, folklorna skupina pa je poskrbela za veselo razpoloženje.
Krajani žehjo, da bi bilo čim manj takšnih „članov" KS, ki razvoju svoje sredine celo nasprotujejo ter onemogočajo delo tistih, ki za napredek kraja žrtvujejo velik del svojega prostega časa.
Kdaj ustavljene novogradnje
• Sprejetje novega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti, ki je bil sprejet v decembru 1982 (Ur.l.SRS, št. 44/82) pomeni uresničevanje že sprejetega zakona o kmetijskih zemljiščih. Zakon prepoveduje spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč (v gradbene ali druge namene) do sprejetja dopolnjenega družbenega plana občine vključno s prostorskim delom. Ža kmetijsko rabo se po novem zakonu morajo nameniti naslednja kmetijska zemljišča:
Kmetijska zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja vseh kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo vseh vrst kmetijske mehanizacije, to je I. kategorija kmetijskih zemljišč.
Kmetijska zemljišča, na katerih je delno otežkočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja rastlin, to je II. kategorija kmetijskih zemljišč.
Zemljišča na katerih so na podlagi proučitve naravnih danosti predvidene mehoracije, s katerimi je možno zemljišča usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
Iz navedenega in iz samega zakona izhaja, da se začasno ustavijo vse gradnje, s katerimi bi se spremenila namembnost kmetijskih zemljišč (novogradnja). Prepoved ne velja za gradnje na stavbnih zemljiščih, funkcionalnih zemljiščih in za rekonstrukcije, če se ne posega v kmetijska zemljišča.
Po izvedeni kategorizaciji in uskladitvi družbenega plana vključno s prostorskim delom bo zemljišče zazidljivo, če ne bo razvrščeno v eno od navedenih kategorij in je tudi zazidljivo po ostalih veljavnih urbanističnih dokumentih.
KAKO SMO PRISTOPILI K IZVEDBI TE NALOGE
Zaradi novega zakona smo morali takoj pristopiti k spremembi Družbenega dogovora o financiranju temeljne urbanistične dokumentacije, s katero predlagamo, da se kot prioritetna naloga določi uskladitev družbenega plana, vključno s prostorskim delom z dogovorom o temeljih plana 55R Slovenija za obdobje 1981-1985. V naši občini smo prostorski del družbenega plana sprejeli v letu 1981, vendar ga moramo sedaj uskladiti po določilih novega zakona. To nalogo bomo morali izvesti s pomočjo zunanjih strokovnih institucij, katere smo že pridobili s ponudbo. Izvršni svet je kot najugodnejšega in najprimernejšega ponudnika izbral Geodetski zavod SR Slovenije. Predvidoma do pogodba za oddajo del podpisana v marcu, rok za izdelavo kategorizacije je 4 mesece ter za uskladitev 3 mesece, kjer pa ni vštet čas za javne razprave in potrditev.
★★★★★★*★★★★*★*★*★★*★*★*★★★★★★**★★*★★★*★
ŠE POMNITE, TOVARIŠI?
Jože ŠTOK - Korotan
SPRETNA UKANA ZASAVSKEGA BATALJONA
t
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
V naše taborišče so radi zahajali politični delavci in partizani, ki so delali v bunkerjih, skopanih v nedrja Pugleda, v katerih so bile tiskarska, oro-žarska, krojaška, čevljarska in druge delavnice. Bunkerji so bih tako skriti, da jih niso ne Italijani ne belogardisti našli, pa čeprav so že večkrat hodih po njih.
Pod noč smo se spet odpravili na prehranjevalne akcije ter napolnili v Bizoviku, Dobrunjah in pri Polici nahrbtnike s hrano. Ko smo se vračali v taborišče, je zapra-sketalo za nami nekaj oddaljenih strelov iz laških bunkerjev, ki so obdajali Ljubljano. Tudi skupina borcev, ki je od-jiesla surove živinske kože v strojarno pri Zalogu in zanje dobila usnje, iz katerega so nam partizanski čevljarji izdelali precej čevljev, ni naletela na nobeno sovražnikovo oviro.
In še smo večkrat odhajali v vojaške akcije, zlasti proti beli gardi, ki se je zelo razpasla v okolici Ljubljane in Grosupljega.
Prodirali smo v Sostro, Do-brunje, Bizovik in druge vasi v neposredno bližino Ljubljane, postavljah tam zasede m z ognjem izzivali sovražnike v železobetonskih utrdbah. Vendar ni bilo nikogar na spregled, da bi se udarili z njim.
Vtem so se v štabu bataljona začeli pripravljati na vrnitev na Štajersko. Ko je bil sklican bataljonski zbor na Pugledu, je bilo rečeno, naj se javijo tovariši, ki nimajo orožja pa bi hoteh ostati kot partizani na Dolenjskem. Javih so se le trije Dolenjci, dva bole-hna borca in nekaj novincev. Ker Jo ni zadoščalo, je komandant odbral še vse neobo-rožene z namenom, da se na Dolenjskem oborože in okrepijo partizanske vrste. Zvečer je ta skupina 25 partizanov odšla proti Grosupljem v dolenjske brigade.'
Nenadoma, bilo je 5. februarja 1943, se je pojavil v bataljonu tovariš Skala in zahteval, da se nemudoma vrnemo nazaj na Štajersko.
Bila je medla mesečna noč. Bataljon se je raztegnil v dolgo kolono navzdol po plečih Pugleda ter se napotil proti Javorju. Tam za vasjo se je na enak način kot pri prihodu na Dolenjsko prevrtal nazaj skozi zaminirano žično mejo na, nemško stran zasedene Slovenije, prečkal Besnico in s pospešenimi koraki odhitel čez pobočje Janč proti Jevnici, kjer naj bi ga čakal partizanski brodar.
Ko smo se spuščali* proti železniški progi, sta nas zaustavila kurirja, ki ju je štab poslal iz Besnice naprej, in zaskrbljeno sporočila, da nikakor nista uspela pruicati bro-darja iz Senožeti, niti ob uri,
ki je dogovorjena za prevoz kurirjev. To je nedvomno dalo slutiti, da nekaj ni v redu!
Po kratkem premisleku je komandant Kranj c ukazal, da bataljon ostane na položajih v gozdu, trije borci pa smo z njim odšli čez železniško progo k Savi. Po dogovorjenih
tresledkih smo metali v reko oločeno število kamnov. Vendar ni bilo nobenega odziva. Nato smo klicali brodarja s spoznavnimi gesli, toda levi breg je bil nem!
Ko smo tako nemočni ugibah, kako naj razvozljamo to težavno zagato, se je začelo svitati. To je sicer pomenilo, da so se nemške zasede najbrže vrnile v svoje postojanke, hkrati pa je bila to tudi večja nevarnost, da nas sovražniki lahko opazijo iz daljave.
Nenadoma je borcu Feletu, ki je bil doma v bližnjih Kre-sniskih Poljanah in je dobro poznal razmere ob Savi šinila v glavo rešilna misel. Na njegov predlog smo poklicali v pomoč desetino borcev in s skupnimi močni z veliko muko izvlekli iz blata obsavske luže star čoln, ki je bil napol gnil in močno poraščen z mahom. Ko smo ga potisnili v Savo, je začela voda naglo pronicati vanj. Na zahtevo komandanta nas je pet borcev skočilo vanj, z nalogo, da preveslamo reko, tam odvežemo brod in se z njim vrnemo nazaj po bataljon.
Komaj smo, sklonjeni čez boke čolna, začeli urno veslati z rokami po ledenomrzli vodi že smo začutili vodo v čevljih in srhljiv občutek mraza po telesu. Z lahkoto smo usmerili čoln postrani, tako da nas je rečna struja odrivala proti levem bregu, vendar pa smo ga z veliko težavo krotili v tem položaju. Ko smo preveslah dve tretjini savske struge, je bil čoln že do polovice napolnjen z vodo in se je začel vidno pogrezati, hkrati pa nas je vztrajno zanašalo navzdol proti Ribčam. Praktično smo zaradi naraščajoče vode v čolnu postajah nemočni. Še nekaj metrov in v hipu se je čoln povsem pogreznii in smo se znašli v vodi. Na srečo nam je segala le do prsi, tako da smo bih po nekaj korakih na suhem bregu. Zaneslo nas je precej daleč.
Ko smo pritekli ob Savi do brodarskega pomola, nas je presenetila nova ovira, kajti čoln je bil priklenjen na debelo verigo. Kaj storiti? Poklicnega brodarja so Nemci že davno izselili, partizanskega brodarja Florjana pa nismo našli doma, ker se je umaknil
Pred nemško patruljo. Pa sva s aletom potrkala na okno stare ženice, si od nje sposodila pilo ter odhitela k Savi in začela delati. Čez nekaj trenutkov je bila veriga prepiljena. Potem pa sva z brodom brž odveslala na drugo stran, dru-
gi trije pa so ostali tam na straži. Zelo se je mudilo, kajti nad mrzlo jutranjo idilo je visela zaskrbljujoča bojazen, kaj če nas med prevozom čez Savo zalotijo Nemci?
Najprej se je prepeljala poldruga četa borcev, nato pa še drugi del bataljona. In tako smo se srečno rešili iž najbolj mučne zagate ter se pognali čez polje in se začeli vzpenjati proti Ciciju.
Naša čolnarska peterica pa je na tej poti doživljala v jutranjem mrazu hudo nevšečnost. Bilo nam je, ko da bomo bržčas oledeneli, kajti z vodo prepojena obleka in oprema je jela zmrzovati, se lomila in škrt al a, ko da bi bila iz pergamenta.
Bila je nedelja, 7. februarja 1943, ko smo utrujeni prispeli v Veliko vas in se razšli po toplih domačijah. Celo-nočni pohod nas je sila utrudil, zato nam je dobro del počitek in prijazen sprejem. Gostoljubne gospodinje, ki so
a"nji dan napekle veliko a, so nam ponudile še druge dobrote, ki so jih sicer hranile za težke čase. Tudi za nas, premočene čolnarje, so poskrbeli drugi. Soborci so zbrali dovolj suhega perila, da smo se preobleki! in posušili svoje obleke, dekleta pa so nam skuhala čaja z žganjem.
Proti popoldnevu nas je vznemirilo topovsko streljanje v smeri Pugleda. Kurirji, ki so naslednji dan prišli za nami z Dolenjske, so povedali, da so Italijani po našem odhodu ra-zrivali pugleško taborišče s topovskimi granatami. In šele potem so se mu približali z močnimi silami, ga „zavzeli" in se spet urno vrnili v svoje brloge. A partizanskih delavnic v bunkerjih niso našli. Udarih so torej v prazno, prav tako kot pred desetimi dnevi Nemci na Štajerskem, ko so spoznali spretno ukano, ker se jim je Zasavski bataljon izmuznil čez Savo in mejo na Dolenjsko.
Tako je Zasavski bataljon prvo nalogo uspešno opravil, v skladu z drugo nalogo pa je ustrezno oborožen in vojaško izurjen prešel v pomladansko ofenzivnost. Ze 16. februarja 1943 je skupaj z borci Kamni-•škega bataljona prodrl v Dolsko, Ihan in Dol pri Ljubljani, kjer sta napadla nemške patrulje na cestah, opravila več sabotažnih akcij v tovarni in nemških uradih, kaznovala nekaj izdajalcev ter opravila uspešno celonočno politično manifestacijo postojank v Domžalah in Kamniku niso upali na pomoč napadenim posadkam.
V nadaljevanju svojega partizanskega poslanstva je Zasavski bataljon uspešno opravljal številne vojaške, sabo-tažne, pohtične m druge akcije vso pomlad in poletje, dokler se ni 6. avgusta 1943 kot drugi bataljon vključil v sestav Šlandrove brigade.
3
3
X X X X
PRIZNANJA PARTIZANSKIM DRUŽINAM
Pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija deluje obnovljeni odbor aktivistov nekdanjega okrožja OF Litija, kije obstajal v času narodnoosvobodilne borbe. Njegova naloga je združevati aktiviste OF, sklicevati spominske  in delovne sestanke,
predvsem pa zbirati gradivo -spomine, podatke in dokumentacijo za pisanje zgodovine o narodnoosvobodilnem gibanju v mejah tega okrožja. Predsednik tega odbora je Franc Poglajen - Kranja
Na pobudo tega odbora je predsedstvo  občinske konfe-
DOPOLNILO K ČLANKU
»PKT NI VEČ, KARTONAŽNA ŽE DELA«
V Glasilu občanov za mesec februar je na drugi strani objavljen članek ,PKT ni več, Kartonažna že dela", ki obravnava problematiko bivšega PKT. V zadnjem odstavku članka je postavljena trditev, da se je zaključil ponesrečen poizkus oblikovanja nekakšne mešane dejavnosti. Ker je prav, da je javnost obveščena pravilno in pošteno, smatram, da sem dolžan razložiti nekaj svojih pogledov na poslovanje PKT.
PKT je bil ustanovljen z namenom, da na tej osnovi nastane nova proizvodnja, od tega tudi ime „proizvodnja". V začetku je bilo mišljeno, da bi temeljila proizvodna dejavnost na kooperaciji iz zasebnega sektorja, pozneje naj bi prišlo do samostojnega proizvodnega programa.
PKT je začel delovati praktično iz nič. Iz gostinske sobe je polagoma prišlo do dokaj dobrih prostorov na Ježi. V vse to je buo vloženih relativno malo sredstev, tako iz sklada za gospodarski razvoj, kakor tudi Hermesa iz Ljubljane. Vseskozi je bila prisotna ideja, da je potrebno za perspektivo PKT zagotoviti program, ki bo slonel na proizvodnji. Polagoma je dozorevala odločitev, da je za tako usmeritev nujno potrebna močnejša finančna pomoč, ki pa io ustanovitelja Sklad za razvoj gospodarstva in Hermes Ljubljana nista mogla zagotoviti. Zato je bilo treba iskati druge možnosti. Poleg drugih rešitev, se je še najbolj približala konceptu zamišljenega razvoja povezava s Kartonažno tovarno Ljubljana. Kljub temu, da PKT ni posloval z izgubo, se je bilo treba odločiti za likvidacijo, da bi lahko realizirali vključitev PKT v Kartonažno tovarno Ljubljana. Pripomnim naj, daje s Kartonažno tovarno Ljubljana bilo nekaj pogovorov že pred tem, predno je prišlo do odločitve, daje treba iti v likvidacijo. Ker je bilo ugotovljeno skupaj s predstavniki Kartonažne tovarne, da bi bil najbolj enostaven način vključitve v tovarno prav likvidacija, so ustrezni organi tudi take sklepe sprejeh.
Tako v primeru likvidacije PKT ne moremo govoriti o ponesrečenem poizkusu, nasprotno prav ta poizkus je omogočil zagotoviti osnovo za nadaljnje delo. Razvoj bi bil v okviru PKT zanesljivo počasnejši, kajti brez ustreznega programa, ki ne bi bil finančno podprt, si nejbi mogli zamišljati dobre perspektive.
Teh nekaj ugotovitev naj bo kot dopolnilo članku, da bi bila javnost malo bolje obveščena.
JOŽE DERNOVŠEK
renče SZDL Litija sklenilo, da bo v počastitev 40-obletnice vstaje slovenskega naroda podelilo posebna priznanja kot zahvalo najbolj zaslužnim partizanskim družinam, ki so s svojim nesebičnim delom in žrtvami v času narodnoosvobodilne borbe največ prispevale k razvoju Osvobodilne fronte slo-, venskega naroda in k partizanski zmagi.
Posebna komisija pod vodstvom Jožeta Gricarja-Metoda je pripravila pravilnik z zelo strogimi kriteriji za pridobitev tega priznanja. Ustanovljene so bile tudi okrajne komisije (Litija, Kresnice, Moravče, Šmartno, Vače, Zasavje) v katerih so sodelovali predstavniki odborov aktivistov OF, ZZB in SZDL.
Zaradi dobro pripravljenih predlogov, komisija okrožnega odbora OF ni imela posebnih težav. Pri pregledovanju predlogov in utemeljitev je ugotovila, da za vse predlagane družine velja oznaka, da so sodelovali vsi člani, ki so se vključili najkasneje pred 9. septembrom 1943, da so NOG materialno podpirali ali pa so zbirali tako pomoč, ter da je njihovo zadržanje tudi po vojni pozitivno.
Pri hišah teh družin so bile javke, razni sestanki, kurirske in radio telegrafske postaje, bunkerji, tehnike, partijski in drugi tečaji, partizanska šola za otroke, razne delavnice za izdelovanje in popravilo obutve, obleke, orožja, čolnov. Družinski člani so delali v odborih OF, AFŽ in mladinske organizacije ter gospodarskih komisij. Opravljali so kurirske in obveščevalne naloge. Bili so člani Narodne zaščite. Udeleževali so se raznih akcij, kakor na primer „setev-žetev" v kateri so obdelovali zemljo izgnanih družin ter jim pošiljali prehrambene pošiljke, prevažah so s čolni partizane, mobilizirance, aktiviste, funkcionarje, pošto, material, mleli so žito za partizane, klali živino in jo predelovali, prevažali in negovali so ranjence, skrbeh za partizanske bolnišnice in še bi lahko naštevali.
Komisija je doslej odobrila podelitev priznanja 319 družinam Ugotovili smo, da je od
S podelitve priznanj partizanskim družinam na Slivni pri Vačah. (Foto: T. B.)
leta 1941 sodelovalo 51 družin, od leta 1942 174 družin, od leta 1943/85 družin. V partizane je odšlo 374 mlađih fantov in deklet. V ilegalo je odšlo 11 kompletnih družin. V zapore in internacije je okupator odgnal 93 ljudi teć izgnal 81 kompletnih družin, požgal pa 41 domačij. Družine so utrpele "209 človeških žrtev.
Ugotovili smo tudi, da je bilo nekaterim zaslužnim družinam to prvo in edino priznanje.
Priznanja smo podeljevali v letu 1981 in 1982, ločeno po okrajih, na proslavah krajevnih praznikov, kar je dalo tem prireditvam posebno svečan pomen. Po priznanja so prišli člani
Sočaščenih družin osebno, z vi-nim spoštovanjem in ponosom! Odsotnost so opravičili le v redkih primerih - zaradi bolezni ah starosti.
Priznanja sta povsod podeljevala: predsednik okrožnega odbora aktivistov OF in predsednik občinske konference SZDL Litija tovariša Franc Po-glajen-Kranj in Miro Kaplja. Slavnostne govore so imeli Franc Poglajen, Jože Gričar, Danica Ribičič in Miro Kaplja. V Zasavju bodo priznanja podelili spet aprila 1983,.
V občinskem glasilu SZDL Litija so bila objavljena imena družin, ki so prejela priznanja.
Na sestanku okrožnega odbora aktivistov OF Litija smo
akcijo obravnavali - zbrali dosedanje vtise in mnenja o katerih so poročali člani okrožnega in okrajnih odborov OF in tudi na podlagi ocene občinske konference SZDL Litija ugotovili, da je bila to dobra politična akcija, ki je dosegla širok odmev pri ljudeh na terenu.
Akcija še ni zaključena. Nekateri okraji pripravljajo nove predloge, kar tudi pomeni, daje priznanje na terenu zelo upoštevano. Komisija okrožnega odbora bo vse naknadne predloge pozorno proučila in kakor zahteva pravilnik delo zaključila najkasneje do leta 1985 - ob 40-obletnici osvoboditve.
Seveda pa je ob tem treba povedati, da s temi priznanji ne bomo mogli zaobjeti prav vseh družin, ki so sodelovale z NOG, ga podpirale in mu bile zveste Te družine so znane in jim velja javna zahvala. V mnogih primerih so posamezniki iz takšnih družin že dobili priznanje iz raznih naslovov (aktivisticno značko, državno odlikovanje status borca). Naloga okrajnin odborov OF in ZZB je, da popravijo morebitne napake v okviru te akcije do 40-obletnice osvoboditve.
Danica Ribičič
OB DNEVU ZENA
KO SZDL Sava je imenovala pripravljalni odbor, ki je poskrbel, da se je pripravila že tradicionalna razstava z naslovom: Kaj so izđelale pridne roke.
Na razstavi so bih na ogled izdelki domače obrti, ročnih del in slaščičarskih izdelkov.
Tudi pevci, mladinci, pionirji in otroci iz vrtca niso pozabili žensk v KS, zato so jim pripravili proslavo z naslovom: Zlate so tvoje roke, mama.
Pionirji so se s čestitkami spomnili delavk v trgovini, na pošti, v obratu TKG in v vrtcu. Obiskali so tudi partizanske matere, invalidke in družbenopolitične delavke.
Izvršni odbor RK Sava je z darili čestital za 8. marec vsem članicam RK, ki so stare nad 70 let, mladi člani RK pa so jim z veliko ljubeznijo izdelali čestitke.
SPORT
REKREACIJA
SPORT
REKREACIJA
SMUČANJE
Občinski smučarski pokal
TVD Partizan je v času po novem letu organiziral štiri tekme za občinski „SKJ" pokal v slalomu in veleslalomih, na Trebeljevem, Kresniškem vrhu in Slivni.
Razveseljiva je udeležba članov in veteranov, pogrešamo pa večjo udeležbo članic oziroma mladink.
Za konec sezone pripravljamo še tekmo v slalomu na višje ležečem smučišču.
Stanje po štirih tekmah
Pri članih vodi Jernej Konjar, sledijo Tomaž Kralj, Matjaž Kline itd. Točke je do sedaj zbralo 34 tekmovalcev. Pri veteranih vodi Tine Vrhovec, sledijo Lado Kavšek, Ludvik Novak itd. Točke je do sedaj zbralo 12 tekmovalcev. Točke delimo po enakem sistemu kot v svetovnem pokalu, prvih 15 tekmovalcev prejme točke.
Vse ljubitelje smučanja vabimo k čim večji udeležbi na tekmovanjih!
Množična udeležba na Mahovni
TVD Partizan Litija je dne 26. 2. 1983 organiziral slalom na Mahovni za predšolsko in osnovnošolsko mladino. Pripravili smo dva teka. Od 63 prijavljenih tekmovalcev je oba teka končalo 53 učencev. Pogrešali smo le večjo udeležbo deklic.
Rezultati po kategorijah: predšolski otroci:
Dobčnik, Ivanušič, Pire itd. 1. — 4. razred dečki:
1. Doblekar, 2. Končar, 3. Medved . . . 1. — 4. razred deklice:
l.Pošebal, 2. Som . . . 5. — 6. razred dečki:
1. Dobrovoljen, 2. Kotar, 3. Cvetežar ... 7. - 8. razred dečki:
1-2 mesto Potokar in Bar-bek, 3-4 mesto Ceglar in Di-mec . . .
Prizadevali si bomo v naslednji sezoni organizirati še več tekem za predšolsko in osnovnošolsko mladino v bližini Litije, seveda, če bodo snežne razmere ugodne, saj smo bili nad udeležbo in borbenostjo zelo presenečeni. s. K.
Športno društvo »Presad« Gabrovka
00 ZSMS Gabrovka je ustanovila športno društvo „Presa*d" Gabrovka, ki bo skrbelo za aktivnosti na tekmovalno-rekreativnem področju vseh krajanov. Na ustanovnem zboru 25. februarja so sprejeli pravilnik delovanja ŠD, izvolili upravne organe in si zadali obširen program. V nedeljo, 27. februarja pa je ŠD „Presad" organiziralo tekmovanje v smučarskih skokih na novo prirejeni 25-me-trski skakalnici. Prireditelji so imeli v načrtu 3 serije, vendar jim je ponagajalo vreme. V soboto še trdo doskočišče se je v nedeljo omehčalo in ne bi vzdržalo treh serij. Tako so ocenjevali poskusno serijo in prvo serijo.
Tekmovanja se je udeležilo 22 tekmovalcev v dveh kategorijah: 16 članov in 6 pionirjev. Uvrstitve so bile sledeče: Pionirji:
1. mesto - Meserko Oton ŠSD_„PRESAD"
2. mesto — Pancar Igor ČATEŽ
3. mesto - Murn Bogdan ŠŠD „PRESAD"
ČLANI:
1. mesto - Centa Ivan ŠD „KOVINAR" DOLE
2. mesto — Dimec Ivan ČATEŽ
3. mesto - Zagorjan Janez ČATEŽ
Tekmovanje si je ogledalo precej krajanov, ki so skupaj s tekmovalci pohvalili organizatorje in jim tako dali vzpodbudo za nadaljnje delo.
• I.M.
KOŠARKA
Najboljše Gabrovčanke in Šmarčani
Strokovna komisija pri KK Litija, ki jo vodi Tomaž Malenšek, je v februarju organizirala občinsko tekmovanje v košarki za mlajše pionirje in pionirke (rojene 1970 in kasneje). Nastopile so ekipa osnovnih šol: Gabrovka-ŠŠD Presad, Litija-ŠSD Predilec in Šmar-tno-ŠŠD Tišje.
Najuspešnejše so bile pionirke iz Gabrovke in pionirji iz Šmar-tna. Ob ekipi sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje za Pionirski festival, ki ga vsako leto organizira Košarkarska zveza Slovenije skupaj z Zavodom za šolstvo.
Pionirke:
1. Presad
2. Predilec
3. Tišje
66 0 179:84 12 6 3 3 148:102 6 60 6 53:1440
Pionirji:
1. Tišje
2. Predilec
3. Presad
6 4 2 166:129 8 64 2 191:183 8 6 1 5 150:195 2
Odločilna tekma za prvo mesto: Predilec-Tisje 11 ;21
M. G.
Na Dolah za občinske naslove v veleslalomu
Tudi letošnje 6. občinsko prvenstvo v VSL so organizirali člani Športnega društva Dole pri Litiji. Izvedli so ekipno in posamično tekmovanje za učence osnovnih šol občine Litija, pa tudi za vse ostale kategorije. Pokroviteljstvo je letos prevzela Zavarovalna skupnost TRIGLAV, katere predstavnik je odprl prvenstvo, podelil kolajne in za nameček oblekel dolske vlečničarje v tople Toprove puhovke. Oba dneva je tekmovanje spremljalo veliko število jubiteljev smučanja.
Razvrstitve posameznikov: Ml. pionirji: 1. Setničar Tomaž, 2. Kotar Matjaž, 3. Brun-ček Janko, 4. Kotar Bojan, 5. ?ilih Denis, 6. Kotar Uroš, 7. Cvetežar Sando, 8. Vrhovec Se-bastijan, 9. Vehovec Mitja, 10. Pavlina Črto
Ml. pionirke: 1. Kovic Špela, 2. Kos Irena, 3. Kavšek Meta, 4. Cotar Maruša, 5. Petje Jasmina
St. pionirji: 1. Jesenšek Loj-:i, 2. Kovic Jernej, 3. Medved ludi, 4. Kodrin Stanko, 5. Ko-drin Branko, 6. Kobal Robert, 7. Premk Aleš, 8. Premk Radoš, h Primožič Jernej, 10. Kotar Oušan
St. pionirke: 1. Mantelj Ta-leja, 2. Novak Marija, 3. Krem-'.ar Mateja, 4. Kobal Suzana, 5. Medved Jožica
Mladinke: 1. Povše Irena, 2. ^trman Karmen, 3. Lavrič Nada, 4. Mak Majda, 5. Zupančič barbara
Mladinci: 1. Kline Matjaž, 2. Cralj Tomi, 3. Mrva Marko, 4. Centa Ivan, 5. Kristan Robert, ). Medvešek Ivan, 7. Vrhovec Andrej, 8. Knez Jani, 9. Je-.enšek Toni, 10. Povše Marko
Članice: 1. Kotar Jelka, 2. Rosana Maček-Kristan, 3. Vrhovec Tatjana, 4. Medved Vlaja, 5. Prcač Marinka
Člani: 1. Kotar Srečo, 2. Fe-konja Bojan, 3. Medved Igor, 4. Čož Jože, 5. Prelogar Drago, 6. Medved Karel, 7. Hrovat Mar-Ko, 8. Eržen Milan, 9. Slimšek lani, 10. Molhar Bojan
Ml. veterani: 1. Vertot Ciril, 2. Molka Alojz, 3. Zadnik Jože, 4. Borišek Lado, 5. Kralj Vili
St. veterani: 1. Kavšek Lado, 2. Kolman Veri, 3. Zupančič Matjaž, 4. Kofol Ludvik
CICIBANU: 1. Dimenc Jure, 2. Urbič Dušan, 3. Prelogar Tadej, 4. Kranjc Uroš, 5. Božič Manja
J. K.
/O Gospodarska banka Ljubljana
vabi varčevalce v petek, 1. aprila 1983 ob 12. na 9. redni zbor varčevalcev v občini Litija. Zbor bo v veliki sejni dvorani občinske skupščine, Jerebova 14. Na zboru se bomo pogovarjali o poslovanju banke v letu 1982 ter o gospodarskih naročilih za 1983. leto.
Vabljeni!
»Srebrni pajki« ne počivajo
V mesecu januarju so imeli taborniki odreda „Srebrni pajki" svoje prvo zimovanje na Dolah. Tabor so si uredili kar v osnovni šoli, mlajši so spoznali bližnjo in daljnjo okolico, se naučili osnove orientacije in življenja v naravi. Starejši so imeli organiziran tečaj za vodnike, tako da je odred sedaj pridobil osnovni kader za nadaljnje razširjeno delo.
Prebivalci Dol in okolice so se izkazali s svojo gostoljubnostjo, na vsakem koraku so nam pomagali in nam postrejgli z različnimi informacijami" o življenju in delu na kmetijah, o domačih živalih itd.
Posebno sta se tabornikom priljubili tudi obe kuharici, saj sta jim pripravljali izredno okusno hrano, kako dobro sta kuhali so se lahko prepričali vsi, ki so jih obiskali.
V okolici Dol so odkrili nekaj izredno lepih kotičkov še neoma-deževane narave, kar je v zadnjih letih že prava redkost. Potrebno bi jih bilo zaščititi.
Zimsko taborjenje je odlično uspelo, čeprav ni bilo snega, kar pomeni, daje taka oblika počitnic dobro zamišljena. Tabor je vodila Lidija Gril.
Sedaj ,,na poti k pomladi" taborniki delajo po vodih, osvajajo določena znanja, ki jih bodo praktično uporabili in preverili na prihodnjih taborih in tekmovanjih. Taborniki se marsikaj koristnega naučijo, pri tem pa se ves čas držijo pravila: .Združi prijetno s koristnim."
S.Č.
Dopisujte v Glasilo občanov
GOZDNI OBRAT LITIJA
OBVEŠČAMO
interesente, da imamo na razpolago kvalitetne macesnove sadike, primerne za ureditev vrtov, ali za pogozdovanje. Sadike po ceni 7 din lahko nabavite v drevesnici Ponoviče do 15. aprila. Informacije po telefonu: 881-692.
P©f© i
Mm 1 Ji m
-13ofl^a-' Litija
Valratorjev trs M, tel8Sf-02 7
RAZVIJANJE COLOR FILMOV IN IZDELAVA COLOR FOTOGRAFIJ VSEH VELIKOSTI V 6 DNEH!
FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE: OSEBNO IZKAZNICO, VOZNIŠKO DOVOLJENJE, POTNI LIST . . . IZDELAMO EXPRES V ENI URI!
ičinsku'
GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Obči konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Jože Sev-Ijuk. Odgovorni urednik Glasila občanov: Mija Ber-nik; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Trne Brilej. Ureja uredniški odfror. Predsednik časopisnega sveta: llilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Ptčtnik. Priprava za tisk. IBM—Dnevnik. Tisk: liskama Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
KOMISIJA ZA SPREJEM OTROK V VVO LITIJA OBJAVLJA
VPIS
— dojenčkov (starost od 8 mesecev do 2 let)
- predšolskih otrok (starost od 2 do 7 let)
za vstop v VVO Litija, v šolskem letu 1983/84 v naslednje enote:
„Medvedek", Litija, Bevkova ul. 1
„Najdihojca", Litija, Cesta Komandanta Staneta 8
„Ciciban", Šmartno pri Litiji, Ustje 123
,,Kresnička", Kresnice 23 b
„Sava", Sava pri Litiji n.h.
Vpis bo aprila 1983 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova ul. 1., vsak dan, razen sobot od 7. do 14., ob ponedeljkih od 7. do 16.