0    0
VERTEC Časopis i podobami sa slovensko mladost.
Stev. 8.               V Ljubljani 1. avgusta 1875.              Leto V.
Precestitemu,  Prevzyisenem.u ¦ .. ' ¦    -                         Gospodu, Gospodu
bivšemu stolnemu proštu itd., itd.,
novemu Knezoškofu ljubljanskemu.
---------X---------
Ifeetja. orgel se glasenje                                ,,Vertec!" ti natergaj tudl
"te      Povzdigiije iz dolin,                                     Krasnih poljskih cvetov zdaj;
^ In razlega se zvonjenje                              Venčati se ne zamiidi,
T      Iz stolpov vseh do višin;         .                 Ko je vsak ovenčan kraj,
'   Zlatozarno solnce sveti                              Oa z glasovi občne slave
Rodnej zemlji v žarnem leti.    *                  Svoje združis ti pozdravel
Od povsod Ijudje veseli,         '                  Vi, otroei! priskakajte ¦;¦.                    Zblraj6či se, hite,         .     ;                      Semkaj v ,,Vertec" svoj cvetan,
Ker v Očeta so prejeli                            In pazljivo poslušajte:
Njega. ki ga vsi česte;                           Slaven je denašnji danl
Na Ijubezni naglem krill                             Oča bode vas pozdravljal, K Njemu vsako seroe sill.                       Ljubeznivo blagoslavljal.
—  118 -
*
Oča vzvišene modrosti,                               Evo, venci so spletenf,
Ki otroke rad ima,                                      Vsak ubožen, prost se zdi,                    :
Ker si k diiševnej kreposti                        A beršlinov list zeleni                       ¦.'¦ * V
Dar pridriižil je serca.                                Mnogo jim obeta dnij;
Ktero vedno mu je vneto                            Tudi cvetje vmes rudeče                   «-¦*!_
Za mladine srečo sveto.                             Znak Ijubezni je goreče.
Vedite, vsa domovina                                  Vže se Dragi približuje, Nanj ozira se željno,                                   V slavi svojej svitli knez,
Kakor mati, ki je v sina                            Zanj molitev se dviguje Stavila svoj up zvesto;                              Nam iz serca do nebes,
Serce jej ponos dviguje,                              Da bi ga ohranil Večni Ker ga Svojca imeniije.                            Dolgo svojej eredi srečnil
Pot, otroci! potrosite
2 blagovonjem vseh cvetov, Ter navdiišeni slavite
Dan najslavnejši Njegov. Dan, ki naša zemlja mila
Serčno ga z nebes prosila.
Lujiza Pegjakova.