List 30.
Gospodarske stvari.
0 kurnikih.
Za rejo kuretine je prvič potreba prostora zunaj hiše, po katerem se živali gibajo, drugič prostora, koder prenočujejo ter neso in vale, t. j. kurnika. Glede velikosti kurnika so celo izkušeni perutninarji različnega mnenja. Vsaka kokoš naj ima vsaj pičlo tretjino štirja-šKega metra prostora. Kurnik naj ima znotraj vsaj po 2 *y visoke stene   ter  spredaj in ob straneh kolikor le
kurnik pri strehi ob vseh straneh oddušnike, katere odpiraj in zapiraj, kadar je treba. Tudi okna morajo biti zaradi zračenja tako narejena, da se odpirajo, da po leti lahko hladiš, po zimi pa, da je toplo.
Kurnik je lahko narejen iz raznega gradiva. Bodi pa zidan ali lesen, pobeli ga znotraj na leto najmanj po dvakrat Mrčesa se boj pri kuretini, ker ga odpraviš le težko. Lesene stene delaj iz neostružeoih desek, ravno tako strop, ki bodi oblokan. Streho naredi tako, da je ne more voda predreti.
Za prenočišče  kuretine   naredi v kurniku   najmanj
Podoba 1.
Podoba 2.
Pododa 3.
mogoče visoka okna. Spredaj ob obeh straneh vrat naredi luknji, skozi kateri more hoditi kuretina. Tla kurniku naj bodo mokroti neprodorna ter naj imajo proti eni strani strmec, da jih lahko izplakuješ. Tla so lahko lesena, vendar so boljša od cementa, ker stanejo ravno toliko in ker jih laže ohraniš čista in suha. Res so cementna tla po zimi mrzlejša; to pa lahko popraviš, ako nastiljaš po leti in po zimi s peskom ali pepelom, s šotnim prahom, po zimi pa posebno z rezanico, plevami itd. Tak nastil je posebno primeren po zimi, ako ne more kuretina hoditi na piano. Zraven oken mora imeti
pet drogov, ki so po 3 % debeli in okrogli ter vsi enako oddaljeni od tal, najmanj po 1 ™j. (Glej podobo 1.) Drogi rje smejo biti eden nad drugim, ker hoče vsaka kokoš priti vselej na najviše mesto, vsled česar se med seboj vznemirjajo ter tudi pogrjajo. Droge postaviš najbolje gredi kurnika po pičlega pol metra narazen ter jih naredi po tri metre dolge.
Gnezda, v katerih neso kokoši jajca, postavi ob zadnji strani in, če treba, ob stranskih straneh kakih deset. Za gnezda rabijo najbolje in so najcenejši stari na pol prerezani sodčki, na pr. od cementa. (Glej podobo 2.)
Taka gnezda porabiš lahko tudi za valilna goezda. Priporočam ti postaviti taka gnezda spomladi na planem pod kak grm, kjer kokoši neso in vale jajca veliko rajše nego v kurniku.
Piščetom služijo tudi prav dobro taki sodčki, katere postavimo za kurnik na piano. Ta prostor bodi ograjen. Prvih štirnajst dni naj bodo piščeta s kokljo vred le na tem prostoru, po noči pa naj prebivajo v sodčku. Pozneje se pa presele v kurnik med drugo ku-retiuo.
Da umno redimo kuretino, moramo imeti tudi zaboje za krmo, kakeršne kaže podoba 3. Ti zaboji so preko 1 7nf dolgi ter tako narejeni, da morejo živali do krme le z glavo in vratom. Krme v takih zabojih ne onečedijo živali in se med seboj ne pulijo toliko. Seveda moraš imeti več takih zabojev v kurniku in na planem.
Posode za pitno vodo morajo biti ali kovinaste ali pa lončene. Vsegdar glej, da bodo čiste; voda ne sme postati sluzna, kisla ali celo smrdeča ter jo zamenjaj vsak dan, po zimi kakor po leti, s svežo vodo.
Na planem si poišče kuretina sama primernega prostora, koder se koplje in valja po pesku ali po rahli zemlji. Ker pa pokvari dež ali mraz tudi take prostore, dobro je prirediti kuretini v ta namen prav ceno zelo lahko pokrite prostore, katere naspeš s peskom, pepelom ali s šotnim drobižem. Ta nastil pa moraš na leto naj manj po štirikrat premeniti.
------    234    ------