Op ^Ojf* m(- i. 0.s Poglejte na fttevilke poleg naslova ta dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Lisi slovenskih delavčeva Ameriki. Telephone: CHelsea 3-1242 CU— Matter Scptffcrr l&th. lMt »t lh> P—t Office t Nem YerfcN. under Act «f Ctomii of Mank Srd, 18?». HA D A H D OBIT ATE C "GLAS NARODA" po po&n NABiTMon it« svoj dom (iiumm mm MUJ ITMlkM). :: Citajte, kar Vas »aim— H No. 18 — Stev. 18 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 27, 1942—TOREK, 27. JANUARJA, 1942 Volume L. — Letnik L. AMERIŠKI VOJAKI NA IRSKEM AMERIŠKI VOJAŠKI ODDELEK SREČNO DOSPEL V SEVERNO IRSKO. — VOJAKI SO IZ VSEH DELOV ZDRUŽENIH DRŽAV. -POVELJUJE JIM GEN. RUSSELL P. HARTLE Prvi oddelek ameriških čet. ki so bile poslane v drugi svetovni vojni v Evropo, se je včeraj izkrcal v severni Irski. Več ti.^oč vojakov, ki so se brez javne vednosti peljali po nevarnem Atlantiku, je dojelo jia Irsko pod poveljstvom ge-iierala Russela P. Ilartle-a. , -Mesto, da bi ameriške vojake glasno pozdravljalo ljudstvo, kot so Francozi pozdravili njihove očete v prvi svetovni vojni, jih je pri prihodu pozdravilo samo nekaj uradnikov, ki so zastopali kralja .Jurija, Bitka v Macassar prelivu Ameriški bombnik je potopil matično ladjo za aeroplane. — Bitka se še vedno nadaljuje. - Hitlerjeva zimska črta izbrisana Stockholm poroča, da se je Hitler s svojim glavnim stanom umaknil v Minsk. — Nemci izgubili med 6. in 15. januarjem 300,000 vojakov. VOJAŠKA REGISTRACIJA Vsled razglasa predsednika Franklina D. Rooseveka dne 5. januarja^ 1942 bo vojaška registracija za vse moške v ! starosti od 20 do 45 let v nedeljo 15. februarja in v ponedeljek 16. februarja. Mornariški department natz-nanja, da se pomors^ka bitka, ki se je pričela v ]>etek v Macassar prelivu med otokoma Borneo in Celebes, še vedno nadaljuje in da je 'bilo včeraj zopet jxjtopljenih nekaj japonskih 7»oju.u ladij in transportnih pa rn i ko v. Med drugimi je bila angleški kabinet in an-! potopljena tudi neka matična g lesko vojaško poveljstvo. Zračni minister sir Archibald Sinclair je v svojem kratkem pozdravnem govoru rekel, da prihod ameriških vojakov na Irsko pomeni nov mejnik v vojjii proti Hitlerju in vsem o-nim, ki se bore proti Združenim narodom. Mladi ameriški vojaki, ki prihajajo iz vseh krajev Združenih riržaiv pa so se komaj zavedali važnosti položaja, v katerem se nahajajo. ^ y.ivziir' temu. da se jim je zdelo v«p nekako priprosto, \ endar tiči v tem mnogo drame, kajti načrt za njihovo potovanje je foil izdelan z največjo tajnostjo. Ko so se odpeljali iz Amerike, niso vedeli, kam so namenjeni. Vso vožnjo so ibili dobro zastraženi proti sovražnim podmornicam, ae-roplanom in minam. In sedaj, ko so prišli v neko irsko pri-Manišče, še ne vedo, kam bodo dalje poslani. Vojaške oblasti, ki jim je bil znan prihod ameriških vojakov so uale na dveh dolgih drogih razobesiti ameriško zastavo pri vratih s pomola. Na polomu jih je pričakala godba Rova! Ulster Rifles polka. Poleg zračnega ministra so pričakali Amerikance tudi vojvodi A'bervoro, governer Severne Irske, ki je zastopal kralja Jurija; ministrski predsednik John M. Andrews in osta- ladja za aeropLume Poročilo ne pove, koliko raznih ladij je že bilo otopljenih, pravi pa, da je bilo potopljenih več. sovražnih rušilcev in tram^protov. Vojni department pravi, da je ameriški bombnik v Macassar prelivu potopil en japonski transport, drugega je zadel in je pričel goreti ter je izstrelil pet japonskih aeroplanov. Po zadnjih poročilih, ki so prišla po radio, so ameriški bombniki, bojne ladje, pod- mornico in hitri toq»edni čolni potopili .'50 japonskih ladij in transportov. Na Bataan polotoku na Filipinih so imeli včeraj ameriški in filipinski vojaki nekoliko mir pred japonskimi napa- Rnski vojaki se dobro poslužujejo hudega mraza, ki je ^najhujši v več desetletjih ter či stijo do sedaj zavzeto ozemlje ob dofgi rusko-neinški fronti. Hitlerjeva zimska črta je sko-ro poi>olnoina i obrisan ■!. Kot pravi neko poročilo iz Stockholm«, se je Hitler s svojim gl. stanom preselili izitono-1 lens k a v Minsk, 4^0 milj zapa-dn/> od Moskve. To čiščenje ozemlje je v te- Zadnje vesti o vojni General Rommel je predrl angleško črto v Libiji. — Avstralci se hrabro borijo na Mala ji. Angleži v defenzivi v Libiji Poročilo iz Kake v Egiptu naznanja, da Angleži priznavajo, ua osiška protiofenzlva Avstralci odbili japonske napade Avstralci ki se bore za mesto RiJjault, ki so ga zasedli Japonci, so odbili 11 japon- ui. V Subic zalivu je torpedni ku na -70 milj dolgi črti in I potiska nazaj angleško armado j ^"^napadov^Tnja^ dv^dnl t ( ____»rt t \ 4*M!1rt 1 . ."w"... lv/-» 1 JI teče od Orela in jurska pa do Smolcnska. Znamo pa ni, kako J daleč so še Riusi od Sinolenska. v severni Afriki. Središče bo- čoln pod jwveljstvom ensigna George Cox a- r>otopil neko japonsko bojno ladjo s 5000 tonami. i Rusi so že prebili nemško u-jokoli 70 milj jugovzhodno od .Na Malajskem polotoku pa'trjeno črto pri Rževu. Rusi IGangazija in okoli 145 milj od so se Angleži umaknili iz Ba ! pravijo, da je oaemlje pred EL Agheile do kamor so An- jev je bilo prestavljeno od 'An tela ta proti Zoulet M&uao, tu Pahata ob zapadnem 'bregu I Moskvo in okoli Tule, 200 m polotoka,-Na drugih krajih pa I južno ou Moskve, očiščeno vsa-drže črto. | kega Nemca. Čiščenje pa se Pri Rangoonu v Burmi so a-1 nadaljuje okoli Kalinina, 90 meriški letalci, ki so pridelje-[milj severozapadno Od Moskve, ni kitajski armadi, razbili ja- 50 milj vzhodno od Rževa. ponsko zračno brodovje 40 aeroplanov; izstrelili so 5 aeroplanov, enega pa ^poškodovali. Kongres zahteva preiskavo Kongresniki zahtevajo, da posebni odbor preišče celo zadevo o zanemarjenosti na Havaji. Na podlagi dognanja in po- ročila komisije, ki jo je imenoval predsedidk Roosevelt in kateri je nočeloval član zveznega najvišjega sodišča; sodnik Owen J. Roberts, zahtevajo kougresniki, da, posdbni kongresni odlbor natančno še enkrat preišče vse okolščine, ki *niki so tega mnenja. Iz Bele hiše je tudi prišlo poročilo, da predsednik Roosevelt osebne ne namerava postaviti admirala Husba-nda E. Kimmela in generala Walter ja C. -Shorta preti vojno sodišče. Predsednikov osebni tajnik S. T. Early je rekel, da imata pravico zahtevati postopanje vojaškega. sodišča samo vojni in mornariški tajnik, ako sta prepričana, da je na podlagi poročila preiskovalne komisije to potrebno. Ako bosta vojni tajnik Stim-son in mornariški tajnik Knox zahtevala sodnijsko postopanje, ni znano, toda predsednikov tajnik Early je rekel, da sta bilai Oba poveljnika že od- Ruski i nf o rmaci jski urad naznanja, da so Rusi od IG. pa dp 22. januarja osvobodili K!*4 mest, trgov in vasi; V Doneeevem bazenu so Rusi napredovali za 12 milj in so zavzeli 13 vasi. Ruski aeropla-ni so včeraj uničili 5 nemških vlakov z vojaštvom. Informacijski urad tudi postavlja na laž nemško zatrdilo da so Rusi v zadnjih šestih tednih izgubili 1,000,000 vojakov ter pravi, da je imela Rdeča armada v tem času 30,000 mrtvih. Nemci pa so imeli od 6. pa do 15. januarja 300,000 mrtvih, med njimi tudi mnogo častnikov. Rusi tudi pravijo, da so zajeli 6 nemških aeroplanov, 16 strojnic, 300 motornih koles, 83 -železniških voz in da je bilo ubitih 200 Nemcev. gleži najdalje dospeli. Navzlic tem izgubam pa so angleški aeroplani napravili veliko škodo itaJjansloemu konvoju ki je peljai ojačenja v Afriko. Bombniki so tudi ze- ( četudi so Japonci v veliki jjre-močl in so mnogi Avstralci šele dobili ognjeni krst. Angleži izgubljajo na Mala ji/ Po večdnevnih vročih bojev so Angleži prepustili Japoncem Batu Pahat 60 milj od Kin gopura na Malajskem poloto- Napoveduje Hitlerjev >adec .Slavni nemški pisatelj Emil Ludwig napoveduje Hitlerjev padec vsled revoluci je, ne sicer v Nemčiji, temveč v Italiji in v zasedenih deželah. 1 Vsled prirojene pokorščine nemškega naroda, njegove požrtvovalnosti, pomanjk a n j a smisla za revohicijo in bojazni pred novim Versaillsldm mirom se .Nemci borijo," pravi Ludwig. "Nemčijo bo premagala pomorska sila, blokada, vstaja* v zasedenih državah, revolucija v Italiji in pognan jkanje modernih družabnih in moralnih načel. In pruski generali bo<3o odstranili Hitlerja." lo poškodovali ali pa mogoče celo potopili 20,000 ton težak Na tem kraju je angleška bojna črta dolga okoli 90 milj iUiljanski parnik, poškodovali iu^bmnija Av^trai- 5e cn drog transport in elfio ' ~ ~ križarko. pnega delovanja. Tudi nekate- .stavljena od svojih mest. radovednost, kam so prišli. Ko se je transportna ladja ržala pomolu, je godba zaigrala angleško himno zatem pa koračnico Johna Fhilbpa Sousa "Stars and Stripes Forever." Ko je bila ladja privezana k pomolu in je bil ž nje spuščen most, je go jugu od Mosk ve sp čiji, toda je prišel v Združene (Rusi napredovali. Vojaško po-draave že v svoji mladosti injveljstvo naznanja, da je bilo je lojalen ameriški državljan. tVčeraj zopet zavzetih 16 več-Njegova mati je tudi iz nem-]jih krajev in da je bilo samo ške rodovime, toda rojena v, na enem mestu ubitih 1000 Združenih državah. 'Nemcev. Vožnja po železnicah bo zvišana Zveza ameriških železniških prog je naiznanila da bo 10. februarja pod-ražena vožnja po vseh ameriških železnicah in sicer za 10 odstotkov. To zvišanje bo splošno za v-se raaun za vojake in mornarje, ki «e bodo vozili na dopust ali nazaj. ci in Indijci. Hudi boji v Srbiji Ilavassova časnikarska a-gentura poroča iz Sofije da so v teku zelo vroči .boji pri liaj-na Rači in Valjevem mel armado "feldmaraala" Nedica in četniki generala Mihajlo-viča: Columbia ra !io portfja v New Yorku je prejela siioro-čilo da se velika bitka med Allwinci in Ituljani blizu Tirane in po drngri krajih Albanije. Vojna v Afriki Najjasnejše poročilo: Četudi Angleži vedno napadajo prodirajoče Nemce v za-padni Cirenejki, vendar se je bojna; črta pomaknila za kakih 45 milj od An te lat a do M>nisa. Nemški poveljnik general Rommel ima še vedno kakih 10,000 vojakov in močne tančne oddeike. Njegov cilj je Benga-zi in mogoče se mu lx> tudi posrečilo zavzeti to važno pristanišče. Japonska ima zagotovilo Rusije Japonski vnanji minister Šigenori Togo je v poslanski zbornici rekel da je takoj ob ričetfcu vojne na Pacifiku Japonska prejela od Rusije zagotovilo, da se ibo natančno dr-žaia svoje nevtralne pogodbe z Japonsko. Ministrski pred&ecbak Hide-ki Tojo pa je rekel, da v vojni ni mogoče zmagati z denarjem, temveč z vojaki. Dalje je rekel, da bodo japonski vojaki oremagali materjalne vire Združenih držav in da je zaradi tega Japonski zmaga zagotovljena. •"Ako kaj šteje vojak," je rekel Tojo, tedaj je Japonska na vrhuncu. Vsled tega se toudi ne bojim Amerike, četudi ne on^iikvvttžtrjem velikanskih vojaških izdatkov, ki jih predsednik Roosevelt zahteva od konsrresa. Dokler imamo vojake, ki so bili vežfoani 3000 let, nas ne bo premagala Amerika ki se zanašaj samo na ma-terjalno moč, kajti slednjič se bojujejo samo vojaki." Angleži bombardirali pristanišče Brest J Skadron angleških aeroplanov je bombardiral zasedeno francosko pristanišče Brest v Franciji kjer se nahajate nemški oklopnici Seharenliorst in Gneisenau. Angleži niso izgubili niti enega aeroplana. Nalezljive bolezni v Evropi V Nemčiji razsaja pegajtti legar. — Influenca med vojaki na ruski fronti. — Legar v Španiji. Nek švedski sloveči za ravni k, ki je na povabilo nemške vlade šel v Berlin, je na svojem povratku v Stockholm sporočil, da se razne nalezljive bolezni zelo širijo po Nemčiji ter pravi, da te bolezni med Nemci zahtevajo mnogo več žrtev kot p«a boji 11a. ruski fronti. Ta zdravnik pripoveduje, da v zdravstvenem uradu v Berlinu vi^i velikanska tab^a ki ifraže širjenje raznih kužnih bolezni po Nemčiji in po zasedenih deželah. Po Nemčiji se posebno širi pegasti lega-r, lci se je najprej pokazal v Varšarvi, nato pa se je raesiril proti zapadxt in ju- gu. Mnogo nemških vojakov je zbolelo za legarjem. Mnogo tisoč nemških vojakov na fronti pri Leningradu je bolnih za slično boleznijo, kot je bila leta 1918 španska influenca. V Vanšavi y?o Nemci potrosili 8,000.000 poljskih zlo-tov za; raizkuževanje in cepljenje proti legar ju, toda je vda-ril na dan z novo silo. IŠpanska ima bolezni vseh Trst m največ legar in ravoo tako tudi Holandska, Belgija, Danska in Francija. Med nemškimi in italjan-skhni vojaki v Afriki se je zelo razširili sifilis, iz DaVarri v vahodni Afriki pa po.oč.ij) o rumeni mrzlici. ■GLAS NAKOPA"- Ne* I«fi Tuesday, January 27, 1942 / 7 S T A N O ? L J * * L. tS t • M GLAS NARODA" (Void or tu »•d by B)«TMk PibUilhi Cottpaap, (A Corpora tfaa). Vran* Hakaer, ProMeot; J. Lapsba, Sec. — Plmce of baduet« of tlM Ma-poHtkn u4 addrearta of ibon afflceri: 21« WBBT 18th BTKOT, * _ NEW TOHX. N. I. r 49th Year "•!*• Naroda" lt lmaed •▼«17 day except Batardajk, fiudaya and Holiday*. Snbaerlptloi Yearly M.— Ea celo leto velja li«t m Ameriko ta Kanado 96.— : aa pol leta |8>—'J aa tet rt leta «1.80. — Za New York aa celo leto 97^-; aa pol leta «8.M. Ea laoanutro ea eelo leto «7.— : aa pol leta «8.50. "«»« Naroda" labaja ritki dan Isrsemil eobot, aedelj ta pramikor. "GLAS NAHODA." ti« WEST lStk STREET. NEW YORK. M. I. -1X41 Usmrtitve v Trstu '(J<50.) — "Naša Slo««" glasilo južno-ameriških Jugoslovanov, posveča svojo številko dnie 19. dec. ustreilitjvam v Trstu. Iz to^a lista prinašamo sledeče : Fašistična Italija je vnovič pred vso svetovfto javnostjo pokaaala, kaiko vztraja v svoji odločitvi, da naš narod preganja, da mu w.ame vse pravice do življenja, da vse bolj stirne okrop njega verigo suaenjlstva, ianfleov; zamenjali »o napise na msgrObnih spomearkih? prepovedali so uporabo slovenskega jezika v cerkvah: inteligenco so pometali v joče in koncentracijska taborišča ali pa pognali čez mejo; narod so pritisnili s tako visakirotf davtki, da so ga gospodarsko uničili; porabili in zažgali so slovenske in hrvatske narodne domove, žarifiča narodnega, kulturnega, !gV>spodarskpiga in političnega da ga uniči. V krajih, ki jih je jffifefr našega naroda; po-Italija za*;dla v času sedanje va^i; pobili so vojne, njena vojska izvršuje te- JUGOSLOVANSKI VOJNI UJETNIKI V nemških tafboriščh se nahaja okoli 190,000 jugoslovanskih vojnih ujetnikov. To so vojaki prvotne jugoslovanske armade, ki se je pri nemškem vpadu Cvetno nedeljo, 6. aprila junaško postavila v ibran. Kaka usoda je vsled tega o4pora zadela Jugoslavijo, nam je vsem znano. Vojaški izvedenci vseh dežel pa tudi vedo, da je ta junaški odpor jugoslovanske «i fina de zavlekel nemški napad na Rusijo za najmanj šest tednov. Posledica te zakasnitve so sedanji veliki i.em&ki ponnzi v Rusiji. - In ^e dalje se bori jugoslovanska armada, v kateri je I udi mnogo slovenskih častnikov in vojakov, pod poveljstvom junaškega generala Eh-aže MLbarjloviea, v visokih gorah južne Srbije, Bosne in Hercegovine in v Orni gori proti Nemcem in Italjanora. imiir^* Mihajlovicevi armadi ne moremo pomagati, pač pač II i o rem o pomragati našim ujetnikom v Nemčiji. Znano nam je, da so bili zavoji, ki so bili poslani s posredovan jem Ameriškega Rdečega križa, izročeni našim vojnim ujetnikom v Nemčiji. Na tisoče dopisnic je potrdilo prejem pošiljatev. In Ameriški Rdeči križ bo še dalje pošiljal eaivoje raznih potreJbščin jugoslovanskim vojn-im ujetnikom. Da se ujetnikom v nerraskih taiboriščith ne godi prav po->vbno ddbro in še zlasti zaradi tega ker so Slovani — kajti Hitler smrtno sovraži vse Slovane in se je zaklel, da jih bo uničil—si moremo pač misliti. Nujno potrebujejo pomoči. In k«lo jim bo pomagal, ako ne mi? Kdor ima le količkaj usmiljenja do svojega brata, mu bo pomagal v-stiski. Nikdo pa ni tako zelo potrelben pomoči, kot vojni ujetnik. Zavitki, ki se pošiljajo vojnim ujetnikom, veljajo $2.40. Kdor bi hotel vojnim ujetnikom poslati kaj pomoči, naj tedaj pošlje za vsak zavitek $2.40 na naslov: American Friends of Yugoslavia, 8 W. 40th St., New York, N. Y. Splošno poznana ameriška organizacija Y. M. C. A. se Mnogo trudi, da olajša trpljenje vojnih ujetnikov in tako tudi jugoslovanskih. Zastopnikom te organizacije je dovoljeno ledno obiskovati' raizna talborišča vojnih ujetnikov. In tajnik Y. M. 0. A. v Nemčiji naznanja, da je bilo med vojne ujetnike že razdeljenih 20,000 knjig. Kot poročajo oni, ki ofois>kujejo talborišča vojnih ujetnikov, dofbivajo ujetniki sieer primerno hrano, da jim zadostuje pri njiltovem delu, toda veliko veselje jim natpravi kaka posiljate«v, ki pride od koderkoli. Bratje, pomagajmo našim ujetnikom s tem, da. potom American Friends of Yugoslavia pošljemo kak zavitek. ror na^ našimi narodom, upo rablja drakonska sredstva za preprečevanje narodne stvobo-de, uničevanje vseh kulturnih socialnih, gospodarskih in narodnostnih pridobitev in izvaja tisto anano in odurno politiko fašističnega režima da raznaro-di vse kar le more. Pri tem ne izbira sredstva in ne okleva pred zločini, kadar se mu zdi potrebno izvršiti jih nad tistimi, ki 11*1 stoje na poti, ki ga ovirajo pri izvrševanju njego viih peklenskih načrtov. Otroke silijo hoditi v italijanske sole, ker so vse drupe zaprte; otrdke silijo zahajit v fašistična diu3tva; inteligenco strelja jo, zapirajo in preganjajo, narodu se jemlje vsa možnost za svobodno življenje. Ta!k teror, take 'breazaikonitosti, taka nekulturna, divjaška in nemoralna zverinstva izvršuje Italija v Sloveniji, hrvatskem Primorju. Dalmaciji in Črni gori že osem mesecev, a v Istri, Gorici, Reki, Zadru in Lastovn pa že polnih 23 let. Ko je Italija — todaj še ne fašistična — zasedla naše kraje od Reč ine do Soče, so predsednik italijanske vlade Tittoni, zunanji minister grof Sforza in sam kralj Emanuel, izjaviti v italijanski skupščini, da bodo spoštoval i« narodni čut jugoslovanske manjšale 650 tisoč duš v mejah Italije in da j bih bodo dovolili svoboden raz voj na kulturnem in gospodarskem polju. Od vseh obljub niso izipolnili nobene, a preganjanje našega naroda je postalo* še huješ; zaprli so vse šole, prepovedali so uporabo jezika, poitelijamčili so imeaia in priimke pod kaznijo 5000 lir za tiste. ki bi se še naprej posluževali svojih jugoslovanskih pri- velfko število narodnostno zavednih poedirteev in izredna sodila so izrekala smrtne kazni in obsodbe iia dolgoletno •Tako je začela ravrš«vati svoje svečane obljube nefašis-tična Italija- fašistična Italija pa jih je »nmo še stopnjevala in pri iavajanju polivke, raznarodovanja v naših krajih privedla do stopnje brezobzirnosti in divjftštva. . VELIKO SNEGA NA BALKANU Prejšnji teden je po osrednji in jugovzhodni Evropi divjal močan snežen vihar, ki je prišel ii Rusije. Sneg .je skoro I .opolnoma uničil prometne zveze osišča in z nenavadno defoelo plastjo pokril Madžarsko, Rumiinsko in Bolgarsko. Mnogo žrtev sta sneg in jmraz zahtevala v Jugoslaviji in na Grškem. Že pred tremi tedni je zapadlo zelo mnogo snega m na sedanji nepričakovani sneženi metež ljudje niso bili pripravljeni. Na/ Romunskem je zneži-lo neprestano 11 dni in železniški promet je bil popolnoma ohromljen. Med posameznimi balkanskimi državami sploh ni nobene' zveze. MhMiiwismm^ p mt" m mm i1 ■. Mummmmmm IIIUIIIIIlilllllllllHiHlUHIIkUllinniHHIH Mali Oglasi imajo velik uspeli ■ ■ H THE NE W ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spini znani profesor na Stevens Institute of Tecimcdocj v angleščini GEORGE W. BARNWELL Podlago £a mehanično znanje si morete dobiti a knjigo NBW ENCYCLOFE. DIA OP MACHINB SBOP PRACTICE (t angiefiClni). Ta velika knjiga popisuje in y stfkah pokaže temeljna dela mehanike. Razkol vse natanko, kar mora znati najboija mehanik; pojočnuje vporabo vsakega stroja, o-rodja In meriL Pond ras, kako Je treba vporabia načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, 'da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste Šele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vredna. — 1900 slik In rizfc. 676 strani, trdo vezana knjiga stane Samo $1.98 Naročite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 218 West 18th Street New York Sprk'o tafkega stanja se je iz Istre, Trsta, in Gorice izselilo samo v Jugoslavijo okrog 70 tisoč Hrvatov in Slovencev; o-krog 35.000 jih je v Argtjntini 5-n desettisoei v drujriii devno-'kratricHh državah vseh petih kontinentov. Slovene* in Efar-vati i® Istre, Trsta in Gorier »o se zdruižervali v svoja dni štva, ki so imela eisto kulturni in podporni namen in ta društ!va so «e Obirala okrog "Zveze izseljencev iz Julijske Krajine,'1 ki je imela svoje središče v Beogradu. Na 6f-ki tej aveoi je bil dolgo vrsto let dr. Ivan Marija Cok. Ob koncu leta 1940 je bilo včlanjenih 40 društev iz vse Jugoslavije. Ta društva ki Zveza aama so 'bila priznana od jugoslovanskih dblasti, in če bi izvrševala kaftešna teroristična dela, bi jih jugoslov. oblasti vsekakor prepovedale. Zveza je izdajala Kvorje uradno glasilo "Istra" ka ■e je tiskalo v Zagrebu; eden največjih odsekov Zveee, pro-paigandni odsek je imel svoje mm je .bil dr. Lavo Čermelj, glavni obtoženec y sedanjem procesu v Trst«.. Člani dru-iStva s obili izključno Hrvati in Slovenci iz Julijske- Krajine^ a udeleževali so ne v vseh stru-jah j 11 ■ |»«i 4II l_i a 1111 i|lll i t »Ji f^r. j »UliJ | li; H! f *J ♦ • ■ * * šJil«* 10;-=«% t«^ i • * i iji 111 i *'* ■ 11 i - eos BS Vsak lastnik ali voznik avtomobila, trucka ali motornega kolesa, ki vozi po javnih cestah, mora najkasneje do 1. februarja, 1942 imeti nalepljeno posebno znamko Federal use tax stamp. Kdor tega ne bo imel, bo po postati kažno-van. .Znamke so sedaj na prodaj v vsakem poštnem uradu in vsakem davčnem uradu ter veljajo $2.09 za dobo prvih petih mesecev in bodo veljavne do sJO. jdnija, 1942. Da se izognete gneči in ka- fcni, kupite znamke že sedaj. * Nekaj zanknimosti. — Golob podvoji svojo težo v 8 dneh, potem ko se izleže, faca v 6 dneh, fcura v 9 dneh, človek pa še te po 4 do 5 mesecih. Vsako leto se izdela približno ena milijarda umetnih žob iz poroelanxi. Niagara bruhne vsako minuto 425,000 kufc. m Vode t globino 48 m. Ta ogromna vodna fcila se le nežiiarfno izkorišča. Poskusi ž živalsko psihologijo so pokaeali, da imajo kra-*e boljši spomin kakor konji. Izdelan je 'bil barvni slovar, ofb&egajoo"7056 gesel odnosno barvnih odtenkov. V Rusiji «o izdelali jadralno letalo, težko samo 42 kg. Letalo je tako majhno, da ga ima človek doma v stanovanju. Škoda, ki jo i>ovzročajo termiti na drevja, na lesenih poslopjih, papirja m knjigah znaša preko 20 milijonov dolarjev. 2348235353235353485323235348 "GLAS NABOOr-Me»I«i Tuesday, Januar? 27, 1942 ▼ 8 * A M O T L J iW L lit > I>r. FR. MIŠIC': Palček, naš zimski pevec Kakor daleč na okoli sega pogled, do skrajnih mejnikov obzora, so blišči In »r^ti pokrajina v* snegu in ledu. ivju in mediani zimskem soncu. Potoček, k| v ozki, globoki strugi rije po sredi gorske drage, skoraj molči pod srebrnkastim ledom. Nad njim se klanja zasneženo grmičevje in trme, obrobljajoč zamrzli potok iti njegove globeli, vrbe, tmolice, beli trni, divji sipek, ostrožniee. v.=e vpiok zverLženo kakor nepro-doma živa m^ja. Mir, tišina, molk navzgor in navzdol, da trdi *~neg tem glasneje škriplje pod tvojimi koraki, ko se po ozki gazi sprehajaš skozi drago ob njenem potoku. Tedaj zadoni na mali iz gosto prepletenega grmovja nemirno, razburjeno in jezno, trrr, trrr. errr, tiktiktiktsk; tako glasno in hripafvo-kakor da bi kričal v najbližji bližini velik kričav ptič. Na najvišji vejici ukrivljene trnoliee zagkdaš drobnega palčka, ki so repenei, zgraža, vznemirja, raaburj^ in ;ezl prav nad tabo, ker si se drznil da siliš v nje-govo zimsko kra-1 jc«tv o ter ga motiš v njegovem tre notnem skrivališču. Sedaj moraš nepremične obstati. Kakor z nekim umetnim spro žilom neprenehoma proži in postavlja k višku skoraj navpično pokonci, svoj kratki, okrnjeni repek, in te tako spominja na prradavo paMiričico, sprehaja-joeo po ob potoku; kakor da bi w ti hotel ponašati iti rogati, dela smešno čudaške, nagle, globoke poklončke, se h ud o je, jezno pripogriblje in se docela p6ittiri šele; ko w je prepričal, da mu res nisi sovražen. Morebiti izgine tedaj za trenutek aH dva v svoj trnoličasti gi*a-dič. da stika tam po njegovih shrambah in kleteh za hrano in okrepčilom; kmalu pa se ti zopet prikaže, zlasti v sončnih jasnih in mirnih zimskih dneh, ko ogreva toplo sohice tod i njegovo podnevno nadzerrwko bivaliišče. Tn tedaj zadoni v molk in tišino zimskega dne po zasneženi dragi njegova pesem, praznično vesela in glasna, kakor da je zanj a? napočil čan pomladne sreče in lju bežni. 5> talko vnemo, s tftko silo in s takim poudarkom žvr-goli- drobi in prepeva drobni a trdni in utrjeni palčič svojo zimsko pesem, da se kar trese na rsem avojem majčkenem pe-pelnatosivem telescu. Sama. radost, samo veselo razpoloženje in samozadovoljstvo, ga je pri tej zimski pesani vsakomur v v agled in tolažbo, kdor bi v hudem zin*&ern času hotel o-magati, da pogumno vzdrži in potrpi, dokler se ne vrne prava vigred. PalSkova pesem doni izredno toplo, krepko, glasno 'Čisto in jasno, obsega tri razločno ločene kitioe, ki so zveoa-ne med po posmneatmh vmesni® zvokih ter imajo kratek uvod z zategnjenkrn piaki in žvižgi, kakor bi pi&al na žwglo. V molku zasnežene in oledenele ziirtdke pokrajine prizor, vrecDm truda, da ga poiščeš in uživais. ko so vsi dru^i pevci pred zirrtskilm mlraBom in pomanjkanjem hrane zbežali na jug ali pa okoli naših this žalostno prosijo, posedajo in molče ko grob. i (Našemu palčku tudi najhujša zima me more nič Škoditi Razen pravega gnezda, ki si ga najraje napravi v kaki podze-njrljški luknji ali jami, zaradi česar se latinsko imenuje jamar (troglodytes) ima proti zimskemu mrazu in-drugim vremenskim nepriliikam še drugo zavetišče, pribežališče in prenočišče. Pod lukmjičastim štorom, pod starirrii. prep-linti drevesnimi koreninaimi ali v razpokah skalnatega brega ob potoku si naštel j cdober meter pod zemdjo krogli podobno mehko ležBSč?, ter si ga že poleti in jeseni pieplete z bilkami, lišaji in vlakenci od znotraj pa zamvasi z rrtahovjem, s puhom in perjem. Tu leži. se .skriva, dremlje in spi «a mehkem, in toplem tudi v najhujši zimiski lnrrii brez strahu in brez nevarnosti, ko druge naše ptičke ne vodo, kam naj bi varneje jJbežale pred zimo, mrazom in svojimi sovražniki. Tudi pred prebrano v zfroškem čn#m naš "ptič jamar" ni prav v zadregi. Majčken, droben Ln trden, kakor je, se prerije skozi sneg do prepereKh štorov in korenin; tisoe in tisoč žurlk in ličink, ki se v njiti Skrivajo čez zimo, si zna tam poiskati, tako da njegov zim-riki j< dilni ne pojeieša skoraj ničesar. In tako ni prav nič čudno, ako lepega in toplega zarrtsko^ra dne, ko je nasičen, spočit in ogret že od podzem- dfe? toplot- in gotskega ležišča priteče na sonce in golo tmo-lioo, prepeva veselo, zadovoljno, prav pomladansko svojo pesiriro; d očim <5? ostali naši stalni pevci jetSva upajo začeti, pritajeno se gibati ali čivkati ob toplih žarkih zimskega sonca. Palček ali sti&k je eden izmed najmanjših, najdrobnejših in najlaižjFh. naših, spktšno Zthi-nib *talniih ptičev, četudi ni med vsemi res najmanjši. Kakor razodeva veliko življenjsko modrost, ko kakor noben drag ptič, zna sredi hude zime uit vati veselje ljube pomladi, ta ko je tudi v svetovno znani višinski letalni tefkmi ptičev pokazal svojo izredno spretnost in zvitost, ter ie tako tudi zma- gal, da je za oriom, pravim kraljem ptičev, po pravici si zaslužil tudi ime kralji Ček. Če bi dragi ptiči bili enako zviti, bi se gotovo tudi posiužili njegove zvitosti pred njim. Tako pa je, on edini sedel dvigajo česmm s® orlu na hrbet. Ko orei v nedogkdni-h višavah stratosfere omaga, zle t i stržek z njegovega hrbta Še nekoliko višje, premaga orla in zmaga v slovitem višinskem poietu. Ve?elo in zanimivo je opazovati palčke, kadar imajo mfia-de. Menjaje se priletavata k gnezdu m v gricacto stara dva z obilno hrano za * mladiče v kljimčkih. Tedaj izgledata, kakor cfci bi imela dolge brke, tako štrle in vise njima Iz kljtflč-kov na obeh strahoti noižice raznih prelcev in žuželk, ki so za mladiče najslajša pečenka. Ko zapuete miJadSči gnezdo, jih stara drva poučujeta skrbno t vsodi potrebah in utriettK^tib vsrfcdnrHga živijenia ^Skazi najigostejše Irnovito grmičevje ^rvLga družina drobnih palčkov, z neverjetno spretnostjo sem. ter tja, preiskuje Še tako Skrite kotičke, pobira, zoblje žuželk? m r»olni želodČke; mladiči pa kaj poredno delajo prve elegantne pok lončke ter samo aavestno vihajo repke, kakor da bi bili že veliki, večji kakor palec v trnoličaslem kralj-'*tvu ob žulbo-iečem potoku. Gradnja ladij se urno razvija FVileralua, pomorska komisija (United States Maritime CoanimiRsion) je ta teden obja-vHa v Waghiflgtoon, da je že storila korake za izvršitev or-ja*sfeega brodogradnega programa za gradnjo 8,000,000 ton ladij vletu 1942; 10^000,000 ton ladij v letu 1943. kakor je to naročil predsednik Roosevelt v svojem govoru pred kongreaem dne 6. jantiarja. Raeodelo se je, da so bili sklenjeni kontrak ti za giadnjo dodatnih 632 trgovskih ladij za pro račun an i varnii^ki problem po načinu masne produkcije. ■"Mjiralo poletje je komisija prefrzela dobavo mešinerij in opreme za dddatne ladje m or-gamiziral svojo lastno dobavno akeijo. ki je vna(R*ej nakupovala za te ladje in sedaj ima Velfci del potrebne opreme že pod kontraktom ali izdelovanjem. . "Je približno 65.000 vrst predmetov za nakup, ki jih izdelovalci, raztreseni sirom vse dežele* sedaj izgotavljajo strošek približno 1.115 milijo- zmisln našega načrta, da se de-nov dolarjev. ilo čin* širše raztrese. Delo la- "'Vse ladje bodo iagotovljene!djede>nic pa je, da te predniete do konca k ta 1943," je izjahnl sftrira v popolne ladje. pomorski komisar Howard L. Vickerv. 4'To pomen ja, da a-meri^se ladjedelnice bodo v prihodnjih dvfh le-tlfc dovršile več kot 1.900 ladij* kar je naj- •"■Mi znamo, da je fizično mogoče revripiti predsednikovo naročilo za 6 mftlijonov ton ladij v letu 1942 pod pogojem, da so materijah na mestu, kadar je večji brodo^rracfttefu napor v'treba in da so delavci voljni nn-zgodoVini sveta. Ladje, za ka- pepjati svoje sile. lavimi grad terp so bili ravndkar oddani korrtrakti, dodaio Združenim državam skupai l8-500/)00 ton rbftvTih pomomkih gradenj. Pre-^rovori so v teku za nadaljno produkckiio. . W4T!»virni program koimri^nje za letošnjo gradnjo 574 ladii od 6.000,000 ton se sedaj razširi na gradnio približno 850 ladij od pfiblizno 8^)00,000 ton. Leta 1943 se bo brodo^rradnia 'bolj pospešila, na 1*000 ladij od pribHSno 10.000,000 ton skn-pn'j. 4t R«s3oflr, ziAaj je pomorska komfcija v staaiu izvesti predsednikov včji bvodogradbetji program, je v veliketm obsegu . pripisati okolščini. da je bil načrt Liberty ladij standardiziran in srradnja teb ladij postaja to- KOPANJE putjftnct?? Amerika je dežela, kjer spada vsakdanja kctpel k jutranjemu progratmiu kakor dru^god Zajtrk. Biti brez kopalnice — ali opustiti kopel, kakor jo o-priščaio mnogi. Čeprav " imajo doma kopalnice — to v ameriških mK-stib ekoraj "»ploh ni mogoče. Toda vedno ni bilo tako in lafiiko rečemo, da v Ameriki kopalna kad in telesna čist of a nista bila vedno tako v časteh kakor zdaj. Saj je dobila Amerika prvo kopel šele leta 1842, tako da niti sto let se ni stara. V prvi kopalnici netn grofra. To vest je sporočil neki očividec. . iZadnja poročila tudi pravijo, da v Boo^rada bwi tifus im da je stanj6 želo težko zaradi pomanjkalknja hrane, zlasti pa zaradi IcrftiSnega. ponmn^amja mleka za otroke. (JČO.) zaradi pou3kuše<6e^a ate«tata na MuBsalinija; Viktor Bdhek zaradi ogledwetva v korist Ju-poelwvije; Friderik Lomek. češ, da je na žekraiižki postaji v Tnbicrn podtaknil boirfbo, ki je eksplodirala in povzndeila veliko Škodo; Vekoslav Tutan in Škme KoiC za teroristična dela; •To« i p TorrHM<% Ivan Lotmwn in Vraoeič za organiziranje ;4cn-pin za izvrševanje terorističnili del. Štirje obsojenci pomiloščeni na dosmrtno jeeo. {Po kratki v%rti, ki je prišla 'v javnost, so bili od devetih obsojenih na smrt, štirje pomilo-fičeni in jim je bila smrtna ka- MOJA DEKLE .TE Št MI Ji DA ~ Naročite prt knjigarni SUfTEM€ PUBLISHING CO. 5 SIS West 18tk New York S MSHWIItlllHHIWIIIIIIttttlRfflllHIflltfilHtt ssen zamenjanja « kaznijo večne jeee. To kratko poročilo pravi, da so bliau Ttsta Fzvmili smrtno obsocRx) nad petimi obsojenimi: Viktorjem Liobdk. Josipom Tomšičem, Pramjem Kavčem, Ivanom Ivančičem in Vadnalom. NVxivoimio so obsojence Ttsfcreiili v BazOviei pri Tr-atu- kjer so leta 1930 iznlSli smrtno kazen nad Milošem, Bi-dovcem, Marnšičem in Talen- Bazovica je že prej postala sveto meet o za nas Jugoslovane, a nova kri narodnih mueen-cev je med našim ljudstvom svetost tega n*wta potrdila. To mesto bo prišlo v zgodovino borb naše-era naroda v Istri, Trstu in Gorici, proti narodnemu in državnemu sovražniku in misel na Bazovico, na mu-4čenče, ki fio jim nasilno vzeli življenje, bo samo atnAila naš narod v borbi, za maščevanje, za vsrtrajanje do končne zmage pravične stva^ do združenja odtrganih kraiev z materjo domovino, Jugoslavijo. VA2NO ZA NAROCNliCC Poles sadom Je raavttao do kdaj Irate plateno narobtoo. Prva •tevUke poraeol newc, druja dan ln tretje pa leto. Da aem prihranite nepotrebnega dela k atroEkoT. Ve* proatiao, da attaint* carofalso praroSeeno poraraati. PoWJiee aa*oft»lno karafaot oaxa aH }o pa plačajte naienra aaatopnlke v Vaflna krajo p« MmdMl lifU aaatopolkoT, kojlh Imena So tiskana t lililM Srkaml, ker ra nprart-Ceni obiaketl Čudi druge naaelbtne, kjer Je kaj raitfa rojakov aa» ijenlk. Zaatopnik bo Vaa lsroCU poCrdflo ra plačano narotelao PSeblo. Peter Culi«. Watnenbor«, tt. S, INDIANA: Indianapolle: Frank ZupančU ILLINOIS: Oblcago, t. Bit« Otcero, J. FaMaa (Obtcago, ta Dllaota) Jollet, Jennie Bajublek Im aaOe. J. BpeUcb Maacotttgb, Frank AU|Mgl> Nor^ Obicago ta Waukepa*, I ICARXLAND: KltnmUler, JTr. Vedaplvra MICHIGAN: Detroit, ti. flaakar MINN4»OTA: / ChkboUa, J. Lafttalek my, Joe. J. ..Gilbert, Urala V« Btbbtug. Jobn PovSa MONTANA: Bona dap, m Broderlck Omaha. P KNW TOBK: Brooklyn, *ntf>nj Ste« Gewanda, BmM .iittto Fall* Worcester, Peter OHIO: Btftattoti Cleveland, Antoa Bobek, CML Mm* Bagra, Jacob Beaalk. Jak- ŠMpnlk Glrard, Antoa Nagode Loraln. Lonla Balant, Jobs Komk loo*s**o#a, Ante* Oknu - Paternel Oregon City. J. PKfNSlLVANLa: Beaaaawr. John JevnOtaž Oonemaagb, J. Kram Coverdale in okolica, Jos. Export, Louis Snpanfič Farrell, Jerry Okara Foreat Cllg, Malh Janin Fr.Blodnlkar HiMiMb^A ■ !■„„% ^ t armifDurg, r ran« ptutik Homer «ty. Fr. FerAiehak Imperial, Vence Paleich Johnstown, Jate Potnik* Krayn, Ant. TinSeiJ Loaerbe, Frank BklToek Midway. Jotxrf tout Plttabnrgh in okolica, PMHf af Steel ton, A Hren Turtle Creek, Fr. BcUto Weat Newtoi, Joaaph Jovan WISCONSIN. Milwaukee, Weat AMft, Fr. Mai Sheboygan, Jraeph WYOMING: Bode Sprlnga, Lm DlamondviUe, Jea preJeL CPHAVa 'Hit ifMMM* « T, L A S NARODA"- New liri Tuesday, January 27, 1942 iiH»iiHHn;^:iiHiiiiiniiini»:imin Kakor pl ZGODOVINSKI ROMAN. IS AZooo ii:«iiiiiiiiiiiiiiiii:*:iini!ini Xa*iiKjihnil se je in poln ljubezni gladil njene lase. "Dolt u si, nežna, L»orica. Prepričan sem, da bova srečna." "Bedo in bolest hočem nositi, samo aiko ve(m, da bow ti .-rečen. Tvoja sreča bo obsevala tuebi mikaj izredno mikavnega. Njen glas je zvenel še čisto, ■n polno in kdor je videl njen ljubki pojav na odru, bo razu' niel. zakaj je v kratkem postala ljubljenka gledališkega občinstva.. Njeni ljubki naravni dovtipi, njen domač dunajski dialekt, vse to je povzročalo viharno ploskanje in nadvojvoda Se z navdušenjem udeleževal teh ovacij. Svoje velike, nio- TSTANOHJIN L 1 a t I Izjava Dr. Miloša Sekuliča ^rečc> oči je v največjem občudovanju upiral v umetnico in a žival nj no, vkljiib \isi obilnosti ^ vodno lepo postavo in nepravilno lozani, ali vendar vabljivi obraz. Ko je v sandalu .vvo.;e vloge objela svojega soigralca, je nadvojvoda nohote stisnil pesti m na njegovem dobrodušnem obrazu se je pojavila jeza ljubo«umnost i. V odi mom se je obrnii na svojega vzgojitelja. "Mici Lorenz je vendar velika miletnica in izredno lepa ženska!" (r;of je prikimal. "Prav čedlkana, cesarska visokost, in /.redno žiirohna. " l>a bi bila poselbno lepa, nte niorcm trditi, toda njena nrikavna osebnoikost, goeipa mama" Nadvojvoda je lahko zardel. "Miamia, Bog obvaruj. Talkoj bi nue zopet poslala k *po-vedi. Mama bi res ne s mela ntecisar vedeti." V drugent dejanju .-e ;e še bolj povečalo nadvojvodovo zanimanje za umetnico. V. napetim navdušenjem je sledil njeni igri. Ko je «v zadnjem prizoru nastopila iwxmo dekoltira-Jia so njegove oči z največjim uživanjem počivale na nj-Aiili okroglih ramah, na njenih polnih belih rokah. Njegovo lice je bilo rdeče in v njegovih cčeh se je svetlikalo silno poitdjenje. Jieček je v eni uri razvil v moža in koprnel po prvi ženski, ki je vzbudila njegovo čustvenost. Ko je zastor padel, je navdušeno vzkliknil: MVsekakor jo moram videti, moram jo videti! Gospod grof. posikr'bite za to, da vimeni ž njo govoriti." Z zaupanj*m in proseče je zrl na svojega vzgojitelja, ki je, -mjfthljajoče <*«, opazoval v moškem spoznanju prvi erotični pojav svojega gojenca Kri njegove rodbine, ki se je vedno prekomerno udajala polteni ljubezni, je jela valovati v mladeniču. G-rof Wallis je rekel: "Cesarska visokost uvažajte, kako težko je stopiti proti vsaki etiki v stuke z umetnico Dama hi odfclonUa vsako ob-cevanje, ki bi jo lahko lompromitiralo." 4' Igralke vendar imajo vedno razmerje, ali ne go«ipod grof?" "Tako govore ljudje, pa ni treba, da bi bilo vse res. Zavist in klepetivost sta vegno na potslu in obrekovanje izmišlja vedno nove j^odJbe. Igralci so v tem ozira veliki. Umetniki so ljudje, s katerimi je treba občevati z na^vtčjo previdnostjo." "Pa vendar je to lep poklic, razveseljevati ljudi in jih voditi na pota lepote." "Greh pozlačevati in zlo lepotic iti," je suho pripomnil vzjgojit/e-lj. "Ničesar ni pristnega a-| Prejeli smo poročila, da veliko gnn MLlKVvws tajnik trgovske levilo ljudstva iz Makedonije stoji z ramo ob rami z našimi borci proti Nemcem v Srbiji. Zanimivo jo. da je norvačenie v Srbiji prineslo v narod veliko nezadovoljstvo, tako da ljudstvo odhaja v gore, da se pridruži četnikoim. O Madžarih piše dr. SekuliČ sledeče: Takoj po zasedbi Bačke so uporabili Madžari proti srbskemu prebivalstvu isti način uničevanja in pregonov, kakor njihovi nemški gospodarji. Vsi! zbornice v Beogradu in usta novnik anglofilskega lista Danica, še» vedno v zaporu (potem "so ga ustrelili.) Dobro znanega odvetnika J^dravkoviča je gestapo zasliševal samo zato, ker je njegova žena Angležinja. Deset tisoč ljudi je bilo ubitih razr-n tistih, ki so jih ubili vsta ši Pa vel ič ve Hrvatske. Po mojih poročilih, ki sem jih dobil iz prvih virov, je bilo ob novi zasedbi Kraljeva v mesecu oktobru za 23 nemških vojakov ubitih 2540 dela'a ubitih 50 ko-niimistov zaradi uboja enega nemškega vojaka na neki beograjski ulici. "Novo Vreme" dne-18. oktobra v sporočilu nemškega po-veljnBštva priobčuje, da je bilo "200 talcev ustreljenih zaradi oboja dveh Nemcev v Beogradu." Dr. Sekulič T>rtrjuje v< .ti o neuspehih Italijanov pri usta- tisti, ki so s^ na tem zpmlju naselili po letu 1918, so bili prisiljeni umakniti se v Srbijo, ko likor jih "plemeniti" madžarski narod ni poklal. Po prvih štetjih so Madžari pobil« 15 ti-Roc Srbov in poedinci imajo slike pokoljev v Pančevu, Novem Sadu in drugje. Sam Novi Sad, ^dež srbskega pravo-slarvnega 5kofa, mesto, ki so ga imenovali "siljpke Atene", je kazal zaradi borb lanskega aprila žalostno sliko. Končno je dr. Sekulič govoril o "nevidni vojaki Draža Mihajloviča Tako imenovane četniške borbe so v resnici dobro organizirani odpor pod vodstvom aktivnih srbskih častnikov in poveljništvom Draža Mihajlo-viea. Pretežna večina te vojake so Srbi. ostali pa Hrvati in Slovemci. Ta nevidna vojska ima glavno poveliništvo, exldel-lee za zvezo, radijsko postajo gi zaveznikov. Večinoma delujejo z malimi oddeiki pod poveljstvom izvrstno izurjenih in sposobnih častnikov. Tej vojaki zelo pomagajo bivšo čet-ni-ške skupine, s kakterimi delujejo skupaj in diuge- osandje-ne skupine, ki se upirajo Vojska Dlraža Mihajloviča- čeprav ni tako dobro oborožena, ima veliko število izurjenih častnikov in vojakov, ki neprestano delajo težave Nemcem in KvizJingom, vključno s Pa veli čem.. Pcsled iee toga delovanja so dobro znane. N<*imei doživi ia- Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Jj Stane samo {| Knjiga je trdo vezana in ima 821 8trani"^blf1 Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soil! tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi J11 iV )) 1» Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za^l' v njem čimbolj izveibati in^i1 kuhanje in se hočejo izpopolniti. ^Naročite pri i KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York, N. Y. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. jo napade vsepovsod. Uničenih je bilo nad 200 mostov in 400 .skladišč orožja. Mhiogi rudniki so bili uničeni ali stavljeni iz uporabe. Glavna železniška proga je blia razbita malone vsak dan; lokalne železniške zveze sploh n? delujejo. Vedeti pa je treba, da se ti hrabri Ijad*e borijo zelo slabo opremljeni in da so zelo potrebni orožja in drugega materiala. IPoroČilo je v skladu z vestmi, ki smo jih prejeli \r dni-^ili virov o borbi v Jugoslaviji. Ta poročila pripovedujejo ne samo o velikih nemških fnlah v Jugoslaviji. temMeč o krutih "matščevanjih", ki se Nemci pripravljajo na nje. kot je sporočil Washington. oreh mirovne konfeience, vprašanj. ki v resnici nikoli niso bila rek na. Prav tako tudi dokazuje-. da ni samo Hitler pri delu in pripravah za zedinje-vanje narodov. Dočbn se zavezniške armije in morske sile pripravljajo za napade na bo-jiščLh. se je zavezniški napad na diplomatskem in političnem polju že začel. •Čeprav seveda teh načrtov ni povzročil Hitler iz nekih dobrih namenov, je nacijski načelnik vendar prispeval k nji- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig., predvsem Molitvenike V krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE 2Vi x 3% Inffer — 224 strani vezava umetno ............ 25e. KVIŠKU SRCE — (St. S55) 2vi z 3% Inčev — 221 strani ▼ belem celolidu ...... .50c KVIŠKU SRCE — št 408) 2Vi z 3% Infiev — 224 strani Cena 75 centov RAJSKI GLASOVI — (St. 408) 2Vž z 4 1 nčev — 255 itml ▼števil St. Kriiev Pot Cena $L50 RAJSKI GLASOVI — (St. 41«) 2Vi x 4 inčev — 255 strani vstevil Sv. Kriiev Pot Cena SLS« SKRBI ZA DUŠO 4l<5> 3x4% lnCev — 512 strani Cena S1.75 NEBESA NAŠ DOM — (St. 415) z Inčev — 3S4 lnCev Cena 75c (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jib tndl moremo prodajati po gori o-znaCenl ceni. Zaloga pa ni opeebno velika, zato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli Z njimi po-streči. Angleški molitveniki: (za mladino) Key *r Besna fino veaano .............. M v nanje vesano ......... .IS CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vesano......l— Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. KJER HITLER POMAGA." (Hitler hoče zediniti Evropo. V nekem ozirn mu ^re po sreči. On narode uči o potiebi edin-stva. "\r Londonu ste vladi Jugoslavije in Grčije v izgnanstvu pravnitor." ^OVERTIME IN "GLAS NAROD* PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA M0 NASLEDNJE MUZI KALUE. SI.OVF.NSKE PESMI Zbirka 9 narodnih prsmi Izdala Glasbena Matica v Clevelandu. Cena — $1.50 Emil Adamih—19 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI 'a moški zbor......................... M Sest narodnih pesmi m m- ild xbor .................... Sest narodnih pesmi «a m- V tem času narodne stiske potrebuje naia domovi-na vašo pomoč. Kupujte redno Defense Stamps in bonde. fvanc VfxitnrtDi—SEST MRSANIH IN moških zborov ......ji FERDO JUVABMJCJ Zjutraj ........ SloTsnaka .... M ..20 PFITER JEREB: Pelin rote; VASILIJ M IRK: PodokaW........M ZOR KO PREIX>VEO: Ko *o tantje proti vasi ill____JtŠ Le enkrat Se .................20 81ara dela .................. HR. VOLARlC: Roimarla; PAVčlC: Potrkan plea JOS. ferde Juvanee—Ik MLADIH LET. BMfikl (buri ................. Peter Jereb—OSEM zborov