Poslanec g. Herman, Lranitelj pravic štajerske dežele. II. Slovenci smo pri poslednjih volitvah več poslancev poslali na Dunaj, ki pa niso vsi čisti federaliati. Nekateri zagovarjajo samo pravice slovenskega naroda; ti so Y3federalisti. Drugi se potegujejo, vsaj v včasib, zraven narodnih pravic tudi za pravice Cerkve in ti so 72fedeialisti. Tretji pak branijo pravice naroda, Ceikve in pa posameznib dežel. Med te spada g. Herman. Ta je popoln federalist, kar je zopet sijajno pokazal, ko je v državnem zboru našej štajerskej deželi zagovarjal pravico, prvo besedo spregovoriti o tem, kako bi se naj uredile in plačevale oaebe, ki imajo pomagati javni red in mir obranjevati, namieč žandarji. Slavni poslanec je prili.no sledeče govoril: štajerska srenjaka postava nalaga skrb za javno varnost srenjam. Izdelal je poatavo atajerski deželni zbor. Zato bi tudi štajerski deželni zbor, a ne Dunajski državni zbor imel prvo besedo spregovoriti, kako se imajo žandarji, t. j. osebe, ki imajo pomagati javno vainost vzdrževati, uredili iu plačevali. Nova žandarmeiijska postava je tako osnovana, da bodo žandarji zopet c. kr. okrajnini glavarjem podstavljeni. Tedaj bodo zopet srenje, katerim je skrb za javni rnir in red naložena, morale hoditi okrajnih glavarjev ponižno prosit, da jim bodo kakega žandarja posodili. Bodemo tedaj zopet irneli tisti narobe — svet, kateii nas je nadlegoval in najvec zakrivil, da varnost življenja in premojšenja tako pogosto pogrešamo. Štajerska dežela plažuje za ukvartiranje žandarjev po 30.000 fl. na leto. Spodobilo bi se tedaj, da bi se pri snovanju nove žandarmerijske postave vsaj popraaala tudi atajerska dežela. Ne dižavni zbor, ne jegovi ministri, ampak deželni zbor in svitli cesar kot štajerski vojvod, ta sta prava goapodarja štajerske dežele. Če se pa brez vedenja deželnega zbora, za hrbtom jegovega od- bora, za deželo in ae na njene velike stroake deloma od tujcev na Dunaju delajo postave, potem se to reče toliko, kakor pravega po8eatnika izpodrivati in zatirovati. Sicer tudi jaz mislim, da se žandarmerija, kakoršna je aedaj, ne da postaviti pod srenjsko oblaat. Toda vem za drug pripomoček. Skrb za javno varnost se naj odvzame srenjam in naloži političnim goapodskam, za katere se naj napravijo manjši okrogi. Prevelika in draga okrajna glavarstva pase naj odpravijo. Politične gospodske naj bododeželni podvržene. Svitli cesar naj odpravijo c. kr. uamestnije in naatavijo deželno stajersko vlado v Gradcu, ki bo deželnemu zboru odgovorna. Tako se bode ustreglo starodavnim pravicam štajerke dežele, domaČi a ne tujci na Dunaju bodo nam postave nasvetovali in zakljuževali, polovica sedanjih gosposk bo odpadla in stroški znatno znižali. Na meato dragih dvojnib vlad, cesarske in deželne, bode prišla enotna trdna deželna vlada ; ceaaiju ne bode treba imeti ministra notranjib zadev, nam pa ne boditi iz dcžele in pripuačati, da o naših domačih zadevab in potrebab razsoja tuja skupsčina, t. j. državni zbor, ki našib razmer ne pozna. Ceaar naš ne bodo niče8ar zgubili, ampak kot atajerski vojvod pridobili in se kot deželni vladar deželi in ljudstvu kazali Lbolj tnilostljivi, kakor se sedaj kot cesar kazati zamorejo. Tako je zagovarjal g. Heiman pravice štajerske dežele. Liberalni nemški ustavaki so sicer za njegove besede bili še gluhi, ali to nič ne de. Konec sedanje liberalne, ustavaške, nemake, dobe se že približuje. Slabo gospodarenje bo ustavake samo pokopalo.