LES wood 51 (1999) 11
Raziskave in razvoj
350
UDK: 728.7:691.11:711
Monta`na eko-gradnja
Pre-fabricated eco-building
Tadeja ZUPANČIČ STROJAN *
Povzetek
Pregled najnovejših spoznanj o mo`nostih in omejitvah rabe lesa za konstrukcije. Nastajajo~a eko-kultura informatike se danes bojuje s potrošniško. Pri tem pa se ka`e vrzel med specifi~nimi pogoji kulturnega prostora in ponudbo zanj. Ta vrzel, ki se stopnjuje z bogastvom kompleksnosti naselbinske krajine, se je pokazala tudi ob zadnjem posvetu o monta`nih oz. gotovih hišah v Sloveniji. Naj pri~ujo~e razmišljanje spodbudi diskusijo na prihodnjem posvetovanju. Naj bo to spodbuda za preusmeritev iz ve~disciplinarnega v meddisciplinarno usmerjanje razvoja in od specifi~ne tehnologije za univerzalne produkte k univerzalnim strojem za specifi~ne, lokalne potrebe ter od prilagajanja potrebam in pogojem k izhajanju iz njih v vsej spremenljivosti.
Klju~ne besede: arhitektura, urbanisti~no na~rtovanje, les, monta`na gradnja, prefabrikacija, eko-kultura, identiteta
Abstract
Survey of the latest findings about possibilities and limitations of using timber as construction elements in the era of changing consumer into eco-culture indicates a gap between specific circumstances of cultural environment and existing offer. This gap, which enlarges with the richness of complexity of settlement landscape, was obvious also from the results of the last symposium on pre-fabricated houses in Slovenia. The discussion below should challenge some ideas to be discussed during the next convention. Development orientation should lead from multi- to interdisciplinarity of development co-ordination, from specific technologies for general markets to universal production for specialised and local needs and from adjusting to circumstances to deriving from them.
Keywords: architecture, urban design, timber, pre-fabricated building, prefabrication, eco-culture, identity
POJMOVNE IN RAZVOJNE OPREDELITVE
Monta`a lahko pomeni dokon~nost postavitve nekega elementa, vendar je mo`en tudi ve~ji poudarek na vnaprejšnji pripravljenosti posameznih delov, ki so dokon~ni, celotni sestav pa ne. Predvsem gre bolj za na~in izvedbe kot za njen kon~ni produkt, ~eprav si ga v zvezi s hišo marsikdo na podlagi preteklih izkušenj predstavlja kot nekakšno barako. Poceni in ceneno, hitro gorljivo, skratka dale~ od trajnosti.
Ni toliko pomembna velikost sestavnih elementov, saj je le-ta relativna, bolj je pomembno njihovo razmerje do celote. Predvsem pa je bistven na~in spajanja elementov v širšo celoto. V
primerjavi z masivno gradnjo, mon-ta`na gradnja, zanemarja to~kovne in favorizira linijske in ploskovne primarne elemente, ki “vedo”, kam sodijo - odvisni so od na~ina sestavljanja. Obstaja torej nek abstrakten grad-beno-tehni~ni sistem (>sistemska gradnja1), ki ta na~in in hierarhijo komponent (od primarnih, do sekundarnih…) dolo~a. Potrebna je vrsta sti~nih elementov, ki so zelo prob-lemati~ni, saj dolo~ajo bodisi zaprtost bodisi odprtost sistema. Zaprtost pomeni vnaprejšnjo dolo~enost stikov,
asist. dr., univ. dipl. in`. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA
odprtost pa mnogotere mo`nosti sestavljanja komponent.
Prastari2, tudi pri nas tradicionalni princip odprtih sistemov (gl. sliko3), se je v ~asu industrializacije, še posebej pa standardizacije in prefabrikacije, dodobra preobrazil. Tako danes poleg prilagodljive obrtniške monta`e poznamo tudi masovno, kamor sodi ve~ina neprilagodljivih paketov kon-~anih izdelkov, nastalih na osnovi zaprtih sistemov.
Izraz lahek ima vrsto pomenov: nasprotje te`kega oz. masivnega, pro-sojnos, brez truda ali napora, neres-nost ali umetniška nezahtevnost. Besedna zveza lahke stavbe pa se nanaša predvsem na vgrajene materiale in posredno sporo~a, da ne gre za vse monta`ne objekte, temve~ le za zgrajene iz materialov oz. njihovih sestavov, ki imajo relativno majhno maso. Uporaben je torej predvsem,
LES wood 51 (1999) 11
kadar obravnavamo vprašanja, povezana z maso materiala (akumulacija toplote, dušenje zvoka, odpornost v mo~nem vetru...).
Podobno kot pridevnik monta`en ima tudi gotov svoje pozitivne in negativne prizvoke. V najširšem pomenu ozna-~uje dokon~no oblikovanost oz. kon~-no obliko, kar lahko velja za obleko, ki jo (lahko) zavr`emo, ko se spremenijo modni trendi, pomeni pa tudi gotovost v smislu varnosti, zanesljivosti obstoja. Prizvok postaja negativen, ko postane zadeva nepreklicna. O “gotovih” (=nekaterih) stvareh je v~asih celo bolje mol~ati... Poudarek torej v glavnem sloni na rezultatu in njegovi nespremenljivosti. V gradbe-notehni~nem smislu pomeni zaprtost sistema s komponentami.
Kdaj lahko govorimo, da je hiša gotova? Ko je industrijsko (pred-)priprav-ljena za prestavitev na predvideno lokacijo (kot prenosna arhitekturaiv). Morda takrat, ko vidimo njeno zunanjo podobo v izbranem okolju? Ali takrat ko je vseljiva? In kdaj je vseljiva upoštevaje razli~ne potrebe in zahteve uporabnikov v ~asu vselitve? Ali je gotova takrat, ko se prilagodi spremenjenim potrebam bivanja? Ali je sploh kdaj gotova? ^e je, ali ni neprilagodljiva spreminjajo~emu se na~inu `ivljenja? Kako se odziva na spremin-jajo~e se zahteve in `elje po proob-likovanju prostora in rasti? Ali je `iv-ljenje gotovo, ko se za~ne ali ko se kon~a? Tudi hiša se kon~no podre, pa njena podoba lahko znova o`ivi, v takšni ali druga~ni obliki. Ali je morda gotova takrat?
^e izraz gotova hiša ustreza trenutnemu prevladujo~emu na~inu monta`e pri nas, ali ustreza tudi razvojnim usmeritvam?
Negativne prizvoke uveljavljenega poimenovanja je zelo te`ko eliminirati z novim poimenovanjem, ki prav tako ni brez njih. Dosti ve~ kot nalepka “novo” v zvezi s samim procesom gradnje velja poudariti sodoben cilj, ki ga glede na gospodarski in prostorski pomen `elimo dose~i. Gradnja naj bo ~im cenejša, vendara ne s cenenimi u~inki. To pa je ~loveku in njegovemu
Raziskave in razvoj
bivanjskemu okolju prijazni razvoj, pa naj ga imenujemo nizkoenergetski, racionalnoprostorski, trajnostni, eko-razvoj5 ali kakorkoli `e. Odtod tudi naslov pri~ujo~ega besedila.
PROSTOR NASELBINSKE KRAJINE
Razlogov za skromno število novih lesenih monta`nih objektov pri nas v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi dr`avami6 je vsekakor v ve~ smereh.
Kompleksnost slovenskega naravnega in kulturnega okolja - naselbinske krajine - ote`uje primerjavo s podro~ji, s katerimi ni primerljiv. Ob~utljivi nasel-binskokrajinski preplet Slovenije premore marsikateri evropski vzorec. Toda enkraten je v svojem merilu (kot Evropa v malem), saj predstavlja sti-~iš~e razli~nih naravnih in kulturnih silnic. Zato so razli~ni deli primerljivi z razli~nimi “evropskimi” sorodniki, zlasti s sosednjimi.
Eden izmed razlogov za razli~nost v primerjavi z monta`no gradnjo v Evropi je npr. vztrajajo~i regionalizem severa v vsem obdobju moderne arhitekture. Tudi ameriškega vpliva, iki se je uveljavil po drugi svetovni vojni ne gre zanemariti.7
Neosveš~enost socialnega okolja -lai~ne javnosti - botruje vztrajnemu zaupanju v povojno uveljavljeno graditeljsko prakso, ki te`i k modernisti-~no obarvanemu idealu individualnega “trdnega” doma sredi parcele, stopnjevano s poudarjanjem privatne lastnine, ~eprav s podobo soseš~ine marskikdo ni ve~ zadovoljen. Izgubljeni ob~utek uporabnikov prostora za merilo in razmerja v njem (pa tudi za oblike) je zelo te`ko usmerjati “z vrha”. Tudi v strokovnih krogih, `al, zasledimo neosveš~enost o mo`nostih in izzivih, ki jih ponuja spoj tradicionalnih vrednot in naprednih tehnologij v sodobno trajnostno usmerjeno celovitost. Upoštevati je treba ob~utljivo mejo med teorijo in prakso. Bogata zakladnica tradicionalne monta`ne gradnje pri nas ka`e, kako lahko monta`ne forme nastajajo po meri konkretnega prostora, namena in kli-
351
matskih razmer ter se po spreminja-jo~ih se potrebah preoblikujejo, saj so abstraktno povezane v odprt grad-benotehni~ni sistem.
Prednosti lesa v smislu bivalnega udobja pa v sodobnem ~asu (vsaj v evropskih okvirih) okuša ve~ imigrantov in ljudi blizu socialnega dna, ki zato le ste`ka verjamejo v njegove prednosti.8
RAZMERJA DO NASELBINSKO-KRAJINSKEGA OKVIRA
Ob obravnavanju razmerja monta`ne gradnje do širših celovitosti ne moremo vsaj mimo dveh izhodiš~nih razmislekov: o racionalni rabi nenadomestljivih virov energije in o racionalni rabi prostora. Sledi razmislek o vseh vprašanjih, ki jih ne moremo preverjati in usmerjati s kvantitativnimi kazalci in izhajajo iz aksioloških, intelektualnih in dru`benih razmerij v prostoru.
O racionalnosti rabe materialov in energije v zvezi s sodobno predfabrici-rano monta`o ne gre izgubljati besed, saj so prizadevanja ve~ kot o~itno uspešna.9
V zvezi z rabo prostora (umestitev objektov v prostor), ureditvenooblikovni-mi in pomenskimi odnosi pa obstaja dosti ve~ problemov.10 To velja za celotni korpus individualne gradnje, ki izhaja iz povojnega internacionaliza-cijskega procesa. Predfabrikacija, ki temelji na lesu kot primarnem konstrukcijskem elementu, pa tako ali tako ne sodi v osr~je ve~jega mesta: `e zaradi tehnoloških omejitev ne, ~etudi se les skriva npr. za ometano fasadno lupino. To potrjuje tudi evropska tradicija.
^eprav so predfabricirani gradbeni elementi, ki temeljijo na uporabi lesa, tehnološko zelo natan~no preizkušeni, pa je lahko problemati~na zvo~na izo-lativnost, še posebej, ko gre za hrupno okolje ali ve~stanovanjske siste-me,11 ki lahko racionalizirajo rabo prostora. Šele izkustvo uporabnikov nas lahko prepri~a o veljavnosti kvantitativnih kazalcev ustreznosti.
V domeno industrijske monta`e sodijo objekti, ki jih je mogo~e v celoti na-
LES wood 51 (1999) 11
ro~iti po katalogu, “kozmeti~no” prilagojeni kataloški modeli in, redkeje, elementi sistema, ki upošteva konkretne zahteve po naravnem in kulturnem okolju ter ljudi v njem.
^eprav izraz monta`na gradnja najbolj povezujemo s tehnologijo izvedbe, lahko ob neprilagodljivosti te tehnologije in sistema pomeni hkrati tudi problemati~en odnos do širšega okolja.
Ko opazujemo vrsto skupnih zna~il-nosti umetnih posegov v prostor, zasledimo enosmerno vrsto arhetip>-prototip>tip>stereotip.12 Šele radikalna inovacija pomeni za~etek nove vrste.13 Ob preobrazbi abstraktnega tipa pa nastane tudi konkreten model, vzorec, ki se lahko preobra`a glede na konkretne razmere, ali pa se zgolj stereotipno ponavlja (> tipski projekti). Stereotipnost je predfab-rikaciji blizu in kljub posameznim prizadevanjem v njej prevladuje. Pri nekaterih naro~nikih je celo za`elena, ne glede na izvor ali celo prav zaradi njega, saj lahko s prenosom v drugo kulturno okolje postane atrakcija. Proizvajalci `elijo ugoditi trenutnim `eljam posameznih investitorjev, pri tem pa pozabljajo na dostikrat precej ve~je število prebivalcev v soseš~ini novozgrajenega objekta. Zato bi morali predpisi in zakonodaja skupaj z uporabniki prostora u~inkovito usmerjati prostorski razvoj, ne le na regionalni, temve~ tudi na lokalni ravni. Prostor ni sistem vti~nic, v katerega lahko “vklapljamo” karkoli in kamorkoli.
Za monta`no gradnjo ne potrebujemo posebnih pravil o njenih razmerjih do širšega prostora.14 Potrebujemo u~inkovito strategijo za usmerjanje vsakršnih posegov v prostor. Hitrost odzivanja na konkretne probleme odvisi od hierarhi~ne razslo-jenosti na~rtovalskih orodij, ki temeljijo razmerja stalnosti in spreme-nljivosti.15 Potrebujemo pa tudi dovolj kadrov, katerih ustvarjalnost se ne neha pri banalni tradicionalnosti in razmišljajo moderno. Brez ustrezne stimulacije potencialnih investitorjev in izvajalcev, ki bi sledili `elenim usmeritvam, pa tudi ne gre.
Raziskave in razvoj
Na~rtovanje “izza mize” pomeni vrsto neracionalnih in dolgoro~no škodljivih posegov. Mednje sodi tudi groba idealizacija lokalnih topoloških danosti, kamor bi lahko umestili “urbanisti~no prilagojen” objekt.
Poskusi preseganja lokalnega ki~a in globalnega dolg~asa (ki ve~inoma ni ni~ drugega kot tekma atrakcij) s ~isto in preprosto univerzalno pripovedno jasnostjo, ki je hkrati regionalno obarvana, ostajajo `al bolj izjema kot pravilo.
Rešitve ne moremo iskati niti zgolj v varovanju okostenelih ostankov preteklih kultur niti v doslednem zavra-~anju sodobne kulturne izmenjave. Prizadevanje za razvoj identi~nega prostora oz. kriti~ni regionalizem postaja v Evropi `e globalen, splošen pojav. Podobno, kot se ob tem industrija specializiranih strojev za univerzalne produkte preobra`a v industrijo univerzalnih produktov za najra-zli~nejše zahteve,16 bi morali tudi prostorsko na~rtovanje preusmeriti iz preddolo~enih ali vnaprej dolo~enih, nikoli dokon~no izvedljivih planov v bolj univerzalni, toda prilagodljiv sistem meril za konkretne posege v prostor.
Ob tem bi morali dojeti, ohraniti in obogatiti identiteto prostora, ne le kot sklop tradicionalnih vizualnih kon-stant,17 ki lahko vodi v pretirano skrb za konzervacijo,18 temve~ kot spremenljivo mnogoterost razmerij med okoljem in v njem aktivnim ~lovekom, skupnostjo oz. dru`bo.
Kontinuiteta identitete nas namre~ lahko navede v misel, da je konkretni prostor zaklju~ena posebnost, brez-~asna in navzven omejena, z eno, nespremenljivo, neproblemati~no oz. pristno identiteto. Tega koncepta se oklepajo nacionalisti, regionalisti in lokalisti in je do`ivel `e ve~ kritik.19 Hkrati pa globalisti pozabljajo, da poleg splošne obstaja tudi specifi~na identiteta.
Definicija identitete pa je zaradi nenehnih sprememb spremenljiva Konkretni prostor pomeni mnogoteri preplet identitet posebne mešanice
352
dinami~nih dru`benoprostorskih odnosov. Prostor lahko premore mnogoterost identitete, vendar vseeno lahko prepoznamo prevladujo~e posebnosti.20
Omejitve fluidnosti tega modela lahko najdemo ob študiju raznolikosti hitrosti sprememb po vsem svetu: posebno zanimiva je razlika med prestolnico kot hitro spreminjajo~im se krajem mnogoterih identitet s fragmentirano pluralnostjo in samotno vasjo, ki se je moderni svet skorajda ni dotaknil, s trdneje dolo~eno in koherentno serijo dru`benoprostorskih odnosov, ki pomenijo po~asnejše spremembe identitete. Prevelike in prehitre spremembe namre~ vodijo v disintegracijo identitet in izgubo nadzora nad objekti in dogajanji.21 Oba pola lahko najdemo tudi pri nas - v okviru iste regije, krajine... Zavedati se moramo, da niti dolo~itev razmeroma velikega števila arhitekturnih krajin22 v primerjavi s splošno znanimi23 ne more zaobjeti niti posameznih stopenj med obravnavima poloma niti lokalnih pogojev. Celo meje med njimi so fluidne. Opozarjajo pa nas lahko na nekatere zna~ilnosti splošne identitete na posameznih ravneh. Hitrost sprememb pa se ravna tudi glede na posamezne skupine prostorskih ele-mentov24, kot so bolj stalni prometni koridorji ali bolj spremenljive programske strukture.
OBJEKT
Ob številnih poizkusih se morda zdi, da so materialnoizvedbeni oziri najbolj temeljito raziskani. Toda to velja bolj za tehnološka vprašanja25 in manj za razmerja med tehnologijo in obliko26 in celo ta so neiz~rpna. Ostajajo pa npr. problemi s pritrjevanjem te`jih predmetov na stene in nevarnostjo poškodb parne zapore.27
Bolj zanemarjeno ostaja vsebinsko-prostorsko in oblikovno podro~je: funkcionalna prilagodljivost.28
Sistemsko grajenje je ena izmed mo`-nosti za so`itje arhitekture in javnega interesa, ~e je fleksibilno (sposobno odzivati se na razli~ne zahteve), variabilno (zmo`no upoštevati spremembe
LES wood 51 (1999) 11
v na~rtovanju in uporabi), zmo`no razširitve (oz. hitre in ekonomi~ne rešitve zahtev po dodatnih prostorih), adaptabilno (z razli~nimi tehni~nimi mo`nostmi ob konkretni uporabi), nevtralno (z omogo~anjem raznolikega in spremenljivega programa) in ~e omogo~a faznost izgradnje (po grad-benotehni~no zaklju~enih delih). Fleksibilnost in variabilnost sta torej najpomembnejši, gospodarnost pa je utemeljena le s perspektivno uporabo, saj gradimo vsaj za naslednjo gene-racijo.29
Ali je sistem primarnih, nosilnih elementov in sekundarne lupine zasnovan tako, da je mo`en pester izbor elementov, kot so kritine, okna, vrata... (za vzpostavitev neposrednega razmerja med tradicijo in inovacijo30) in njihovo razvrš~anje glede na konkretne razmere (npr. zaradi sosednjih objektov in njihovih odprtin) in uveljavljene na~ine sestavljanja prostorskih enot oz. volumnov v dolo~enem okolju (za poskus posrednega stika med tradicijo in inovacijo)? Kako je s kombinacijo s klasi~nimi gradbenimi elementi?
Pri uporabi industrijsko predpriprav-ljenih elementov, pa naj gradimo iz-klju~no z njimi ali v kombinaciji s kla-si~nimi, je nujno poenotenje in modularno usklajevanje proizvodnih mer. V gradbenih konceptih pa ne gre brez upoštevanja konstrukcijskih in kompozicijskih mre`, ki izhajajo iz enotnih modularnih mer. Merska ureditev pa mora seveda slediti poenotenemu mednarodnemu okviru.31 Še ve~, potrebno je iskati na~ine povezovanja razli~nih sistemov, ki tako postajajo vedno bolj odprti za spremembe.
Pomenska vprašanja se ti~ejo mimo pojavne podobe. Na~eloma je lahko les v vseh strukturnih slojih objekta uporabljen bodisi vidno, zastrto ali povsem skrito. To bistveno spreminja pojavno podobo objekta, s tem pa tudi njegovo statusno simbolnost.
Med pomenskimi razmisleki z vidika uporabnika je gospodarski premislek zelo pomemben. Ob ni`ji ceni lahko zanemarimo na hitrost in dokon~nost monta`e, ki lahko pomeni tudi nez-
Raziskave in razvoj
mo`nost, da bi gradili glede na svoje gmotne sposobnosti. Poleg tega so najcenejše rešitve v prvi fazi lahko dolgoro~no celo najdra`je, ~e niso prilagodljive spreminjajo~im se na-~inom `ivljenja. Hkrati pa je tudi tehnologijo treba prilagoditi raznolikosti individualnih in lokalnih potreb -~imbolj racionalno. Veliko projektov v zgodovini predfabricirane gradnje je propadlo samo zato, ker so temeljili zgolj na zmanjševanju stroškov.32
IZZIVI
Postavitev idealiziranega vzor~nega naselja monta`nih hiš33 naj bo spodbuda za študij novih mo`nosti za dejansko `ivljenje.
Temeljni problem je - kot obi~ajno -vrzel med teorijo in prakso. Kako jo zapolniti?
Drugi, vendar prav tako pomemben problem je nekriti~nost.
Posledica nekriti~nega prenosa vzorca je lahko splošno sprejemanje nove “vrednote”, kar je zelo te`ko spremeniti. Ne ponovimo napake! Današnji ideal Slovencev ne temelji na lokalni tradiciji, temve~ na posledicah globa-lizacijskih procesov v ~asu zapoznele moderne. ^e `elimo ta ideal preoblikovati, je potrebno ponuditi alternativo.
Zgodovina nas u~i, da marsikaj, kar je še v~eraj pomenilo pomanjkljivost, postaja lahko `e danes velika prednost. Marsi~esa ne moremo predvideti, zato je pomembna odzivnost na konkretne pogoje prostora in ~asa.
Kdo se pravzaprav boji avtenti~no-sti?34 Kje je ostal prilagodljivi ustvarjalni duh, ki smo ga podedovali? Ali si `elimo Disneyland, miniaturno varianto multikulturalizma brez pomenske globine tudi v Sloveniji?
Morda bi svojo energijo namesto v iskanje novega imena za znane stvari usmerili k dejanski in stalni preobrazbi tovrstne produkcije, ki bo omogo~ala kombinacije razli~nih primarnih, sekundarnih in terciarnih predfabrici-ranih elementov razli~nih sistemov,
353
hkrati pa tudi svobodno kombinacijo z masivno gradnjo. Informacijska doba to omogo~a.
Variabilna produkcija sama po sebi ni garancija za visoko kvaliteto oblikovanja ali celo spoštovanja kulturne in krajevne identitete, toda kljub temu daje mo`nost vsem, ki so sposobni odzvati se na te teme.35
Problemski na~in razmišljanja, ki pre-obra`a v ve~- in meddisciplinarnost, vodi v ve~jo u~inkovitost. To so ugotovili tudi v evropskih komisiji, je šlo za mednarodne projekte.36 V pove~e-vanju kompatibilnosti elementov in sistemov lahko s specifi~nim izzivom naravno-kulturnega prepleta Slovenije postanemo celo vodilni v Evropi. Širše sprejemanje monta`ne eko-gradnje pa prav gotovo zahteva izobra`evalni proces in nov odnos do prednosti, ki jih ponuja.
OPOMBE
1
H. Spieker & H. Shell, 1976.
2
A. Brookes & R. Horden, 1998: 757-758.
3
Foto: J. ^erni~.
4
R. Kronenburg, 1996.
5
C. Abel, 1997: 212-213.
6
C. Mrak & @. Vene, 1999: 6.
7
A. Stiller, 1998: 752.
8
C. Capeller, 1997.
9
J. Srp~i~, 1999; F. Knez, 1999; M. Šijanec-Zavrl, 1999.
10
B. Juvanec, 1999; @. Deu, 1999; I. Stani~, 1999.
11
I. Seljak, 1999.
12
F. Kosir, 1993: 10.
13
C. Abel, 1997: 138.
14
I. Stani~, 1999.
15
F. Rihtar, 1983: 105-106; I. Stani~, 1999.
16
C. Abel, 1997: 13.
17
@. Deu, 1999.
18
T. Allen, 1999.
19
A. Madanipour, 1996: 23-25.
20 Ibid.: 26.
21 Ibid.: 218.
22
@. Deu, 1999.
23
B. Juvanec, 1999.
24
F. Rihtar, 1980: 15; F. Rihtar, 1983: 105-106.
25
K. Moser, 1997; J. Srp~i~, 1999; F. Knez, 1999; M. Šijanec-Zavrl, 1999; B. Borši~, 1999; A. Brookes & R. Horden, 1998: 757-758.
26
B. Juvanec, 1999.
27
C. Capeller, 1997.
28
F. Rihtar, 1980: 16-17; M. Zbašnik-Senega~nik & J. Kresal,
1998.
LES wood 51 (1999) 11
29
F. Rihtar, 1980: 16-17.
30
T. Zupan~i~ Strojan, 1999.
31
F. Rihtar, 1980: 15.
32
R. Horden & A. Vogler, 1998: 764.
33
C. Mrak, 1999: 130; S. Kovi~; 1999.
34
L. D. Fowlow. & M. McMordie & S. Stein, 1999.
35
C. Abel, 1997: 46.
36
CORDISS - http.//www.cordis.lu/
IZBOR LITERATURE
1.     Abel, C.: “Architecture & Identity, Towards a Global Eco-Culture”, Oxford, Boston, Johannesburg, Melbourne, New Delhi, Singapore: Architectural Press, 1997.
2.     Affentranger, C.: “Neue Holzarchitektur in Skandinavien”, Basel, Birkhaeuser Verlag, 1997.
3.     Allen, T.: The management of the Rural Landscape / Grenville, J. (ur.): “Managing the Historic Rural Landscape”, London, New York: Routledge, 1999, str. 163-172.
4.     Borši~, B.: Gotove hiše in njihove prednosti / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 28-29.
6.     Brookes, A. & Vaughan, N.: Die Industrielle Wohnungsbau vom Ende des Zweiten Weltskrieg bis zu Gegenwart / “Detajl”, 5/1998, str. 753-760.
7.     Capeller, C: Akzeptanz des Wohnungsbaus in Holz / “Detajl”, 1/1997, str. 12.
8.     Cevc, A.: “Arhitekturno izro~ilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem”, Ljubljana, Dr`avna za-lo`ba Slovenije, 1984.
9.     Deu, @.: Celovito varstvo stavbne dediš~ine in gradnja monta`nih hiš / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 15-19.
10.   Ferlan, M.: Zavarovanje monta`nih hiš / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 32-33.
11.   Fister, P.: “Umetnost stavbarstva na Slovenskem”, Ljubljana, Cankarjeva zalo`ba, 1986.
12.   Fowlow, L. D. & McMordie, M. & Stein, S.: Who’s Afraid of Authenticity / Mann, T. (ur.) “The Power of Imagination, EDRA 30/1999”, Edmond/OK: EDRA, 1999, str. 53-61.
Raziskave in razvoj
13.   Habermann, K. J.: Einfach, kostenguenstig, aus Holz / “Detajl”, 1/1993, str. 20-21.
14.   Horden, R. & Vogler, A.: Bauen mit Systemen / “Detajl”, 5/1998, str. 761-766.
15.   Juvanec, B.: Lesena monta`na gradnja v slovenskem kulturnem prostoru / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 9-14.
16.   Knez, F.: Neprepustnost objektov za zrak / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 25.
17.   Korvenmaa, P.: Holzbau in Finnland - Vom traditionelle Hausbau zu universellen Systemen / “Detajl”, 1/1997, str. 13-18.
18.   Košir, F.: “Zamisel mesta”, Ljubljana, Slovenska matica, 1993.
19.   Kovi~, S.: Predstavitev projekta postavitve vzor~nih monta`nih hiš / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 30.
20.   Kronenburg, R.: “Portable Arhitecture”, Oxford, Boston, Johannesburg, Melbourne, New Delhi, Singapore, Architectural Press, 1996.
21.   Madanipour, A.: “Design of Urban Space, An Inquiry into a Socio-Spatial Process”, Chichester: Willey, 1996.
22.   Moser, K.: Der Neue Holzbau / New Timber Construction / “Detajl”, 1/1997, str 8-11.
23.   Mrak, C.: Proizvodnja var~nih gotovih hiš / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 7 - 8.
24.   Mrak, C.: S posveta Monta`ne - gotove - hiše v Sloveniji / “Les / Wood”, 4/1999, str. 116.
25.   Mrak, C. Vzor~ne monta`ne (gotove) hiše v Ljubljani / “Les / Wood, 5/1999, str. 130.
26.   Mrak, C. & Vene, @.: Pomen in cilj posveta / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 6.
27.   Natterer, J.: Stapelbauweise und Holz-Beton-Verbundbauweise / “Detajl”, 1/1997, str. 10-11.
354
28.   Rihtar, F.: “Trodimenzionalna mreza infrastrukture v ortogonalni rastrski zazidavI: avtoreferat o doktorski disertaciji”, Ljubljana, Skopje, Univerza Kiril i Metodij, Fakulteta za arhitekturo, 1980.
29.   Rihtar, F.: Metodologija na~rtovanja / Kurent, t. (ur.): “Zbornik Ljubljanske šole za arhitekturo, 1982”, Ljubljana, FAGG, VTOZD Arhitektura, 1983, str. 99-125
30.   Rihtar, F. & Rihtar, K.: “Koherence v prostoru”, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 1996.
31.   Schittich, C.: Holzbau in Japan - Tradition und Gegenwart / “Detajl”, 1/1997, str. 4-8.
32.   Seljak, I.: Construction of Wooden Multi-Dwelling Housing in Central Europe and Slovenia / “XXVII IAHS World Housing Congress, San Francisco, USA june 1-7. 1999: Housing Insues and Challenges for the New Millenium”, San Francisco, IAHS & College of Environmental Design, University of California, Berkeley, str. 631-639.
33.   Spieker, H. & Shell, H.: “Projektiranje gradbenih sistemov”, Ljubljana, Gradbeni center Slovenije, 1976.
34.   Srp~i~, J.: Preiskave in kontrola kakovosti elementov monta`nih objektov / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 23-24.
35.   Stani~, I.: Urbanisti~ni vidiki umeš~anja monta`ne gradnje v prostor / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, 20-22.
36.   Stiller, A .: Das Haus als Ware - Stationen auf dem Weg zur Produktion / “Detajl”, 5/1998, str. 748-752.
37.   Šijanec-Zavrl, M.: U~inkovita raba energije in toplotno ugodje v lahkih stavbah / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 26-27.
38.   Zupan~i~ B.: Predstavitev nate~ajnega projekta The Diogenes 9.90 House za Honka 40th Anniversary Style and Design Competition na Finskem / “Gotove hiše v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Gotove hiše v Sloveniji, 31. marec 1999”, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 1999, str. 31.
39.   Zupan~i~ Strojan, T.: Tradicija in inovacija v arhitekturi / “Les/Wood”, 6/1999, str. 161-200.