LISTEK. Folitično razmerje med avstrijskimi deželami in Ogrsko v 17. stoletju. (Ob dvestoletnici Krncev predaval v Ljutomeru dne 27. nov. 1904. Fr. Kovačič.) (Da«e.) Iz splošaega aezadovoljstva aa Ogrskem ia Hrvaškem 86 je izcimila velika zarota ogrskih ia hrvaških velikašev, ki so v svoje kolo potegaili tudi bogatega štajerskega velikaša Erazma Tatteabacha, zakaj tudi aa Štajerskem je bilo med ljudatvom veliko aezadovoljstvo zaradi ogromaih davkov. Na čelu tej zaroti 80 bili mogočai velikaši: baa hrvaški Peter Zrinjski in ajegov svak, mladi kaez Franjo Fraakopaa, aa Ogrskem pa palatia Wes8eleay, dvorai scdaik Fraac Nadaady ia Fraac Rakoezy, zet Petra Zriajakega. Naraea te zarote je bil, da se Ogrska ia Hrvaška odtrgata od ATStrije, vladar aa Ogrskem bi bil Rakoezy, brvaški kralj bi po8tal Peter Zrinjski, TatteBbach bi pa postal kaez južne Stajerske. Toda Tatteabaebov strežaj je ?se ovadil in še predea so zarotniki bili pripravljeai, je prišlo že rse aa dan. Kazea je bila ostra. Zriajakega ia Fraakopaaa so obglavili v Duaajskem Novern mestu dne 30. aprila 1671. Zastoaj so bile vse prošaje za pomiloščeaje. Dvorai svetovalci so računili aa velika posestva teh dveh mož, ki 80 po ajuai smrti postala državna lastnina. Ž ajima sta izumrli dve slavai hrvaški rodoyini Zriajskih ia Fraakopov, ki so dali do moviai toliko slavnih juuakov. Tudi Erazem Tattenbach je bil v Gradcu dne 1. deeembra 1671 ob glavo djaa, star še-le 37 let. Istotako Nadasdy, dočim je Rakoczy na prošajo svoje matere bil pomiloščea. — Ko se je kuhala ta zarota, so po zimi leta 1669—1670 Ogri razbijali po Štajerskem okoli Svetiaj ia Ljutomera. Komaj so zadušili zaroto Zrinjskega in Fraakopaaa, že ae je vael aa Ogrekem aov upor proti cesaraki oblasti. Leopold I. se je močflo zmotil, ko je 6. raaja 1671 pisal svojemu poslancu na Špaaakem, da sedaj stvaii aa Ogrskem dobro stoje, oa pa se hoče te priloŽBosti poslužiti ter vHuBgariji atvari drugafe vrediti, češ, eedaj je Ogrska precej mirBa, zatorej upa, da bo kmalu vse v drugi tiispravil. Sredstva ia pota, po katerih je botel svoj aamea doseči, so pa bila popolaoma napačaa. Ogrska naj bi 8 Hrvasko čez noč po- stala dedaa dežela. enaka drugim kroaoviaam ter tesao združeaa ž ajimi. Najhujše sovražaike ogrskih pravic je cesar pošiljal za uradaike aa Ogr8ko, nabiral je velike davke, Hrvatom je pa hotel vzeti geaeralat varaždinski ia stegaiti ali celo odpraviti bansko čast. Kratenje deželaih pravic je Ogre hudo razpalilo. Leta 1678 je atopil aa čelo razjarjeaim vstašem mladi grof Tokoly, ki si je kmalu osvojil severozahodao Ogrsko ter se proglasil za ogrskega kralja. Fraacoski kralj Ludovik XIV. je pa bil zaščitaik Ogrske. T5k6ly se je bil med tera ožeail z mlado vdovico Fraaca Rakoezyja (f 1676), Heleao, hčerjo uraorjeaega Petra Zrifljakega, ki se je zaklela, da se raora maščevati nad Nemci ia duaajsko vlado. Naeakrat je bila V8a Ogrska v plameau ; ceearske vojske so bile proti ajim preslabe; ogrski vstaši ao se klatili celo po Moravskem, v aajvečji aevaraoBti pa je bila aoaedaa Štajerska, kjer je bilo tudi doati aezadovoljstva. Po zimi 1. 1677 je vdrlo 6500 Turkov ia ogrskib roparjev črez Rabo aa Stajerako, k sreči so jih pa odpodili juaaški Hrvati. Meseca septembra 1. 1681 je zopet 6000 Turčiaov prihrulo do Radgoae, ki so vse požgali in 300 kristjaaoT odpeljali v aužnost. Vrb tpga je pretila vojska s Francozi; cesarska vlada je bila v Bajvečjib stiskitb. Da si zagotovi Hrvate, jim je cesar dal zopet baBa, s T6k6lyjem pa je skleail mir najprej aa 6 me.sec.ev, potem pa meseca marca leta 1680. aa celo leto. Madžarom je dal domačina za upravitelja, T6kolyu pa je poBudil, da se za staluo izmirita. Toda drug drugemu nista zaupala, in kmalu je Tokoly pretrgal vse vezi s cesarjem ter prosil pomoči pri turškera Bultaau, ki mu jo je tudi obljubil ia ga ime•noval za upravitelja Ogrske. FraBeoski kralj je pa Baročil svojemu poskacu aa Poljskem, naj da Tokolyu deaarja, kolikor ga potrebaje. Leta 1682 je potekel vašvarski mir ia oesar je poslal poslanoa k eultaau, da obaovi ia podaljša mir. Dolgo je moral cesarjev poslaaee v Carigradu čakati Ba avdijenco, aaposled pa ga je sultaa spiejel jako aemilostBO ia hladao. — Pred vratmi je bila zopet velika voJBa 8 Turki. Po Štajer8kem se je že meseca avgusta 1. 1682. s strahom \a trepetom pripovedovalo, da prihaja Turek z veliko močjo, združeB z madžarskimi puatarji. Kraji okoli Ljutomera, RadgoBe ia višje so bili brez vsake brambe, ter bi morali pasti kakor zrela hraška v turško žrelo. V aaglici so spravljali Ba mejo puške, topove, smodflik i. dr. Poslali so aa štajersko ogrsko mejo regimeat dragoacev ia iflfanterije ki ge je razmeatila po trgib, mestih ia vaseh od LjutoBiera gori do WildoBa iB Hartberga. Toda ti vojaki so bili prava Badlega ljudstvu. Povsod so se jib braaili ia bali; Mariboržaai celo dveh kompaBij kirasirjev splob Biso pustili v mesto. 0 pustu 1. 1683 eo bile prepovedaae vse zabave, plesi, maškarade i. t. d., aaznaaiti so morali vse berače ia postopače, ki so morali pomagati delati utrdbe. PremoŽBejši so bežali v oddaljeae ia varae kraje. Štajercem je prišel aa pomoč tadi slavai kraajski zgodoviflai* Vajkard Valvazor. Dae 1. maja 1683 se je vzdigailo 250.000 Turkov s 300 topovi ter so se pod poveljstvom bojaželjaega velikega vezirja Eara Mustafa aapotili naravaost proti Duaaju. Cesarske vojske je bilo komaj 60.000. Ograki palatia Eszt8i*hazy je sicer klical Ogre pod orožje, pa le malo kdo se ma je odzval; Madžaii so rajši potegaili s Turkom iB T6koly se je srčao veselil zadrege, v kateri \e bila avstrijska vlada. Pae pa je brvaški baa Nikolaj Erdodi z gefleralom Herbersteiaom postavil Ba Muro 8000 Hivatov, dasiravBo sta sultaa ia T6koly prijazao vabila Hivate ua svojo straa. Velika Bevarnost je vendar bila tokrat odvrajena od naših dežel in turški moči zadan 8DirteB udaree. Dne 12. septembra leta 1683 je juaaški poljski kralj Jan Sobieski sijajao premagal pred Duaajem Kara Mustafa, katerega {e dal potem sultaa zadaviti. Eonec uledi.