Leto Vili., štev. 10 („Jutro« xvl, st 58 b) Ljubljana, ponedeljek II« marca 193$ Cesia 2 Din upraviiiaivo. L.juDijana, Unafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 8123, 8124, 3125, 8126. [nseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon ét 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon St 19a Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner} a. f ■ Ponedeljska izdaja Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6. Telefoa St. 8122. 8128. 3124. 3125 in 812®. ponedeljska L-daja »Jutra« Uhaja vsaV ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poftt> prejemana Din 4.-, po raznašal-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Teleto» fit. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Ofenziva proti vstašem v grški Makedoniji V Makedoniji potiskajo vladne čete pod vodstvom generala Kon-vstale proti Seresu, čegar padec se napoveduje za danes Solun, 10. marca. r. Včeraj dopoldne je s posebnim vlakom, ki je vozil s seboj tu-dli avtomobile, odpotoval na fronto proti Demir-Hisarjiu vojni minister general KomMMs. Z istim vlakom so odpotovali tudi vel oficirji njegovega štaba. Prebivalstvo je Kondilisa pni odhodu živahno pozdravljalo. Ko milili s je izjavil novinarjem, da odhaja na fronto, ker je mnenja, da bo mogel zaradi zboljšanja vremena pričeti večjo ofenzivo proti upornikom. Pri sprejemu je bilo novinarjem tudii objavljeno, da je ena izmed uporniških ladij streljala na mesto öaje-zü, ki je 50 km oddaljeno južno od Soluna, na obali «tare Grčije v okrožju Larisse, ne daleč od železniške proge Solun — Atene. Trdijo, da se pri polotoku KasandrS pod Solunom nahaja še druga uporniška ladja. Za Solun sam ni z morja nobene nevarnosti od izkrcanja vstašev, ker je mesto zavarovano s težkimi obalnimi topovi na Karaburunu in s podmorskimi minami v zalivu. Po včerajšnjih vesteh so se že pred tremi dnevi v Orfanskem zalivu pri mestu Stavrosu izkrcali rezervisti s Krete pod zaščito uporniških vojnih ladij. Zavzetje tega mesta se smatra kot zelo važno, ker vodi od tu cesta in železniška proga v Solun. — General Kondilis je izjavil, da so njegovi ljudje ujeli brezžični razgovor vstašev, iz katerega je razvidno, da so vstaške čete v razsulu zaradi nezadostne prehrane. Iz Soluna so bili proti Stavrosu poslani močni vojaški oddelki. Vojaški krogi poudarjajo, da je to sporedna fronta, na kateri ni večjih vstaških sil in da general Kondilis niti ne misli na možnost, da bi mogli Krečani podvzeti s te postojanke kako večjo akcijo. Še manj so vladni krogi vnemirje-ni nad dejstvom, da so skoro vsi otoki v Egejskem morju v rokah vstašev. Po^ izjavi nficielnih krogov to vladi ne povzroča skrbi, pač pa Makedonija in Tracija, kjer se nahajajo kompaktne in dobro oborožene innnžiee upornikov. Že v početku vstaje je bilo objavljeno iz Aten, da uporniške vojne ladje nimajo zadosti municije, da pa so vstaške čete v vzhodni Makedoniji in Trakiji preskrbljene z zadostnimi količinami orožja in municije. Znano je dejstvo, da so bila zaradi bližine j meje vojaška skladišča v Makedoniii in Trakiji odlično oskrbljena in da morejo ; vstaši iz njih oborožiti ter preskrbeti z mu- j nicijo tudi večje kontingente, kakor pa jih ! imajo sedaj. Na kopnem so torej vstaši preskrbljeni z orožjem in municijo. Nasprotno revolucionarnemu brodovju po oficielnih trditvah ni uspelo, da bi si iz arzenala Nev-stakosa pri Salamini preskrbelo večje količine topovske municije. Pdšetek ofenzive Atene, 10. marca. b. Vladne čete so pod poveljstvom generala Kondilisa v zgodnjih jutranjih urah pričele ofenzivo proti upornikom v Makedoniji. Preden se je pričela ta akcija, je približno 30 vladnih letal bombardiralo postojanke upornikov. Ofenziva se je pričela istočasno na vsej fronti. Po kasnejših vesteh prodirajo vladne čete naglo. Uporniki doslej niso nudili posebnega od pora ter so se pričeli umikati proti Seresu. Pričakujejo, da bodo vladne čete še to noč zavzele to mesto. Atene, 10. marca. AA. Vrhovno poveljni-štvo v Makedoniji je snoči izdalo uradno poročilo, da se je vreme zboljšalo in da so letala in topovi včeraj ves dan obstreljevali vstaše. Opazovalci so ugotovili, da sta zavladala med nasprotnimi četami hud nered in splošna zmeda. Vladne čete pripravljajo z vsemi sredstvi ofenzivo. Most na Strami je popravljen. Vladne čete bodo v najkrajšem času strie upornike v Makedoniji in Trakiji. Uporniki so zapustili več svojih postojank. General Kondilis je nadalje poročal ministrskemu predsedniku Tsaldarisu, da je 24 letal bombardiralo odsek na Strami in pristanišče v Kavali, kjer so vrgli ; 40 bomb. Vojna ladja »Psara« je pobegnila iz pristanišča, čim so se pokazala letala. Po naknadnih poročilih in v zvezi s snoö-njim uradnim komunikejem vrhovnega po-veljništva v Makedoniji so tu splošno prepričani, da uporniki po včerajšnjem letalskem in topovskem obstreljevanju s strani rednih čet ne bodo več nudili resnega odpora. Topovski boji Sofija, 10. marca. AA. Po došlih vesteh so bile hude topovske borbe okrog Demir Hisarja. Vladna letala so upornike na tem odseku ponovno bombardirale. „Georgios Averov" poškodovan Atene, 10. marca. AA. Uradno poročajo, da je vladno letalo izsledilo križarko »Georgios Averov« in jo vnovič bombardiralo. Bombe so križarko poškodovale. Pariz, 10. marca. AA. »Journal« je dobil iz Londona vest, da so se tudi druge grške podmornice pridružile upornikom. Vest še ni potrjena. Vstaši zaprli mejo ob Bolgariji Sofija, 10. marca. g. Grški uporniki so mejo proti Bolgariji, ki je skoro popolno- 1 ma v njihovih rokah, zaprli za inozemce, grški državljani pa morejo brez ovir potovati v inozemstvo ali pa domov. Izjava bolgarskega poslanika v Atenah Atene, 10. marca. AA. List »Es ti a« veruje v končno zmago vladnega tabora in objavlja podrobna poročila o živahnem delovanju mednarodnih diplomatskih krogov. Predsednik vlade Tsaldaris sprejema neprestano zastopnike velikih sil, zlasti pa zastopnike balkanskih držav, ki so izrazili željo, naj bi se v Grčijo čimprej vrnile normalne razmere. Bolgarski poslanik Nej-kov je izjavil Tsaldarisu, da je bolgarska vlada odredila na grški meji samo var- nostne ukrepe. Bolgarska vlada hoče preprečiti, da bi oboroženi uporniki prestopili na bolgarsko ozemlje . Glede včerajšnjega koraka bolgarske vlade pri Društvu narodov so grški uradni krogi mnenja, da so vse evropske vlade priznale grški vladi prizadevanje za zadušitev državljanske vojne in odstranitev nevarnosti zapletljajev na Balkanskem polotoku. V atenskih diplomatskih krogih trdijo, da dela grška vlada z vzpostavitvijo reda v državi obenem tudi za pomirjenje Balkana. Za to njeno delo kaže vsa evropska javnost veliko zanimanje. V tem pogledu vlada med grško vlado in med evropskimi in balkanskimi vladami popolno in iskreno soglasje. Pogreb Ivana Vrhovnika 20.000 ljudi se je na zadnji poti poslovilo od vzornega duhovnika in idealnega narodnega borca »alkanski mir n! ogrožen Venizelosova revolucija je notranja zadeva Grčije, v katero se ne sme nihče vmešavati Pariz, 10. marca. d. >Temps« se ponovno bavi v svojem uvodniku z mednarodnimi posledicami vstaje v Grčiji in pravi med drugim: Položaj na Balkanu povzroča še nadalje skrbi mednarodnim krogom. Povsod po Evropi se širijo najbolj senzacionalne vesti. Ker so se veliki pretresi v Evropi pred svetovno vojno skoro vedno dogajali po nemirih na Balkanu, se mnogi zaradi sedanjih dogodkov radi vdajajo bojazni pred najhujšim. Položaj zahteva nasprotno razsodnost in hladnokrvnost. Ni treba, da bi nervoznost še bolj povečavala vznemirjenje, v katerem živi Evropa. Za sedaj ne gre za ničesar drugega kakor za notranjo krizo in spopad med zakonito vlado Tsaldarisa v Atenah ter revolucionarno vlado Venizclosa na Kreti. »Temps« ponavlja svojo trditev, da je vstaja čisto notranja zadeva Grčije, v katero se ne sme nihče vmešavati. Obenem poudarja, da italijanski poslanik v Atenah oficielno protestira proti glasovom, po katerih naj bi imela Italija zveze z Venize-losom, končno pa navaja tudi demanti predsednika bolgarske vlade generala Zla-teva, po katerem ni Bolgarija mobilizirala nobenega vojaštva in po kateri ne bi mogel bolgarski narod ničesar pričakovati od kakšne pustolovščine, ker bi vsaka kršitev grške meje avtomatsko povzročila uporabo Balkanskega pakta ter dvignila njegove podpisnike proti napadalcu. Listi v splošnem pozdravljajo vest, da je bolgarska vlada umaknila svojo spomenico, ki jo je predložila Društvu narodov z izjavo, da je z dobljenimi pojasnili zadovoljna. Kljub temu opozarjajo, da bi neredne razmere v Grčiji utegnile vendarle izzvati mednarodne težkoče. »Journal« se boji, da bi mogla vojaška oslabitev Grčije v zvezi z najnovejšimi dogodki obnoviti razna nerešena vprašanja, kakor n. pr. vprašanje, kako je treba tolmačiti neuillsko mirovno pogodbo o bolgarskem izhodu na Egejsko morje. Znano je, nadaljuje list, da se Grčija in Bolgarska še vedno nista mogli sporazumeti, kako naj tolmačita to določbo. »Echo de Paris« pravi med drugim, da so države Balkanske zveze sklenile ohraniti sedanji politični red na Balkanu v vsakem primera. Bolgarski ukrepi v Ženevi Ženeva, 10. marca č. V petek je bolgarski delegat Antonov izjavil v tajništvu Društva narodov, da je bolgarska vlada s svojo noto hotela samo obvestiti Društvo narodov o ukrepih, ki jih je podvzela turška vlada ob grški meji, nikakor pa ni želela, da bi se smatrala kot pritožba proti Turčiji. Dejansko je bolgarska vlada podvzela enake ukrepe kakor Turčija na svoji meji proti Grčiji in sicer za vsak primer, da bi bila pripravljena glede na dogodke v Grčiji. TItulescu o bolgarskih ukrepih Bukarešta, 10. marca. AA. Zunanji minister Titulescu je kot predsednik sveta Balkanske zveze dal izjavo zastopnikom tiska: Sedanji dogodki vsekakor potrjujejo, da ( je Balkanska zveza čvrsta. Posamezna dr- j žava lahko preživi, kakor n. pr. sedaj Grči- j ja, hude notranje preizkušnje, navzlic temu ; pa ni niti najmanjše nevarnosti, da bi ka~ > terakoli njena soseda hotela ogražati njeno • teritorijalno nedotakljivost. To je najzgo- , vornejši dokaz, da ni boljšega varnostnega ■ sistema, kakor so pogodbe o medsebojni pomoči. Nameni držav, ki so podpisale balkanski pakt, so miroljubni. Upravičeno verujem, da je podobnih miroljubnih misli tudi bolgarska vlada. Zato moramo obžalovati bolgarski korak pri Društvu narodov, ki je brez vsake podlage, želim, naj bi se ta stvar uredila z iskrenim pojasnilom neposredno med obema vladama. Z vsem svojim srcem sem z Grčijo in iskreno želim, naj bi se sedanja kriza, ki jo preživlja, čimprej končala. Ker je gotovo, da bo mir na Balkanu ohranjen, pa naj se zgodi karkoli, je jasno, da z mednarodnega stališča položaj v Grčiji še dolgo ni tako resen, kakor se zdi na prvi pogled. Turški zunanji minister o bolgarski noti Turška zunanja politika je miroljubna ter ne ogroža integralnosti nobene tuje države Ankara, 10. marca. AA. Zunanji minister Ruždi Aras je zastopniku lista »Iiis« izjavil : Poročila o spomenici bolgarske vlade Društvu narodov glede Turčije so točna. To smo zvedeli predvčerajšnjim. Lahko si mislite, da nas je ta vest močno iznenadila. Saj je poteklo komaj nekaj dni, odkar je predsednik bolgarske vlade podal znane izjave o prijateljskem značaju turško-bolgar-kih odnošajev. Včeraj je predsednik naše vlade v svojem govoru o vladnem programu v Narodni skupščini jasno povedal, kakšno je naše stališče nasproti Bolgarski. Razen tega sta oba predsednika vlade izmenjala prijateljske brzojavke o svojih medsebojnih čuvstvih in o iskrenem prijateljstvu med obema narodoma. Te brzojavke so v listih in v rokah bralcev. Minister Batolov nas je presenetil z vprašanjem o koncentraciji čet v Trakiji. Naša agencija je na podlagi točnih informacij sporočila, da ni odšel v Tralci jo niti en vojak in da se tamkaj nahajajo samo normalni kontingenti. Vpoklicev sploh ni bilo. Naš poslanik v Sofiji, ki se je včeraj sestal z bolgarskim zunanjim ministrom, ni vedel za ta korak Bolgarske pri Društvu narodov. Ves svet ve, da je turška politika jasna in določna in da hoče prav tako braniti lastno zemljo, kakor spoštovati tuje države. Prav tako ve ves svet, kako smo naklonjeni miru in kako ga hočemo odločno braniti, obenem pa tudi spoštovati vse podpisane pogodbe. želimo, da spoštujejo te pogodbe tudi drugi. Do včeraj smo mislili, da ni vlade na svetu, ki bi dvomila v nas. Bolgarski zuna- Ljnibljana, 10. marca. Včeraj in danes ves dan, ko je ležal župnik Ivan Vrhovnik na mrtvaškem odra, so prihajale neprestano množice njegovih znancev in prijateljev, da se za vedno posi o ve od njega. Nepregledne množice so romale oba dneva prav do zadnje ure k njegovemu prijaznemu fcuskulu, saj ga je vsakdo v življenju čislal in ljubil, kdor ga je imel priliko poznati. Trnovčani pa so v znak žalovanja zaradi smrti najbolj priljubljenega svojih dosedanjih župnikov izobesili črne zastave. Danes ob 16.30 je pa župnik Ivan Vrhovnik nastopil svojo zadnjo pot. Pred njegovim domom v Koleziji in pred trnovsko cerkvijo se je zbrala nepregledna množica, med njo deputacije raznih društev in odlični predstavniki našega javnega življenja. Ob pol 17. so prišli pred Vrhovnikov dom stolni kanonik dr. KILnar, trnovski župnik Finžgar, šentjakobski župnik Barle in šenit-peterski župnik Petrič. Pet, šest duhovnikov je bilo še med množico. Pogrebe i so prinesli krsto iz doma na dvorišče, kjer jo je kanonik dr. Klinar blagoslovil, nato pa j« ob asistenci ostalih treh župnikov opravil pogrebne molitve. V dolgem sprevodu 90 trnovski žuipljani prenesli svojega mrtvega bivšega župnika še k zadnjemu obisku trnovske cerkve. Turobno so zabučale orgle v razsvetljeni cerkvi, ko so pogrebci prestopili cerkveni prag in postavili k reto na katafalk. Cerkev je bila nabito polna občinstva. Spet so duhovniki blagoslovili krsto in opravili pripadajoče molitve. Poslovilni govor prvomestnika CMD Med aviranjem orgel in zvonjemjem trnovskih zvonov so nesli krsto zopet iz cerkve. Pred vhodom so jo položili na tla, od pokojnika pa se je poslovil prvomestnik Družbe sv. Cirila in Metoda inž. Janko Mač-kovšek. Rekel je med drugim: »Ko se poslavljamo od tebe, se poslavljamo od moža plemenitega srca, moža srčne dobrote in vzornega duhovnika. Kdor te je poznal, je vedel in videl, da tvoj jasen pogled ni hotel delati razlik med prijatelji ki med oniani rojaki, ki te niso razumevali. Tvoja plemenitost je premagovala vse težave, pozabljala vse krivice, ki se pojavljajo v življenju, tako poinem dela, kakor je bilo tvoje. Tvojo srčno dobroto izpričujejo reveži in siromaki, ki si jih razumel in jiim bdi pravi oče. Kot globok poznavalec našega človeka si povezal v svojih zgodovinskih slikah sedanje pokolenje s prejšnjimi, orisal njdh življenje, polno tegobe, pa vendar ne brez radosti. Kazal si pa tudi pot v bodočnost, bril si naš vodnik. Pri tem te ni ovirala prav ni-kaika zapreka, naj se je pojavila kjerkoli in od koderkoli. Dosleden in neustrašen si pripravljal tudi ti, mož širokega pogleda, pot svojd in naši Jugoslaviji Tvoj pogled je obstal na naših narodnih mejah, na severu in zapadu. Globoko Te je pretreslo, kar si videl tamkaj. Toda mož tvojega kova ni samo ugotavljal, marveč je tudi delal in pomagal. In tako je na tvojo pobudo vznikla pred 50 leti Ciril-Meto-dowa družba, ki je uspešno odrivala in odbijala tuje valove na mnogih naših obmejnih postojankah. Tej družbi si bil vdan z vsem svojim zlatim srcem in z vso srvojo voljo. Ivan Vrhovnik, vsemu Tvojemu delu časten in večen spomin!« Mogočen žalni sprevod Združeni ljubljanski pevci so po govora »apeli pod vodstvom ravnatelja Juvanca ža- lostinko »Blagor muc. Ko so izzv eneli zadnji akordi, se je formiral mogočen žalni sprevod med zvonjenjem vseh zvonov žup-ne cerkve v Trnovem, kjer je pokojnik preživel toliko veselih, pa tudi bridkih ur svojega življenja. Na čelu sprevoda, ki je krenil med nepretrganim gostim špalir jem čez most po Emonski cesti, so nosili palico, križ in črno zastavo, nato pa je stopala depuitacija Sokola II. s praporom pod vodstvom podsta-rosite Milka Krapeža, za njimi pa dolga vrsta Sokolov in Sokolic v civilu. Sledili so nosilci prekrasnih vencev. Uslužbenci mestne občine so nosili venec iz rdečih in rumenih nageljnov s trobojko in belozelenim trakom z napisom: »Svojemu častnemu meščanu — mestna občina Ljubljana«. Za njimi so nosila tri dekleta tri šopke, od katerih je bil srednji zlat. Prosvetno društvo Trnovo je pokloniio bivšemu župniku venec iz temno rdečih nageljnov. Na veliki venec bana dr. Dinka Puca je bila pripeta trobojka in na nji napis: »Vzornemu rodo-I ijubu — ban dr. Pucc. Za venci so se raz-I vrsitili pevci ljubljanskih pevskih društev, 1 za njimi šolska mladina, pred vozom z duhovščino pa so nosili še vence Ciril-Meto-dove družbe, senatorja Ivana Hribarja io trnovskih župljanov. Za voaom z duhovščino je sledil dvo-vprežni voz s krsto, ob katerem je tvorila špalir deputacija trnovskih župljanov. Krsti so sledili najožji sorodniki, za njimi p« se je razvil dolg sprevod. Na čelu so Sli v zastopstvu odsotnega bana in podbana načelnika banske uprave prof. Breznik in dr, Vončina s svetnikom dr. Senekovičean, predstavniki CA®D inž. Madkovšek, Rofcr-mann in Gruden, ministra dir. Albert Kramer in dr. Fran Novak, župan dr. Ravnih ar, višji državni tožilec dr. Grasselli, podžupan Jarc s številnimi občinskimi svetniki, ravnatelj Srednje tehnične šole Reisner, poslanca Puatosdemšek in dr. Rape, univ, prof. dr. Kidrič, dr. Melik, dr. Kos in dr. Kušej, ravnatelj Študijske biblioteke dr. Slebinger, večje število srednješolskih profesorjev, pravoslavni prota Budimirovié, starosta Gasilske zajednice Josip Türk, podpredsednik zbornice za TOI Rebek, predsednik Rdečega križa dr. Fettkii itd. V velikem številu so se z glavnim urednikom Virantom na čelu udeležili pogreba uredniki »Jutra« in ^Slovenskega Naroda«, katerih požrtvovalni sotrudnik je bdi pokojnik, dokler je mogel pisati ali vsaj diktirati. V impozamftnem številu se je razvrstila vsa množica ljubljanskega prebivalstva in s svojo udeležbo izpričala, kako visoko je čislala vzornega služabnika Gospoda in naroda. Naravnost ogromna je bila trsdi udeležba našega ženstva. Pod vodstvom znanih voditeljic nacionalnih in dobrodelnih ženskih organizacij gospa Tavčarjeve, Go-vekarjeve, Majaronove, Kroftove, Gašperli-nove itd. eo šle v sprevodu deputacije skoro vseh ljubljanskih ženskih društev, za njimi pa množica drugih Ljubljančank, zlasti iz Trnovega. Na pokopališču Sprevod se je pomikal po ulicah skosi sredo mesta tja mimo soikolskega Tabora k Sv. Križu. Vso pot po mestu 90 množice tvorile skoro nepretrgan špalir, tako da je v sprevodu in špalirju prisostvovalo pogrebu okrog 20.000 ljudi. Na pokopališču pri Sv. Križa sa je ob odprtem grobu poslovil od pokojnika v imenu zgodovinarjev univ. prof. dT. Milko Kos. Združeni pevci so zapeli »Usliši nas Gospod«. Ko je začel mrak legati na zemljo, je slovenska zemlja sprejela vase svojega zvestega po duhu in srcu tako velikega in blagega sina. Slava Ivanu Vrtiovniku! Diplomatska potovanja Simon se bo sestal s Hitlerjem bržkone ob koncu marca, ko pojde tudi Eden v Varšavo in Moskvo nji minister, moj prijatelj Batolov, je govoril o prijateljskem sporazumu med nami. Pripravljeni smo sprejeti resnico, ki naj se dožene z metodami Društva narodov in svetovnega javnega mnenja. Naša prijateljska pogodba in vse drage pogodbe z Bolgarsko so še v veljavi. Lahko bo ugotoviti, ali katera teh držav pripravlja obrambo ali napad proti komurkoli. Nobeno naše dejanje ni v nasprotju s podpisanimi pogodbami in ni takšno, da bi ogražaJo varnost in integralnost kogarkoli. Zato je treba Iskati vzroke bolgarskega koraka pri Društvo narodov drugod. Notranji neredi v sosednji Grčiji so razžalostili vse njene prijatelje, želimo, da bi se prelivanje krvi končalo in da se red čimprej vzpostavi v tej prijateljski državi. Nikoli nismo imeli namena, da posegamo v notranje razmere kakršnekoli države. Te dogodke sem navedel samo kot aktualno dejstvo, želim, da bi tudi Bolgari bili istega mnenja. Pribiti hočem še to, da je g. Antonov razdelil spomenico med novinarje, še preden jo je moglo tajništvo Društva narodov sporočiti prizadetim vladam. To morda bo pojasnilo cilje bolgarskega koraka pri Društvu narodov. Na drugi 1 strani me je davi močno presenetilo poročilo agencije, da je bolgarska poklicala pod zastavo dva letnika. Tega bolgarska vlada ne more opravičiti, želel bi, da bi bila ta , vest o mobilizaciji brez podlage. Vlada tur- ; ške republike je dokazala povsod in pri vsa- j ki priliki, da je zvesta svojim prijateljem in prevzetim obveznostim. O tem se lahko ves svet prepriča. London, 10. marca. w. Reuterjev urad poroča, da je nemški zunanji minister obvestil angleškega poslanika Phippsa, da bo državni kancelar Hitler 14 dni prebil na Bavarskem, da si opomore po prehladu. Upajo, da bo zunanji minister Simon vendarle še pred koncem meseca lahko obiskal Berlin. . »Evening News« poroča, da je nemški zunanji minister Neurath povabil angleškega zunanjega ministra Simona, naj pride v Berlin med 24. in 30. marcem. Neurath je sporočil angleškemu poslaniku v Berlinu Phippsu, da je Hitler odpotoval v Bayreuth na pogreb bavarskega prosvetnega ministra Schemma; Hitler se bo v Bayreuthu tudi pustil preiskati, nakar se bo v enem ali dveh tednih vrnil v Berlin. V političnih krogih pričakujejo z največjo napetostjo veliko debato o Beli knjigi, ki se bo v spodnji zbornici pričela jutri. Neki član spodnje zbornice je izjavil, da bo to ena izmed najvažnejših debat v spodnji zbornici po svetovni vojni. Kakor zatrjujejo, bo pravosodni minister Eden odpotoval v Varšavo in Moskvo v zadnjem tednu marca Angleška vlada je odločena, da izvede ta obisk neodvisno od pogajanj v Berlinu, čepTav je njena želja, da bi mogel še prej potovati Simon v Berlin. Eden se bo mudil v Varšavi in Moskvi po 4 do 5 dni in bo dobil enaka pooblastila, kakor Simon za obisk v Berlinu, ker bo imel razgovore indirektno v imenu vlade ter bo lahko sklenil v danih okoliščinah tudi sam potrebne dogovore. štirje kandidati za kočevski srez Včeraj se je v Kočevju sestal s reški volilni odbor, ki je bil določen na torkovem sestanku v Ribnici. Ker je v kočevskih hribih zapadel sneg, je bila udeležba na včerajšnjem sestanku razmeroma pičla. Zbralo se je le okrog 50 zaupnikov, po večini iz Kočevja in neposredne okolice ter iz krajev ob železnici. Razpravi, ki jo Je vodil kočevski župan g. Lovšin, je prisostvovalo še kakih sto poslušalcev iz Kočevja. Po dolgi in živahni debati, v kateri Je g. Pucelj izjavil, da ne kandidira vefc, so bile ugotovljene naslednje štiri kandidature za kočevski srez: odvetnik dr. Ivan Sajovic iz Kočevja, Ivan Arko iz Ribnice, odvetnik dr. Ivan Lovrenčič iz Ljubljane in Fran Hočevar iz Strug. Ribniški odvetnik g. dr. Lavrič, ki je na ribniškem shodu obljubil sodelovanje svoje skupine somišljenikov bivše SLS, se včerajšnjega kočevskega sestanka ni več udeležil. Pač pa je bilo na sestanku prečitano njegovo pismo, v katerem sporoča, da se je njegova skupina premislila in odklonila sodelovanje. Čitaite tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Manifestacija za železnico št. Janž-Sevnica Na velikem zborovanju v Sevnici se je tudi naše Posavje odločno zavzelo za gradnjo te važne železniške zveze Sevnica, 10. marca. Pred tremi tedni je Dolenjska skupaj z odličnimi predstavniki naših gospodarskih krogov in naše javnosti na velikem zborovanju v Trebnjem postavila odločno zahtevo, da se čim prej zgradi železnica Št. Janž—Sevnica, in sicer v okviru velikih javnih del, ki jih bo država izvedla v vrednosti 1 milijarde Din. Slično manifestacijsko zborovanje za gradnjo železnice Št Janž—Sevnica se je danes dopoldne vršilo v Sevnici. Iz vseh krajev Posavja se je zbralo v Sevnici okrog 2500 mož, ki so s svojim odločnim nastopom manifestirali za takojšnjo gradnjo te izrèdno važne železniške zveze. Zborovanje je sklical akcijski odbor, ki je bil izvoljen na zborovanju v Trebnjem, v sami Sevnici pa je za to manifestacijo izvršil vse priprave poseben pripravljalni odbor z županom Francetom Trupejem na čelu. Na prostranem sevniškem glavnem trgu je bil postavljen govorniški oder, kjer so se zbrali odlični predstavniki naše javnosti. Zborovanja so se udeležili predsednik izvrsevalnega akcijskega odbora g. Ivan Jelačin, tajnik tega odbora inž. Milan Šuklje, za kulturno-gospodarski odbor v Mokronogu inž. Fran Zupančič, podpredsednik Trgovsko-industrijske zbornice v Zagrebu g. Julij Jakil, bivši narodni poslanec gosp. Dermelj, dekan gosp. Kurent iz Leskovca pri Krškem, sreski načelnik iz Krškega gosp. Poklukar, sreski načelnik iz Brežic gosp. Čui in mnogi predstavniki dolenjskih občin. Zborovanje je kmalu po 11. uri otvoril sevniški župan gosp. France Trupej, ki je pozdravil odlične predstavnike naše javnosti in oblastev, nakar je očrtal pomen železniške zveze Št Jaraž—Sevnica, ki se mora čim prej zgraditi, ker je bila ta zveza že pred 10 leti uzakonjena. Tajnik izvrsevalnega akcijskega odbora gosp. inž. šuklje je nato zborovalcem sporočil, da so poslali brzojavne in pismene pozdrave minister za socialno politiko dr. Marušič, ban dr. Puc, predsednik zagrebškega Udruženja industrijcev VL Arko, bivši deželni glavar Fran Šuklje, ljubljanski župan dr. Ravnihar, župan občine Globoko Iv. Urek, častni predsednik Zveze industrijcev Drago Hribar, bivši narodni poslanec Anton Kline, novomeški župan dr. Reiek in višnjegorski župan Erjavec. Gradnja se mora takoj začeti Nato je spregovoril predsednik akcijskega odbora gosp. Ivan Jelačin, ki je poudaril, da današnje zborovanje ni politično, temveč zgolj gospodarskega značaja. Že pred 10 leti je bila uzakonjena železniška proga Št Janž—Sevnica, ki tvori sestavni del zveze Slovenije z morjem. Denar iz Blairovega posojila, ki je bil namenjen tudi za gradnjo te proge, so porabili za druge svrhe in tako še danes čakamo na realizacijo tega načrta. Sedaj, ko bo kraljevska vlada pričela velika investicijska dela, je napočil trenotek, da se oglasimo v naši skromnosti in zahtevamo tistih 35 milijonov dinarjev, ki so potrebni za to gradnjo. Slkrajni čas je, da se popravi dosedanje zapostavljanje tega važnega vprašanja. Kot pošteni in dobri državljani ter točni davkoplačevalci imamo pravico zahtevati, da se takoj, brez odlašanja omogoči pričetek gradnje. V tem vprašanju, kjer gre le za borih 13 km proge, ne smemo kloniti in moramo zahtevati, da se prične z deli brez odlašanja. Iz Beograda prihajajo že ugodna poročila in se òuje, da so v program za javna dela v skupnem znesku ene milijarde Din sprejete proge Sevnica—Št. Janž, Va-raždin—Koprivnica in Bileča—Nikšič. Na koncu svojih izvajanj je izrazih upanje, da bo dolgoletni trud za realizacijo načrta te železniške zveze končno poplačan. Proga Št. Janž—Sevnica pa je le prva etapa našega železniškega programa in mora gradnji te proge takoj slediti gradnja proge Kočevje—Sušak, da bo Slovenija končno dobila zvezo z morjem. Ostali govorniki Govor predsednika gosp. Jelačina so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem. V imenu zagreibške Trgovsko-industrijske zbornice je nato izročil pozdrave podpredsednik te zbornice gosp. Julij Jakil, ki je želel akciji obilo sadu. Sledil je govor člana kulturno-gospodarskega odbora v Mokronogu inž. Frana Zupančiča, ki je poudaril, da gre prizadevanje za to železnico že 16 let Takratni odbor je dosegel, da je bila proga sprejeta v program del, ki naj bi se izvršila iz Blairovega posojila, pa je končno padlo vse v vodo. Država se je že pred 10 leti obvezala zgraditi to železnico in danes zahtevamo končno izpolnitev te obveze. Skromna je ta zahteva po gradnji 13 km železnice, ko je naša država po vojni zgradila 600 km novih železnic. V temperamentnem govoru je utemeljil zahtevo po gradnji proge tudi tajnik akcijskega odbora inž. šuklje. Najprej je odločno zavrnil govorice, češ da je akcija za to železnico v zvezi z volitvami, ker med onimi, ki so pričeli akcijo, ni kandidatov za Narodno skupščino. Akcijski odbor ima le iskreno željo, da dobimo čimprej železnico, ki nam je tako nujno potrebna. Akcija se je pričela predvsem zaradi tega, ker pripravlja vlada velika javna dela in ker je baš v teh krajih najbolj potrebno, da se z javnimi deli lajšata beda in siromaštvo. Verujemo v iskrenost deklaracije kraljevske vlade od 3. januarja, ki obljublja posvetiti največjo pozornost kmetijstvu in povzdigi naše vasi. Z gradnjo železnice Št Janž—Sevnica je dana najboljša prilika, da se ta obljuba uresniči, kajti gradnja te železnice bo dala kmetom zaslužka in ko bo proga dograjena, boljše možnosti vnovčenja pridelka. Proga bo zvezala dva velika kompleksa obstoječih železniških linij — dolenjske železnice s progo Maribor — Zidani most — Zagreb. Obenem pa pomeni ta proga prvi korak k uresničenju prepotrebne zveze Slovenije z morjem. Velik uspeh je že dosežen s tem, da danes vsa slovenska javnost priznava zahtevi po železnici Št. 'Janž—-Sevnica prvenstvo. Ta železnica bo koristila tudi sosedni Hrvatski, zato se iskreno veselimo pomoči, ki nam jo prinašajo bratje onkraj Sotle. V svojih nadaljnjih izvajanjih je govornik poudaril, da je treba z delom pričeti vsaj do Velike noči, kar je lahko izvedljivo, saj je vse pripravljeno in je treba gradnjo le razpisati. Dvakrat so bila za to železnico že v državnem proračunu predvidena sredstva. Tudi bivši narodni poslanec gosp. Dermelj se je pri vsaki priliki zavzemal za ta načrt Navzlic temu pa danes po 17 letih prizadevanja še nimamo te proge. Dolgo smo prosili, danes pa zahtevamo, da se končno uresniči ta načrt. Resolucija Gosp. inž. Šuklje je nato prečital resolucijo, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Ta resolucija se glasi: Kraljevsko vlado opozarjamo na neodložljivo potrebo nujne zgraditve proge Št. Janž—Sevnica, ki bo vezala glavno progo Zagreb—Zidani most z dolenjskimi železnicami. Ta proga ni samo največjega pomena za ves štajerski in dolenjski del dravske banovine in za sosednjo savsko banovino, marveč je tudi izredne važnosti za nadaljnji razvoj prometa k Jadranskemu morju. Je to edini projekt zveze med dolenjskimi železnicami in glavno progo Zagreb—Zidani most ki prihaja tako iz gospodarskih kakor tudi iz tehničnih vidikov v poštev. Zahteva po nujni zgraditvi železniške proge št Janž—Sevnica je tembolj utemeljena, ker je bila ta proga uzakonjena že leta 1922 in vnovič predvidena v državnem proračunu 1927/28. Za to progo so izdelani vsi podrobni načrti ter se lahko takoj vrši ofertna licitacija. Po izjavi kraljevske vlade so sedaj v programu velikih javnih del finančna sredstva tudi za to progo zagotovljena. Spričo priprav za volitve v Narodno skupščino se polašča prebivalstva bojazen, da ne bi njegove žive nade po končani volilni borbi zapadle. Tem nujneje je, da se gradbena dela takoj oddajo in da se z gradnjo dejansko prične že meseca aprila t L V tem bo prebivalstvo videlo dragoceno garancijo za rešitev iz neznosne bede, v kateri propada zaradi dolgotrajne ekonomske depresije. Zato ponovno prosimo in pozivamo kraljevsko vlado, da pospešeno ukrene vse potrebno, da se more nemudoma pričeti z gradnjo. Ob zaključku zborovanja je v lepih besedah spregovoril še dekan gosp. Kurent, ki se je že v banskem svetu zavzemal za to železmico, nakar je župan gosp. Trupej zaključil uspe k) zborovanje. Akcijski odbor je z zborovanja poslal udanostno brzojavko Nj. Vel. knezu Pavlu in pozdravne brzojavke ministru dr. Marušiču, banu dr. Pucu, ministrskemu predsedniku Bog. Jevticu, ministrom inž. Vujiču, dr. Stojadinoviču, dr. Vrbanicu, generalu Živkovidu, načelniku generalnega štaba Mariču, pomočniku vojnega ministra gen. Cukavcu in pomočniku prometnega ministra inž. Vaskoviču. 140 let slovenskega periodičnega tiska Lani je v našem jezika izhajalo 9 dnevnikov, 33 tednikov in 147 mesečnikov. Vsega skopaj 231 glasil Ljubljanska nedelja Ljubljana, 10. marca. Prijeten večer starih „Slovenijanov" V soboto zvečer se je vršil v restavraciji »Zvezda« tovariški večer, ki ga je priredilo Akademsko starešinsko društvo »Jadran« na čast 70 letnikom, članom nekdanje dunajske »Slovenije«. Prijetni večer, kateremu je prisostvoval -tudi župan g. dr. Ravnihar, je otvoril s pozdravnim govorom predsednik starešinskega »Jadrana« primarij g. dr. Zalokar, nato pa so vsi navzočni starešine in aktivni člani »Jadrana« zapeli staro štu-dentovsko »Gaudeamus igitur...«, ki so jo slavljenci skoro boljše obvladali kakor mladi akademski naraščaj. Zatem je tajnik direktor g. Josip Reisner očrtal delo in tradicije stare dunajske »Slovenije«, ki je vedno delovala med našim akademskim dija-štvom v znamenju devize: »Vse za narod«, in pozdravil slavljence, izmed katerih najstarejša dva, ki imata za seboj že 50 letnico društvovanja v »Sloveniji«, to sta upokojeni general g. Tomše Josip in vseučiliški profesor g. dr. Matija Murko, žal nista bila navzočna. Prisostvovali so kot jubilanti gg.: dvorni svetnik v pok. Gabrijelčič Mihael, ki je tudi prevzel predsedništvo omizja slav-ljencev, višji sodni svetnik v p. Peterlin Fran, primarij dr. Gosti Fran, notar Plei-weis Karel, magistratni nadsvetnik v pok. Bleiweis Janko, župan Pire Ciril, zdravnik dr. Kogoj Franc, inž. Sbrizaj Ivan, odvetnik dr. Janežič Konrad in finančni svetnik v p. Kostanjevec Makso. Ostali člani jubilanti so se pismeno oprostili. V imenu jubilantov sta govorila notar g. Pleiweis, ki se je v vezani besedi zahvalil zlasti mladim Jadranovcem za lepo udeležbo, in primarij g. dr. Köstl, ki je podal nekaj reminiscenc na stare čase, ko so naši študenti v mrzli tujini sanjali o jugoslovenski ideji. Z velikim užitkom so poslušali vsi navzočni govor g. dr. šviglja, ki je na šegav način vzbujal spomine na čase študentova-nja po Dunaju. V imenu aktivnih Jadranov-cev je pozdravil jubilante predsednik gosp. Verbič ter jim iskreno čestital z zagotovilom, da bodo mladi verno sledili smernicam, ki jih je začrtala že dunajska »Slovenija« nacionalnemu in naprednemu dijaštvu. Kot zadnji govornik je minister g. dr. Kramer počastil spomin vseh pokojnih »Slovenijanov« in prav posebej še pokojnega trnov- , skega župnika g. Ivana Vrhovnika, ki je pravkar preminul. Sočani dr. Masaryku Tudi Sočani so priredili pri sobotnem predavanju primerno počastitev največjemu Slovanu, očetu bratske republike. Hri-pa je sicer preprečila poLnoštevilno udeležbo, a proslava je bila kljub temu zelo prisrčna. Predsednik predavateljskega odseka g. Uiibančič je podal kratko paralelo med češkoslovaško umstveno, socialno in politično avtoriteto prezidenta - filozofa in nepozabno državno avtoriteto našega velikega vitešfkega kralja Uedinitelja in največjega stratega naše jugoslovenske domovine, ki nas še danes združuje v državnem in narodnem edinstvu in sokolski miselnosti z najsvetejšo oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo«. Odvetnik g. dr. Ražem je v skoro pol-drugournem predavanju orisal življenjepis velikega zgodovinskega snovatelja in soustanovitelja treh močnih slovanskih držav iz trhlih razvalin avstroogrske monarhije, katero je pomagalo uničiti gigantsko dr. Masarykovo delovanje. Z vsemi zgodovinskimi podrobnostmi je orisal neumorno obrambno borbo najodličnejšega in naj-učenejšega zagovornika srbskohrvatske ko-alici j e dr. Masaryka v veleizdajniškem procesu v Zagrebu, Friedjungov proces na Dunaju in Vašičev v Beogradu v letih 1909 i,n 1911. A najbolj plastično nam je g. predavatelj očrtal ogromne Masarykove napore med svetovno vojno, njegove tozadevne znanstvene in politične spise, njegova potovanja po vseh evropskih dvorih okrog vseh državnikov, po Ameriki tn Aziji, da je dosegel razbitje krivične podonavske monarhije in osamljenje premočne Nemčije. Naslikal nam je povrnitev s slavo ovenčanega ustanovitelja svoje svobodne države v zlato Prago. Podpredsednik g. Sancin je prisrčno pozdravil prisotnega češkoslovenskega konzula g. inž. Ševčika, se zahvalil predavate- lju za predavanje in zaobljubil Sočane v večni zvestobi do bratov Čehoslovakov. Predavanje o Estonski V soboto zvečer je predaval pod okriljem Esperantskega kluiba v dvorani pri Mikliču estonski tujsko-prometni organizator Avgust Voldemar Birk iz Tallina o svoji daljni domovini. Predavanje je obiskalo lepo število članov Esperantskega kluba in drugega občinstva. Navzočne je pozdravil klubov predsednik g. K o z 1 e v-č a r, ki je pri tem poudaril tudi pomen esperanta kot mednarodnega pomožnega jezika. Predavatelj g. Birk je koristnost tega umetnega občevalnega jezika nazorno potrdil: esperanto mu je tekel gladko kakor materinski jezik, naglas in izgovarjava sta biila ista kot pri naših esperan-tistih. G. Birk je na kratko orisal zemljepisni položaj in preteklost Estonske, ki je z malo več ko en in četrt milijona prebivalcev na 49.549 km* ena najmanjših držav v Evropi. O narodnostnem izvoru Estoncev je dejal, da je še vedno nejasen: vsak zgodovinar med Estonci ima drugo teorijo. Bržčas so potomci starih Sumercev in so se pojavili v zgodovini še v dobi starih Babiloncev. Nekoč so bili večji narod, toda vojne in druge nadloge so močno skrčile njih število. Po šeststoletnem suženjstvu so 12. novembra 1918 zaživeli svobodno življenje. Na dolgi vrsti skioptičnih slik nam je predavatelj pokazal zanimivosti te dežele. Zlasti se je pomudil pri glavnem mestu Tallimu (Revalu). Estonska je v poletnem času zanimiva in mikavna tudi pokrajinsko, ima okrog 3000 jezer in znamenite gozdove, v katerih so ponekod stoletja stari hrasti. V deželi je mnogo razvalin, starih gradov in trdnjav, medtem ko so dobršen del ohranjenih gradov spremenili v sanatorie in druge javnosti koristne naprave. Kulturno življenje je močno razvito. Estonski jezik je za tujca zelo težak, zato so pa Estonci znani poligloti: vsak izobraženec govori več jezikov, ni pa jih malo, ki znajo deset jezikov. Tudi to je usoda majhnega naroda! Pri Estoncih je zelo razvito petje; po vsem svetu slove njihovi pevski festivali, kjer nastopa do 100.000 pevcev. Marsikaj zanimivega smo izvedeli o preteklosti in sedanjosti te dežele, nekdanje ruske province. G. Birk je vabil naše ljudi, naj obiščejo njegovo zeleno domovino tam daleč ob Baltiku. Dejal je tudi, da so naši kraji, čijih podnebje pač Estonci zavidajo, napravili v njem najboljši vtisk in da bo predaval o njih, ko se vrne v domovino. Njegova izvajanja je g. Kozlevčar sproti prevajal v slovenščino. Hvaležni poslušalci so g. Birka nagradili z navdušenim aplavzom. Zbor diplomiranih zaščitnih sester V Dečjem domu Nj. Vel. kraljice Marije se je včeraj dopoldne vršil redni letni občni zbor Društva diplomiranih zaščitnih sester, sekcije za dravsko banovino, ki se ga je vkljub dejstvu, da so njihova službena mesta precej poraztresena, udeležilo lepo število članic iz Ljubljane in od drugod. Osrednjo upravo društva je zastopala sestra Božičeva iz Beograda. Skupščina je prav živahno razpravljala o vseh perečih vprašanjih, ki se tičejo zaščitnih sester in zdravstvenih in socialnih ustanov, ki tvorijo njihovo naravno delovno področje. Ker posega brezposelnost v najnovejšem času tudi v njihove vrste — najmlajši letnik diplomiranih sester je ostal brez služb — so zborovalke upravičeno naglasile potrebo, da morajo razne javne in zasebne zdravstvene ustanove, ki bi morale po zakonu in po naravi svojega poslanstva zaposlovati strokovno izobražene zaščitne sestre, a njihova mesta v resnici zavzemajo nekvalificirane moči, spremeniti to staro prakso. V tem smislu bo društvo interveniralo tudi pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Na koncu je bil z majhnimi izpremem-bami izvoljen dosedanji odbor s sestro Angelo Boškinovo na čelu, ki predseduje društvu zdaj že deseto leto. Statistični urad prosvetnega oddelka pri banski upravi je pred kratkim sestavil zanimiv pregled, ki nam kaže gibanje slovenskega perijodičnega tiska v letih 1844 do 1934. Rojstna letnica naše perijodične publicistike sega pa še dalje nazaj, v leto 1796, ko je Valentin Vodnik prvikrat izdal svojo Veliiko pratiko, ali da bolj ozko določimo pojem perijodičnega glasila, vsaj v leto 1797, ko je izšla prva številka njegovih Lublanskih novic. Tako bo v kratkem poteklo že 140 le jez tebi dav; pel bo Slovenski vokalni kvintet. 6. Slovenske narodne: Dev: Dobar večer (koroška); Ne hodi mi tod' po noč (kraška); Snuojka sem mislu na vas iti (beneška Pavčič: Žena mi v gosti gre (kranjska pela bo Pavla Lovše ova. spremljeva-nje bo improviziral na klavirju Danilo Svara. 7. Štajerske narodne: Zepič: Zdra-vice- pel bo Slovenski vokalni kvintet. 8. Slovenske narodne: Hubad: Gor čez izaro (koroška). Kogoj: Stop. stoji mi polje (primorska); Tome: Svatske pe«mi (belokranjske) • pel bo pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelje Poliča Opozarjamo, da bo prodaja ves dan v teden občutno padlo (dnevniki od 11—9, tedniki od 44—33). Ce upoštevamo, da je na velikem delu slovenskega ozemlja po vojni slovenski tisk povsem zatrt — tudi v Avstriji izhaja samo še en tednak v našem jeziku — 80 te številke pri težki gospodarski krizi, ki duši zlasti vsako večje kulturno udejatvovanje, brez dvoma zadosti visoke. Najbrž lahko rečemo, da so potrebe slovenskega občinstva, kar se perijodične publicitete tiče, za zdaj povßem saturirane. Na posameznih področjih javnega življenje opažamo celo neko preobilico rednih publikacij, ki pogostokrat z istih izhodišč in za enakimi smotri brez prave objektivne potrebe tekmujejo med seboj. Tako imamo v večji ali manjši meri leposlovju poevečenih 19 revij, izmed katerih pa seveda nobena ne more zbrati zadosti močnega kadra sotrud-nikov okrog sebe, da bi mogla v resnici nuditi čitajočemu občinstvu samo kvalitetno čtivo. Nekaj podobnega je z mladinskimi listi, ki jih je samo v naši banovini 18, če prištejemo med nje tudi glasila srednješolcev, a mladinska revijalna književnost je v zadnjih letih po kvaliteti Ln po organizaciji vendarle napravila znaten napredek. Njih naklada se v splošnem giblje med 1000 do 3000, samo Naš rod, ki ga izdaja naše uči-teljstvo v Mladinski matici, dosega 6 srv>ojo naklado rekordno višino 21.800 izvodov. V najsikromnejsi nakladi, a obenem z največjo požrtvovalnostjo izdajateljev, izhajajo naše znanstvene revije, kakor so: Geografski vestni k, Glasnik Muzejskega društva, Slovensiki pravnik, Zbornik za mnet-aostno zgodovino, Časopis za zgodovino in narodopisje, Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede. Etnolog. Te revije izhajajo mnogokrat neredno, vendar pa je njih obstoj važen, ker omogočajo našim znanstvenikom zveao z znanstvenim i krogi v tujini. Baneka uprava se dobro zaveda pomena te vrste tiska za naš kulturni in nacijona&ni razvoj in mn gre v potrebi v vsakem oziru na roko. knjigarni Glasbene Matice, od pol 20. drfjje pa pred dvorano Uniona. Poroka. Včeraj se je poročil v mariborski pravoslavni kapeli g. Mirko Leban, ravnatelj Kmečkega hranilnega in posojilnega doma v Mariboru, z gdč. Mileno Kosijevo. Poročil ju je p rota g. Trbojevič. Nov grob. Rodbini g. Henrika Korenoa, naetavnika meščanske šole na Viču, je umrla 61etna hčerka Miky. Pogreb bo danes ob 16. izpred hiše žalosti v Rožni dolini, Cesta VIII, št. 28, na viško pokopališče. Žalujoči rodbini naše sožalje! Banovinska tkalnica preprog r Sarajevu. Glavni prodajni urad v Zagrebu, Gun-duličeva 3, vas vabi na ogled potujoče razstave preprog in perzijancev. Razstava kakor tudi oddaja naročil se vrši ves dan od sobote 9. t. m. do vštetega petflca 15. t m. v Korz'kovem paviljonu poleg hotela Uniona na Miklošičevi cesti. Ker je prodaja tedi na dolgoročne obroke od 12 do 24 mesecev, vsakomur priporočamo, da nas oirišča. Izredno drzna tatvina dragocenosti v Karlovcu K ar! ovac, 10. marca. V petek dopoldne se je vtihotapil v stanovanje ge. Dragice Šiftarjeve neznanec in oplenil gospo za razne dragocenosti. Tatvino je opazila Šiftarjeva šele zvečer, ko je iskala v omari neke predmete. Tat ji je odnesel zlato ogrlico s 15 briljanti v vrednosti 20.000 Din, dalje par uhanov z biseri, zlato verižico, zlato žensko uro, dva prstana z briljantoma in zlato zapestnico v skupni vrednosti 30.000 Din. Zanimivo je, da je bila takrat mati ge. Šiftarjeve v stanovanju, a ni čula ničesar, kar je znamenje, da je bil vlomilec že izurjen v svojem poslu. Kakor pripovedujejo sosedje, so videli prihajati v tistem času iz stanovanja ge. Šiftarjeve elegantno oblečenega mladeniča. Policija zdaj neznanca išče. Film Z. K. D. Predstava v Elitnem kina Matici danes ob %3 popoldne Dvorec na Jugu Sodelujejo: P. Kemp, L. Haid, V. d. Kowa Vstopnina 3.50, 4.50. 5.50, 6.50 Din Prostovoljna smrt visokega uradnika Iz Londona prihaja vest, da se je v ta-jinstvenih okoliščinah zastrupil visok uradnik angleškega ministrstva za kolonije, Mac Sweeny. Mož je veljal za človeka, ki ima pred seboj še sijajno kariero. Pred tremi meseci je bil ločen od svoje žene. Nedavno je potoval z letalom v Pariz in v tem času sta prispeli na njegov naslov v London dve brzojavki. Obe sta mu naznanjali, da ne bo nič z dogovorjenim prihodom (najbrže ločene žene). Dan pred svojo smrtjo je izročil Mac Sweeny nekemu prijatelju več zaupnih listin s prošnjo, naj jih sežge, če bi on nepričakovano umrl. Mac Sweeny je nato povžil 24 tablet s strupom. Umrl je v Cha-ringovi bolnišnici, kjer so mu skušali oteti življenje ne da bi se pred smrtjo še enkrat zavedel. Opica — bolniški strežaj 53 letna lady Hemnettova je v Londonu znana po svojih čudaštvih in prezira-nju ljudi. Ta prezir gre tako daleč, da je odklonila vsako človeško postrežbo, ko se je pred kratkim nekaj prehladila in legla. Nje zdresirani šimpanz Bobby naj bi ji pripravljal obkladbe, prinašal toplomer za merjenje vročine in steklenice z zdravili Nekaj casa je šlo vse dobro. Te dni pa so jo morali spraviti v bolnišnico brez Bobbvja. Ta je bil namreč zamenjal dve steklenici z zdravili m ladv se je zastrupila Kupuj domače blago! Ino leto dela rdečih križarjev Prva skupščina banovinskega odbora Ljubljana, 10. marca. V mestni posvetovalnici na magistratu so se ob 10. dopoldne sešli zastopniki rdečih križarjev z vsega področja dravske banovine na svojo običajno redno skupščino, da pretresejo deb svojih edinic v zaključenem letu. Zborovanju, ki se ga je udeležilo 50 delegatov sreskih odborov ter članov bario vinske uprave, sta prisostvovala tudi načelnik oddelka za socialno poliitiko in narodno zdravje dr. Mayer in predsednik mestne občine dr. Ravnihar. Predsednik banovinskega odbora dr. Krejči se je v svojem otvoritvenem nagovoru spominjal najprej tragične smrti bla-gopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, nato pa izrazil iskreno vdanost mlademu kralju Nj. Vel. Petru II. Da je armada rdečih križarjev v vsem svojem snovanju najtesneje povezana z našim kraljevskim domom in da je njeno delo deležno vsega razumevanja na najvišjem mestu, se najlepše zrcali v dejstvu, da je Nj. Vel. kralj Peter II. pokrovitelj podmladka RK, Nj. Vis. regent knez Pavle pa predsednik glavnega odbora. Kraljevskemu pokrovitelju in knezu regentu età bili z zborovanja odposlani vdanostni brzojavki, glavnemu odboru pa bratski pozdrav. Novi zakonski predpisi, je izvajal g. predsednik, so prinesli v organizacijo mnogo sprememb in zato je bilo vse delo banovinskega odbora v glavnem osredotočeno na reorganizacijo. Pa še v bodoče bo treba opraviti mnogo napornega dela, preden bo spanje RK v dravski banovini ustrezalo nalogam velike skupne stvari. Predvsem bo treba doseči, da naša javnost in zlasti oni, ki jim je po sre-zih in občinah zaupana križarska borba, ne bodo videli v RK nekakšne sitne nadlo- §e, temveč bodo spoznali v nji potrebno in oristno organizacijo, kakršna je ustvarjena za pomoč bližnjemu v največji sili. Na koncu je predsednik izrekel toplo zahvalo visem, ki so banovinskemu odboru stali v njegovih prizadevanjih kakorkoli ob strani, zlasti pa glavnemu odboru, banski upravi, nacionalnemu časopisju in posebno učitelj-stvu, ki nosi na deželi vse breme organizacijskega in propagandnega dela na svojih ramah. Iz tajniškega poročila, ki ga je odlbor predložil skupščini v posebnih odtisih, povzemamo naslednjo sliko o delu enega leta: Velik porast članstva, živalma delavnost RK število članstva RK je v Sloveniji v stalnem porastu. Ob koncu preteklega leta je banovinski odbor štel skupaj 12.248 članov, in sicer 58 višjih, 5756 rednih in 6434 pomožnih, tako da je nasproti stanju ob koncu predlanskega leta naraslo članstvo za nekaj več kakor 5600 oseb. Poleg državnih uslužbencev iz vojske in mornarice in pa civilnih državnih uslužbencev, ki po svojem številu vodijo, sodeluje v organizaciji največ trgovcev in obrtnikov, nato kmetovalcev, privatnih nameščencev in delavcev, nakar slede banovinski in občinski nameščenci ter zdravniki, odvetniki in notarji. O uvidevnem razumevanju kraljevske banske uprave in pristojnih sreskih načelstev ter ob izredno živahnem sodelovanju nekaterih sreskih odborov je banovinski odbor izvedel organizacijo v veliki večini naših občin, tako da delujejo danes vsega skupaj 303 organizacije (1 banovinski, 25 sreskih, 127 občinskih odborov in 150 poverjeništev). Neor-ganiziranih je ostalo doslej samo še 82 ob- j čin v banovini, nekaj zaradi tega, ker komasacija še ni povsod do kraja izvršena, nekaj pa tudi zaradi težkih gospodarskih razmer. Mnogo poverjeništev je ostalo doslej samo na papirju in bodo imeli sreski odbori v tem pogledu še mnogo dela, da prodre ideja RK v sleherno vas. Račun dohodkov in izdatkov za preteklo poslovno leto znaša 116.051 Din, a dohodki so bili za 33.051 Din manjši od stroškov. Med dohodki tvorijo najvišjo postavko dohodki iz fondov (31.193 Din), med izdatki pa plače službenemu osobju (40.615 Din). Za olajšanje bede siromašnega prebivalstva in brezposelnih zbirajo vse edince RK denar, živila in obleko. Banovinski odbor pa je razen tega priskočil raznim krajevnim odborom na pomoč ter je za poplavljence v logaškem srezu in za počitniške kolonije nakazal 17.000 Din. Lani je poslal odbor nad 300 otrok v kolonije na Gorenjsko in na morje. Posamezni odbori imajo na svojem področju razne kulturne in zdravstvene ustanove. Tako ima sreski odbor v Konjicah svojo bolnišnico, občinski v Guštanju kopališče in reševalni avtomobil, sreski v Črnomlju in občinska odbora v Slovenski Bistrici in na črni kopališče, sreski odbor v Ptuju hiralnico in občinski v Dobovi svoj gledališki oder. Pripravlja pa se še več kopališč, hiralnic, zdravstvenih domov, dispanzerjev in izolirnic, ki pa morajo spričo gospodarske krize čakati ugodnejših časov. Sanitetna sekcija je bila vse leto prav marljivo na delu. Na področjih 11 sreskih odborov je bilo prirejenih 16 osnovnih in 4 višji samaritanski tečaji. Na prvih je bilo diplomiranih 479, v drugih pa 193 samari-tanov in samaritank. Skladišče, ki je z zemljiščem vred cenjeno na okrog 80.000 Din, hrani razne sanitetne opreme za 90.000 Din. Lani pa je banovinski odbor prejel od glavnega odbora še raznovrstnega sanitetnega materijala (železnih posteljnjakov, nočnih omaric, stolov, bolniškega pribora in kuhinjske posode) za blizu 50.000 Din. Skoro 30.000 podmlad-karjev Na prošnjo glavnega odbora je prosvetno ministrstvo osnovalo pri prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani poseben referat za podmladek RK in za referenta je bil dodeljen strokovni učitelj g. Josip Kobal. Do konca preteklega leta je prijavilo svoj pristop 237 osnovnih, 31 meščanskih, 10 srednjih in učiteljskih in 7 strokovnih šol. Na vseh teh zavodih je bilo v 1010 razredih 29.032 učencev in učenk. Te številke kažejo, da je že v prvih mesecih novega šolskega leta stanje našega podmladka živahno napredovalo. Na članarini so učenci vplačali 41.770 Din, dohodki iz njihovega ročnega dela ter iz raznih prireditev, koncertov, zabav in iger pa so toliko nanesli, da so ob koncu leta razpolagali šolski odbori z gotovino 73.996 Din. šolskih kuhinj je bilo 37. Bivši oblastni in sedanji banovinski odbor sta podelila mnogim šolam m kuhinjam doslej 53.400 Din podpore za nabavo kuhinjskega inventarja m za prehrano siromašnih otrok. V zimskih mesecih je prejemalo toplo hrano dnevno okrog 3000 otrok. Za dober ta zdrav razvoj mladega naraščaja skrbe številna igrišča ta kopališča. Na 187 šolah so učenci pomagali svojim siromašnim tovarišem v 2638 primerih. Zbirali so darove za poplavljence, otrokom v pasivnih krajih so pošiljali obleko, sadje in krompir. Na 127 šolah so se podmladkarji bavüi z ročnim delom, na 137 šolah so pomagali delati na šolskem vrtu, na 195 šolah so godili cvetlice ter z njimi krasili okna ta šolska poslopja, na 77 šolah so zbirali i i Božanska ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 PREDSTAVE DANES OB 7.15 In 9.15 URI ZVEČER krasnega, globols^ pretresljivega filma! TA GARBO v milijonskem filmskem veledelu GRAND HOTEL Ganljiva ljubezen najlepše Rusinje, plesalke Gruzinskaje! zdravilne rastline. Razstave ročnih del je priredilo 25 šol, šolskih izletov je bilo 645. Na 196 šolah so se vršili koncerti, zabave, igre ta predavanja. 16 šol ima šolski radio, V svrho medsebojnega spoznavanja so naši podmladkarji odposlali 452 pisem, albumov ta razglednic, prejeli pa so jih 358. Vkljub vsem ugodnostim, ki jih ima PRK, in vkljub dobrinam, ki jih deli med svoje članstvo, pa se PRK ne more razviti, kakor to zasluži po svoji veliki važnosti v vzgojnem, nacionalnem, socialnem ta zdravstvenem ozira. Vzrok temu so v prvi vrsti mnoge dajatve, ki jih ima šolska mladina do raznih drugih mladinskih organizacij in ki so za naše kmetsko ta delavsko ljudstvo v današnjem težavnem gospodarskem položaju vse previsoke. Z vzajemnim ta smotrnim delom, z dobro voljo ta ljubeznijo pa se bodo brez dvoma dale premagati vse ovire. V lanskem letu je imel PRK v celoti 75.582 dinarjev dohodkov, izdatkov pa 33.904 Din. Kakor je bilo v preteklem letu vse delo banovinskega odbora osredotočeno na na-daljnem razvoju organizacije, tako velja za prihodnje leto predvsem deviza, da se morajo vsa poverjeništva, med katerimi jih je mnogo obstojalo doslej samo formalno, pretvoriti v delovne odbore. Prav tako se morajo povsod tam, kjer doslej še ne obstoje edinice RK, ustanoviti občinski odbori. A ko bo organizacija izvedena v celoti, bo treba skrbeti samo za to, da se vanjo uvede čim boljši red, točnost in navdušenje za delo. Za nov razmah — za novega duha! V diskusiji, ki jo je otvoril predsednik, sta dr. Jančič, državni pravdnik v pokoju iz Maribora, in dr. Vidic, vladni svetnik v p. iz Kamnika, upravičeno grajala preveč zamotano novo administracijo in izrazila željo. naj bi se pravila po izkustvih prilagodila potrebam konkretnega organizacijskega življenja. Predsednik nadzorstvenega odbora, ravnatelj Mestne hranilnice Pretnar, je pohvalil varčno, natančno gospodarstvo in predlagal odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Pri nadomestnih volitvah v upravni odbor je bila vsa tretjina odbor nikov, ki so bili po žrebu izločeni, ponovno izvoljena, nato pa je predsednik finanč-no-ekonomske sekcije Mešek predložil v odobritev novi proračun, ki je v glavnih postavkah enak kakor lanski. Pri razpravi o samostojnih predlogih je v., muoviti, !■§!■>. O.I ■■ ar.. • V deževnem vremenu se lahko prehladite in zboBte na gripi I Vzemite torej tako) po prvih znakih ASPIRIN tablete, ker BAYER VE, KAJ POMAGA» TABLETE i pM Uribk« dekan Tomažig iz Trebnjega poudaril, da 6e bo ideja RK med ljudstvom na deželi pač najlepše dala popularizirati s skrbnim, resnim, vzornim delom. Preprosti ljudje se zmerom nimajo prave predstave o tem, kaj je RK, in razumejo pod njim se zmerom nekaj taksnega, kakor jim živi v spominu stari avstrijski Rdeči križ izza svetovne vojne. Z diapozitivi, poučnimi filmi in predavanji bi bilo treba razgibati propagando po vaseh. Spričo velike higienske bede, v kateri žvi siromašno kmetsko ljudstvo in zanemarjena mladina, ki je je zelo mnogo na deželi, bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti praktičnemu samaritanskemu delu in bi bilo treba prirediti več samaritan-skih tečajev, ki so se doslej dobro obnesli. V enakem smislu eo govorili še podpredsednik inšpektor Wester, dT. Krejči, svetnik Vidic, predsednik ljubljanskega odbora dr. Fettich, dr. Ferlan in drugi. Po treh urah živahnega, plodnega razpravljanja je predsednik dr. Krejči zaključil uspeli zbor, ki pomeni zaključek prve faze v novem razvoju tega našega osrednjega humanitarnega društva. Maribor preko nedelje Maribor, 10. marca. Masarykova proslava Maribor je pokazal 6vojo globoko spoštovanje do velikega pcezidenta češkoslovaške republike. Masarykove proslave, ki eo jo danes dopoldne priredila mariborska eokolska društva siku/pno s tukajšnjo JCL, se je udeležilo toliko ljudi, zlasti dijaške mladine, da je bila velika dvorana Unione čisto zasedena. Zgoraj nad okrašenim odrom sta viseli sliki prezidenta Masaryka in jugoslo* vensikega kralja Petra II. Po odsviranju češkoslovaške himne je izipregovoril prisrčne pozdravne besede bivši minister dr. Kuko-vec, ki je pozdravil mestnega predsednika dr. L i p o 1 d a, zastopnika škofa dr. M i r-ta, predstojnika mestne policije Radoše-v i č a in predsednika JCL iz Zagreba inšpektorja Bogunoviča. Po deklamacijeh male Vlaste Vančove in dijaka Mira Sim-čiča je sledila slavnostna beseda, ki jo je imel g. Bogumovič iz Zagreba o prezidentu Masaryku. Sloves izvrstne solistke si je znova potrdila na proslavi profesorica gdč. Vedralova. Otale točke slikovitega sporeda je izpolnila vojaška godba pod vodstvom g. Svobode. Mariborski rezervni oficirji so se dopoldne zbrali k občnemu zboru svojega združenja pri Zamorcu. Zbor je otvoril predsednik profesor g. Š k o f, ki se je spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja. in poročal o delovanju v pretekli poslovni dobi. Med drugim je omenil vprašanje >Boja<, ki je medtem svoja pravila izipreme-nil, tako da ni danes med »druženjem in »Bojem« dejansko nikakšnega organizacijskega kontakta. Tajniško poročilo je podal g. Ko r ba r. Društvo šteje 306 članov. V okviru udruženja deluje športna sekcija. Blagajnik g. Lovšin je poročal, da izkazuje blagajna 2494 Din. Pri volitvah se je izvolil v glavnem dosedanji odbor z novim predsednikom g. Rudolfom Perhavcem. Zbor je poslal vdanostno brzojavko kralju Petru II. in pozdravno ministru za vojsko. Nacionalni železničarji na braniku svojih pravic Današnji redni občni zbor tukajšnjega UJN2B v Narodnem domu je lepo uspel. Guy de Maupassant Julija Romainova Pred dvema letoma pomladi sem potoval vzdolž obale Sredozemskega morja. Ali je kaj prijetnejšega, kakor prepustit: se mislim, med tem ko z dolgimi koraki meriš cesto? Hodil sem ob vznožju hribov tik morja. Solnce je sijalo in rahel vefcrič me bo božal. Koliko iluzij, ljubezenskih želj in veselih pustolovskih misli se porodi v človeku v nekaj urah, če se tako prosto potikaš po božji zemljli. Vsakovrstne nezavedne vedre nade se zbudijo v toplikastem, mehkem zraku; vsesavaš jih z vetrcem, potem pa ti seje-jo hrepenenje po sreči v srce. Hodil sem po poti, ki drži od Saint Raphaela na italijansko mejo; korakal sem skozi razkošno, zmerom se menjajoče scenerijo, ki je ustvarjena kakor za pozorišče ljubezenskih pesnitev vsega sveta. Zdajci pa sem se domislil, da ljudje obiskujejo vso to pokrajino od Canne-sa do Monaka samo, da snemajo brzde lahkomiselnosti in veselju do življenja, da mečejo svoj denar z obema rokama skozi okno, da pod tem božjim nebom, v tem razkošnem vrtu rož in pomarančnega cvetja, razkrivajo svojo nizkotno ni-čemurnost in poželenje, vso smešno prevzetnost in razkazujejo človeško bitje takšno, kakršno je: nevedno, prihuljeno, napihnjeno in zločinsko. Tedaj sem zagledal doli v enem izmed mičnih zalivov, ki jih je tu vse polno, nekaj vil, štiri ali pet. Stiskale so 8« k vznožju gore pred jelovim gozdom, M se I je delil za njimi v dve dolini, ki morda nimata izhoda in ne poti. Pred enim izmed teh gradiče v sem od strmenja obstal, tako nepopisen pogled se mi je nudil. Bila je majhna, bela, z rjavo lesenino okrašena hiša, ki se je po njej plazilo cvetoče rožno grmovje prav do strehe. In vrt! Razkošje cvetja vseh barv in oblik, ki je v okusnem in koketnem neredu raslo vse križem. Vsa tirata je bila z njim pokrita; vsaka pot je bila obrobljena s cvetnim trakom; streha s käme-nitim naslonom je bila ovenčana z dolgimi cvetnimi vejami rdečih zvončnic, ki so žarele kakor kri. Za hišo sem videl dolg hodnik med cvetočimi pomarančnimi drevesi, ki so segala do vznožja hriba. Nad vratmi je bilo z majhnimi zlatimi črkami zapisano: »Vila Nekoč«. Vprašal sem se. kateri pesnik ali katera čarovnica stanuje tu, kateri človek vznesenih misli je odkril ta prostor in postavil tn pravljično hišo, ki se je videla, kakor bi zrasla iz velikega cvetnega šopka. Malo dalje proč Je tolkel delavec kamenje na cesti in vprašal sem ga, čigava last je ta biser. Odgovoril mi je: »Last Julije Romainove.« Julija Romainova! Za časa otroških let sem večkrat slišal ime te velike gledališke igralke. Ni bilo takrat žene, ki bi bila deležna večje hvale in več ljubezni. O koliko dvobojih in samomorih zaradi nje se je takrat govorilo. Neštevilne so bile pustolovščine, v katere so se možje podajali zaradi nje. Koliko let šteje sedaj, zapeljivka? šestdeset, sedemdeset, petinsedemdeset? Julija Romainova! Tu v tej hiši! žena, ki so jo častili najslovitejši glasbeniki in najboljši pesniki dežele! Spominjam se še razburjenja, ki Je nastalo po vsej Franciji — dvanajst let sem štel tedaj — ko je nenadno zapustila enega, da je z drugim zbežala na Sicilijo. Nekega večera po premieri, po kateri so jo gledalci cele pol ure obsipali z aplavzom in jo enajstkrat poklicali pred oder, je pobegnila s pisateljem drame v poštnem vozu, kakor edino je bilo takrat mogoče. Vozila sta se po morju, da sta 6e potem ljubila na antičnem otoku, sinu Grčije, v obširnih pomarančnih gozdovih, ki obdajajo Palermo. Govorili so potem o njeni turi na Etno, kako sta se objela in se lice na licu nagnila nad ogromno žrelo, kakor bi se bila hotela vreči v žarečo globino. Mož, ki Je pisal plamteče verze, Je že umrl. Njegove pesmi so bile tako ognjevite, da so opajale celo generacijo. Tudi oni drugi je že mrtev, oni zapuščeni, ki je skladal zanjo melodije, za-nosne pesmi zmagoslavja, obupne tožbe. Zdaj pa staDuje ona tu v tej hiSi, obdani od cvetja. Brez oklevanja sem pozvonil. čisto mlad služabnik, tako ves neroden, — morda je štel osemnajst let — ml je odprl. Zapisal sem galanten kompliment za nekdanjo gledališko Igralko na svojo po- Zbor je otvoril zaslužni predsednik g. Lu-kačič in po počastitvi spomina blagopokojnega kiralja Uedinitelja naglašal potrebo reorganizacije v okviru pravil, potrebo stalnega tajnika in urejene podružnične pisar ne. Tajnik g. Zore je poročal, da šteje podružnica 1566 članov. Novih članov je pristopilo 186, izstopilo jih je 214. Oiganizacija je izvršila nešteto intervencij za izboljšanje stanja železničarjev. Blagajnik g. Pilaj je podal sliko premoženjskega stanja. Izdatkov je bilo 157.867 Din. Zlasti mnogo 6e je prihranilo na potninah. Prebitek znaša preko 3000 Din. Po poročilu g. inž. Hinter-lehnerja v imenu nadzornega odbora sta sledili poročili beograjskega delegata g. Sa-viéa in ljubljanskega delegata g. Outrate, ki sta oba opozarjala na velika prizadevanja organizacije, da se položaj našega železmi-čarstva izboljša. Pri volitvah se je izvolil v glavnem dosedanji odbor s priljubljenim predsednikom g. Lukačičem na čelu. Na občnem zboru se je sprejela obširna resolucija, v kateri se poudarja potreba brezpogojne uvedbe zakonsko zajamčenega eksistenčnega minima. Trgovska samopomoč je tudi imela danes občni zbor pri Novem svetu. Plodonosno je -njeno delovanje v prid mariborskemu trgovstvu, ki je včlanjeno v tej pomožni blagajni, ki ji predseduje g. WeixL Obširno poročilo je podal g. ZnideršiS. Podporni sklad izkazuje 241.354 dinarjev 26 par dohodkov in 162.630.26 Dm izdatkov. Prva kategorija šteje 572 članov, druga pa 464. Pri volitvah se je izvolilo v glavnem dosedanje vodstvo. Mariborski invalidi so jiborovali v dvorani kina Apola. Zbor je otvoril predsednik g. Geč, ki se je ob otvoritvi spomnil mučeniške smrti velikega kralja. Poročila predsednika in ostalih funkcionarjev so pričala o vnetem prizadevanju odbora, da se rešijo vse sporne zadeve v prid članstvu in žrtvam svetovne vojne. Tudi v novem poslovnem letu bo vodil tukajšnje združenje vojnih invalidov dosedanji odbor. Mesarji in klobasičarji organizirani v tukajšnjem Združenju mesarskih Ln klobasičareikih mojetrov, so se setnico in izrazil željo, da bi me sprejela. Morda pozna moje ime in mi bo dovolila obisk. Služabnik je šel in se kmalu vrnil s pozivem, naj mu sledim. Povedel me je v čeden, korektno opremljen salon v slogu Ludovika Filipa, z mrzlim, težkim pohištvom, s katerega je mlada, morda šestnajstletna sobarica, ki je biLa prav mična, toda prav za prav ne lepotica, snela zaščitna pogrinjala. Potem sem ostal sam. Na stenah sem opazil tri slike: gledališko igralko v eni izmed njenih vlog, pesnika v dolgi, pri ramah tesno se prilegajoča suknji in glasbenika, sedečega pred sp netom. Romainova je bila plavolasa in dntžesfra, nekoliko manirirana, ka • Zadaj ob konca drevoreda sta korakala po stezi, obsijani od meseca, mlada človeka tesno objeta. Bližala sta ee z majhnimi koraki, izginevala v senci dreves in se spet kazala v jasni mesečini. On je bil oblečen v bel atlasov suknjič v slogu preteklega stoletja in je imel na glavi klobuk s peresom. Tudi ona je bila v obleki ustreznega sloga s trakovi in je imela visoko, napodrano pričesko lepih dam tiste dobe. Kakšnih sto korakov pred nama sta obstala sredi drevoreda, se objela in se lično drug drugemu priklonila. Zdajci sem ju spoznal: mala služabnika Romainove. Lotila se me je bolestno strašna veselost, ki me je začela griztl, da sem se zvijal na klopi. Vendar se nisem zasmejal. Upiral sem se smehu s krčevitim naporom, med tem ko se je v meni vse tako treslo, da sem se bal, da zbo-lim, kot si prizadeva mož, ki so nw odrezali nogo, z vsemi silami upreti se potrebi po kričanju, ki mu kar trga grlo. Dvojica se je obrnila nazaj v drevored in je nudila znova prikupen pogled. Stopala sta zmerom dalje in izginila, kakor izginejo sanje. Nič več se nista pokazala in z mesečino obliti drevored se je videl na mah žalosten in pust. Poslovil sem se, poslovil, da se ne vrnem več. zakaj, spoznal sem, da se bo to igra še pogosto ponovila. Igra, U mora vso preteklost, polno ljubezni ln lepote resnično ln vendar varljivo, zapeljivo, čudovito preteklost znova zbuditi- Igra ki SrJS? v5"5® &tare Vledalìéke teraJke hi ljubimke z a^iodnäan koprne- sladko. Zato me zdaj toliko bolj peče.« Spoznal sem, da bi radia govorila o sebi. Z veliko obzirnostjo, kakor bd se dotikal bolnega telesa, sem jo izpraševal. Pripovedovala m,i je o svojih uspehih, o svojih opajajočih triumfih, o svojih prijateljih, o svojem zmagoslavnem življenju. »In svoje največje veselje, svojo pravo srečo — ali ste jo našli v gledališču?« sem jo vprašal. »Ne,« je odgovorila živahno. Smehljal sem se. Z žalostnimi očmi je pogledala obe sliki in menila: »Za srečo se moram zahvaliti tukajle.« Nisem se mogel zdržati, da ne bi vprašal: »Kateremu?« »Obema. V spominu jih često celo nekoliko zamenjujem. Zaradi enega imam ceJo še zdaj večkrat težko vest.« »Potemtakem, gospa, vaša hvaležnost za srečno življenje prav za prav ne velja tema dvema osebama, temveč ljubezni sami. Ta dva sta bila le njena posredovalca ! « »To je mogoče. Toda kakšna posredovalca ! « »Ali ne mislite, da bi vas preprost mož morda še bolj ljubil, mož brez slovitega imena, ki bi vam posvetil samo vse svoje življenje, vse svoje srce, vse svoje misli. Pni teh dveh sta tekmovala z vami dve nevarni tekmovalki: glasba in pesem. Zaklicala je z mogočnim glasom, ki ji Je ostal mlad in ki je še zdaj zbujal v poslušalcu prijeten vtis: »O ne, gospod, o ne. Morda bi me bil kdo drugi bolj ljubil, toda ne ljubil bi me tako. Ta dva sta mi znala pokazati čar Ijubesnl, česar bi nihče drugi ne anogel. Znala sta me omamiti. Ali bi mogel preprost človek povedati to, kar sta mi govorila onadva z glasbo m besedami? Ali je dovolj, če samo lj.ubite, ne znata pa vse lepote, vse glasbe neba in zemlje položiti v svojo ljubezen? Oba sta vedela, kako se pribori ženska z besedami in glasbo. Res, v tej strasti je bilo morda več iluzije kakor resničnosti, toda iluzije nas dvigajo do zvezd, medtem ko nas resničnost pušča bolj ljubiti, vendar sem samo s posredovanjem teh dveh razumela, čutila in oboževala ljubezen ! « Zdajci se je začela jokati. In točila je brez hrupa solze obupa. Delal sam se, kakor bi ne bil ničesar videl. Gledal sem ven. Po nekaj trenutkih se je spet umirila: »Gospod, skoro pri vseh ljudeh se srce stara s telesom. Za mene pa to ne velja. Moje bedrno telo šteje devetinšestdeset let, a moje srce le dvajset . . . Zato živim tu v samoti za svoje cvetice in 6voje sanje ...« Dolg molk je nastal. Kmalu se je čisto umirila in je začela smehljaje se znova kramljati* »Ka'io bi se Iz mene norčevali, če M vedeli ... če bi vedeli, kako preživljam svoje večere, kadar je lepo vreme. Sramujem se prav za prav pred samo seboj in često se me loti sočutje z menoj.« Nisem hotel biti vsiljiv, sama pa nI povedala, kaj počenja tako smešnega. Kmalu nato sem vstal, da se poslovim. »že?« je vprašala. Ko sem ji rekel, da bi rad večerjal v Monte Carin, je plašno vprašala: »Ali ne bi hoteM večerjati z menoj? To M me zeèo veselilo«. Takoj sem sprejel povabilo in Romani-nova je vsa vesela pozvonila, naročila potrebno svoji mali sobarici in mi potem razkazala hišo. Z zelenjem in cvetjem okrašena steklena veranda 6e je držala jedilne dvorane. Iz nje se je videl ves dolgi pomarančni drevored, ki je segal do vznožja hriba. Nizka, v zelenju skrita klopica je pričala, da gledališka igralka često sedi tukaj. Potem sva gledala cvetje v vrtu. Počasi se je bližal večer, toplikast, miren večer, poln vseh vonjev zemlje. Somrak je bil, ko sva sedla za mizo. Večerja je bila dobra in dolgo je trajala. Postala sva si kmalu zaupljiva kakor prijatelja, ko je začutila, kako globoka simpatija se je v mojem srcu začela buditi zanjo. Izpila je kozarček vina in postala je zgovor-nejša. »Oglejva si mesec,« Je menila po večerji. »Silno ga imam rada! Bil je priča moje največje sreče in včasih se mi zdi, da nahajam v njem vse svoje spomine. Včasih ga samo pogledam in vse oživi spet. Včasih . . . zvečer ... si napravim teater . . . očarljiv teater ... če bi vedeli, saj bi se mi smejali . . . Ne, ne, ne upam si vam povedati . . . res ne!« »Povejte mri samo. Obljubim, da se vam ne bom smejal . . . prisegam vam . . .« Oklevala je. Prijel sem njene roke, njene bedne shujšane, mrzle roke in jih poljubil drugo za drugo, večkrat, kakor sta nekoč to delala tista moža na slikah. Bila je ginjena, v.endar Je še oklevala. »Ali mi torej obljubite, da se ne boste smejali?« V Seyne-sur-Mer so zgradili nov torpedni rušilec za francosko mornarico. Imenuje se »Indomptable« (Neukrotljivi) kakor kaže zgornja slika Bolnik in tajna policija Ruski poslanik v Berlinu je vložil pri nemški vladi oster protest proti dejanju, ki utegne še bolj poostriti napeto razmerje med Rusijo in Nemčijo. V zdravilišču za jetične St. Blasien v Badnu leži že več nego pol leta ruski državljan Orlovski v brezupnem stanju. Ne more se niti ganiti s postelje. Te dni so se pojavili v sanatoriju uradniki nemške državne tajne policije in dejali, da morajo bolnikovo sobo preiskati, češ da je bolnik, ki računajo vsak trenutek z njegovo smrtjo, vtihotapil iz Švice agitacijske spise proti narodnemu socializmu. Čeprav je glavni zdravnik izjavil, da je stanje Orlovskega zelo resno in bi morali takšne stvari opustiti, so detektivi izvršili preiskavo, ki je trajala nad eno uro. Zdravniki so morali bolnika celo dvigniti s postelje, da so preiskali še to Potem so izvršili telesno preiskavo žene Orlovskega, ki se mudi v sanatoriju, da neguje moža. Našli niso niti najmanjšega dokaza za krivdo Orlovskega in je vse skupaj očitno ena izmed samopašnosti, ki si jih neko moderno junaštvo tako rado poslužuje tam, kjer se čuti varno. Preiskava se ni zgodila na pobudo kakšne lokalne oblasti, temveč na višji ukaz. V ruskih krogih je stvar zbudilà veliko ogorčenje in posledica bo ta, da bo imela Nemčija sama škodo. Do zadnjega časa je ruska vlada mnoge bolne uradnike pošiljala na zdravljenje v nemška zdravilišča. Sedaj bo to ustavila in poročajo, da bo izdala splošno prepoved tudi za potovanja na odpočitek v Nemčijo. Katera ptica leti najhitreje Ne »kralj zraka«, orel, kakor se splošno misli. Tudi brza lastovica ni najhitrejša ptica, dasi jo tako občudujemo pri njenem šviganju. Po znanstvenih ugotovitvah dosežeta orel in lastavica povprečno brzino samo 45 km na uro. Mnogo hitrejši je golob, ki preleti povprečno 72 km na uro. Na videz okorni let jerebice je v resnici jako hiter . Ko so merili njeno hitrost, so ugotovili 80 km na uro. Tudi sokol, ki doseže že veliko brzino 95 km na uro, še ni najhitrejša ptica. Najhitrejša je namreč — raca, ampak ne časnikarska! Ona doseže največjo brzino do 135 km na uro, na daljših poletih pa povprečno 122 km. To je 37, odnosno 33 metrov na sekundo! Tatvina zlata na letališču Na letališču Croydon poleg Londona so neznani tatovi odnesli za 21.000 funtov šterlingov zlatih palic, ki so čakale v uradih aerodroma za prevoz v Francijo. Tatov še niso prijeli. V Afriko gredo! Italijanski listi priobčujejo to-le značilno sliko, ki prikazuje, s kakšnim veseljem se odpravljajo dobrovoljci na pot v Eritrejo, kjer bodo čakali na vojni pohod v Abesinija Upor Indijancev na meji Guatemale V južni Mehiki, na ozemlju Chiapasa, ki meji na republiko Guatemalo, jc izbruhnila te dni indijanska revolucija. V boje je poseglo tisoč bojevitih vojščakov Itexaso-vega plemena z družinami. Ti rdečekožci niso le drzni, ampak tudi do skrajnosti pogumni. Spor je nastal zaradi ugTabljenja neke mlade Indijanke, katero so odvedli belo-kožci iz šotora indijanskega poglavarja. To je dalo Indijancem povod, da so izkopali sekiro, kar vedno pomeni vojno. Zdi se, da se obeta konflikt z vsemi prilastki indijanskih bojev. V noči od petka na soboto se je razlegal po ulicah obmejnega mesteca Cancuca bojni vrišč in vpitje Indijancev. Rdečekožci so naskočili mesto in pomorili mnogo prebivalcev. Naskakoval-ci so se hudo znesli nad meščani. Med drugim so zažgali mestno hišo in več drugih poslopij. Mehiška vlada, ki je bila obveščena o divjostih. je takoj mobilizirala posebne vojaške oddelke ter poslala v ogrožene kraje 5000 mož, ki imajo nalog zatreti upor. Poštna vreča z 900.000 franki izginila Kakor piše pariški »Populaire«, je izginila prošlo soboto na postaji St. Lazaire poštna vreča z 900.000 franki. Kam je prišla, niso mogli ugotoviti. Sumijo, da ima tatvino na vesti organizirana roparska tolpa, kajti že pred časom je na podoben način izginila vreča z 1.6 milijona frankov na poti iz Pariza v neko francosko podeželsko mesto. Scotland Yard in jubilejne svečanosti Londonska policijska centrala je že dobro pripravljena za vlogo, ki jo Čaka v dnevih jubilejnih svečanosti ob 25-letnici vladanja angleškega kralja. V teh dnevih in že veliko prej prispe v London nešte-vilno bogatašev in mogočnikov, sami indijski knezi prinesejo s seboj milijardne vrednosti v draguljih in drugih dragocenostih. Jasno je, da pripade policiji naloga, zaščititi vse to bogastvo pred dolgoprstnežL Ze pred tedni je zato Scotland Yard stopil v zveze s policijskimi centralami drugih držav in že danes prejema od vseh strani sveta poročila o kretanju znanih tatov in pustolovcev, v prihodnjih dveh mesecih se poostri nadzorstvo v britskih pristaniščih, Scotland Yard pa se je primerno dogovoril tudi s parobrodnimi družbami in hoteli. Nobenemu inostranemu tatu ne bo lahko stopiti na angleška tla in če mu to že uspe, ne bo mogel ostati dalj nego nekoliko ur v svobodi. Kar se tiče domačih tatov, pa jim bo rokodelstvo v jubilejnih dneh še težje. Kazen za železniško nesrečo Sodišče v Tambovu je razpravi ^lo o krivdi ruskih uradnikov, ki so zakrivili železniško nesrečo 4. februarja, ko je bilo 8 potnikov ubitih, dvajset pa ranjenih. Osem železniških uradnikov je bilo obsojenih na 10 let ječe, pet pa na osem let. S smrtno kaznijo je sodišče štedilo samo zategadelj, ker so se vsi obtoženci odlikovali v vojaški službi, za kai so prejeli svoj čas odlikovanja. Nov francoski torpedni rušilec V francoski prestolnici so te dni odprli novo bolnišnico za muslimanske bolnike Kompromis med velemestom in deželo Ta slika ni nobena pustna potegavščina, marveč resnični posnetek iz najbližje okolice Pariza, kamor hodijo Parižani pit sveže mleko, pravkar pomolženih krav Te dni je divjal v Franciji močan orkan, ki je rušil cela poslopja Nova muslimanska bolnica v Parizu zmagi w / Ilirija je zasluženo premagala zagrebškega ligaša, Primorje pa s Trboveljčani ni imelo težkega posla N« dveh sosednih igriščih z obeh strani Tyréeve ceste sta odigrala vodilna ljubljanska kluba zadnji tekmi pred startom v prvenstveno tekmovanje. Prihodnjo nedeljo gre Primorje v Split na prvo letošnje Hgaško srečanje. Ilirija pa otvarja s prvenstveno tekmo proti železničarju v Mariboru svojo letošnjo borbo za točke. Zato je bil obema potreben še poslednji pregled razpoložljivih moč! in tako je prisilo do dveh prireditev, ki sta sii bili na zranaj konkurenčni, dasi sta bili obe po-trebKi. Ilirija : Hašk 3:1 (1:0) Ilirija: Herman — Svetic, Berglez — Unterei ter, Sočan, buče — Jug, Slapar, P'ikriò, Dolskl, Doberlet. Hašk: Sijačič — Slivak, Matijevič — Golac, Gajer Ivica, Gajer Zvonko - Bobin-ski, Fink, Kunst, Horvat, Ranogojec. Partnerja sta dala igro, ki se ji je poza &k>, da je šele zgodnje sezonska. Bila je poleg tega ves čas precej prijateljska in šele pod konec, ko je imel Hašk že tiri Sole izgube in se je začel resnejše tru-dfiti, je postala tudti nekoliko borbena. Sicer pa je zadostila svojemu namenu, da pokaže, s kakšroimi močmi razpolagata k tuba pred startom v prvenstveno sezo-BO- Belo-zeleni so Igro dobi® v naskoku. Alehki Haškovi igri so zoperstavild močnejši start in odločne poteze naprej, kar jim je vrglo tri lepo priborjene zgodlitke. V svojih vrstah so imeli še zelo neizrav-n.ane m-oči, tudi niso vedno igrali taktično. Obramba je bila z izjemo Bergleza solidna. V Hermanu je imelo moštvo svojo najboljšo moč. Srednja vrsta nI vzdržala. celega časa. V prvem delu igre je dobro podpirala svoj napad, tačas je bil Unterreiter najboljši mož v vrsti, potem se je kljub sveži moči na eredi — Pogačnik j«! zamenjal Sočan a — zrušila in jo je nasprotnik potisnil v defenzivo. Napad je m še najmanj homogen in najmanj učinkovit del moštva. Prvi in tretji gol gresta na račun taktičnih potez iz srednje vrste, sam napad si ni ustvaril sik oro nobenega položaja. Hašikovci so tudi imeK v napadu svoje najslabotnejlše orožje. Najboljša so bila v srednji vrsti, ki pa se je v glavnem ome-jfiila samo na ofenzivno igro. Gajer je bil obenem edtini strelec v moètvu in na momente je nekam neobičajno učinkovala taktika napada, kä je igral na svojega — srednjega krilca, ko sam ni mogel izvesti nata en pameten strel na gol. Omembe sta wedina še šijačič v golu in od hranilcev cJjiivak, kS sta mnogo prispevala, da rezultat ni bil še bolj ponižujoč. V prvem delu igre je stil in tempo diktirala Ilirija, v visoki igri se Hašk nt znašel in tako je ta del igre potekel v deln-i premoči domačih. V 15. min. je Gajer za-tonivil hands, Sočan je prosti strel lepo taktično podal pred gol, kjer ga je Doberlet — v takih zadevah še vedno zelo opa-sen — prestregel z glavo in poslal v mrežo. V živahni igni je nato potekel polčas brez drugih dogodkov. Hašk se je v drugem delu Igre potrudil. VsiMl je svojo igro po tleh, ki mu je prinesla preraoč v polju. 2e v 6. min. je moral v drugo kapitulirati. Zrahljana obramba se je nenadoma znašla pred sunkom ilMjanskega napada, ki ga je Pikič brez oklevanja zaključil z ostrim in plasl-ranim strelom. Haškovcd so reklamirali ofside, toda pozicija ni bila jasna, a sodnik je zgoditku priznal veljavnost. Po tem dogodku se je Hašk skoro dobesedno vsidral v nasprotnikov kazenski prostor, tako da je belo-zelena obramba morala precej napeti svoje sile. Pri tem ji je šel sam nasprotnn napad zelo na roko; ta je umel s komhinacijami privesti žogo skoro do gola, odiločne zadnje poteze pa ni zmogel. Sredfi polčasa se je celo situacija bistveno preokrenila. Sporadičen ilirijansfoi napad je trenotno razbremenil obrambo, Un terrei ter ju je uepel posrečen prenos in zopet je btl Doberlet z glavo na mestu, a žoga je šla neubranljivo v mrežo, 3:0 za Ilirijo! Takoj za tem je SMvak z bombo pretvoril prost strel in postavil rezultat 3:1 za Ilirijo. » Kljub močnejši Igri r polju bi bil utegnil malo odločnejši lltrnjanski napad izdelati še mnogo lepši rezultat, prilik je bilo za to več kot dovolj. Tekmi je prisostvovalo okoli 500 ljudi, soddl je dobro »rezervist« g. Buljevdč. Ilirija : Sloga 0;0. V predtekmä je Sioga pokazala, da je močan protivndk in da po zaslugi prezi-muje na naslovu jesenskega prvaka drugega razreda. Primorje : Trbovlje repr. 12:0 (5:0) Primorje: Starec — Jug, Eertoncelrj I — Zemljak, Kukanja, Boncelj — Janeždč, Doležal, Makovec, Bertoncelj E, Hasel. Trbovlje: Guzelj (Dobrna) — Gošlar ♦Hrastnik), Vodopivec (D) — Vozel (Ret-je), Ocepek (H), Podkordtnik (D) — Jordan (Amater), Kos (D), Drolc (H), Pintar (D), Rupelj (Trbovlje). Ligino moštvo Primorja je bilo dolžno Trboveljčanom revanše za jesensko gostovanje in jih je za to priliko pozvalo r Ljubljano. Treba je takoj povedati, da tudi izbrana enajstorica iz trboveljskih revirjev ni našemu prvemu moštvu doraste! protivn/ik. Sncer so se fantje iz revirjev trudili, uspelo jim je tudi držati odprto igro, vendar so naposled morali kloniti rutiniranejšemu in bolj treniranemu protivniku. V ostalem pa so Trboveljčani nastopili brez vsakega treninga. Crno-belri so sicer dosegli številčen uspeh, vprašanje je le, kako bo v borbi z močnejšim nasprotnikom. Proti temu nasprotniku so se obnesle vse vrste. V obrambi je bil najboljši mož Boncelj, Kukanja ni mogel povsem zadovoljiti. Napad ee je razigral, Janežič je v prvem delu igre dobro centriral, v svojem sosedu Doležalu je našel partnerja, s katerim se dobro razume; obenem se Doležal uveljavlja kot novi goalgetter črno-belih. — Tudi ostali v napadu so opravili svojo nalogo v splošno zadovoljstvo. Gole so dali: Doležal 7, Makovec, Pepček po 2, Hassl 1. Trboveljčani so bili, kakor rečeno, šibek protivndk. Najbolj obremenjeni del moštva je bila obramba, tem bolj ker je imela v haliih le slabo pomoč. Tako je imela prav obramba največ prilike, da 8e izkaže in je bila v resnici tudi najboljši del v moštvu. Napad je prihajal le sunkoma naprej. Sodil je zadovoljßvo g. Strah, nekdanji sodniška kandidat. Ljudi je bilo za polovico manj kot na sosednem igrišču, proti koncu — na Iliriji se je stvar prej končala — se je celotna publika znašla na prdmorjan6kem igrišču in složno motrila zadnje faze igre na tem igrišču. Svoboda : Primorje rez. 5:2 (2:1). Svoboda je jako prijetno iznenadila. Zdd se, da je svoje moštvo preko zime popravila in da bo v nastopajoče prvenstvo posegla bolj energično. Rezultat je povsem zaslužila. Načrt zakona o športu }e pripravljen Važne določbe glede delovanja športnih in viteških organizacij V ministrstvu za telesno vzgojo je že izdelan načrt zakona o viteških in športnih organizacijah. V merodajnih krogih zagotavljajo, da bo ta zakonski načrt, o katerem prinašamo v naslednjem glavne toč-kt, predložen že na prvem zasedanju nove Narodne skupščine. Problem amaterstva. Zaenkrat načrt najprej določa naloge ln oilje viteških in športnih organizacij. Moralna in nacionalna okrepitev viteškega duha med narodom in vsestranski ter harmonični razvoj in okrepitev zdravja naše mladine mora biti prva naloga naših te-lesnovzgojnih organizacij. Zakonski načrt izrecno določa, da morajo vsi sporti v naši državi biti organizirani docela amatersko. Vse organizacije morajo biti prostovoljne, svobodne in samostojne ter so vezane na navodila in nadzorstvo svojih nadrejenih športnih organizacij in ministru za telesno vzgojo naroda. Vprašanje taks. Vse tekme in poučna predavanja viteških h. športnih organizacij bodo proste državnih, banovinskih in občinskih taks na vstopnice. Vendar pa bodo morali klubi plačat! od bruto dohodka vseh tekem 10 odstotkov za fond za gradnjo skupnih vežhališč, igrišč, tekaMšč, plavalnih prostorov, taborov Itd. Zdravstveno nadzorstvo. Vse državne in samoupravne oblasti morajo nadzirati delo viteških in športnih trganizacij, ne da bi se vmešavale v njihovo notranje delovanje, ter jih z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirati. Higienski zavodi, zdravstvene občine in zadruge, domovi narodnega zdravja, šolske poliklinike in vse bolnice ter ambulance morajo brezplačno dati športnim zdravnikom na razpolago vse potrebne priprave za funkcijonalna in antropometrska merenja ter rentgenološke preglede športnikov. Sola in sport. Viteške in športne organizacije morajo staviti brezplačno na razpolago svoja igrišča šolam za telesne vežbe učencev ter poglavarstvom (občinam) za nedeljske tečaje, kü so osnovani po zakonu o obvezni telesni vzgoji. Vse šole pa morajo dati v prostem času na razpolago viteškim in spcrtn'm organizacijam svoje telovadnice in šolska igrišča. Učenci in učenke vseh srednjih in stični h strokovnih šol, ki se dobro učijo ln so dobrega vedenja, se smejo vežbati v posameznih viteških in športnih organizacijah. Vendar pa v teh organizacijah nimajo niti aktivne, niti pasivne volilne pravice. Priprave za športno udejstvovanje. <51an viteške ali ' športne organizacije more postati samo oni, ki je star vsaj 18 let. Zaradi priprave človeškega organizma za sport mora vsako društvo imeti »pripravljalno šolo«, ki bo trajala 4 do 6 mesecev. To šolo morajo absolvirati vsi oni, ki niso vsaj šeet mesecev vežbali v pomi a d ku. Viteški in športni savezi so vrhovne ln avtonomne zaednice, ki združujejo svoje pr-dsaveze, župe in odbore. Oni dajo orga-niizatorična, vzgojna, zdravstvena ln tehnična navodila. Vodijo statistiko, držijo zveze z ostalimi savezi doma ln v Inozemstvu, nadknock out, konec«. V tem brezupnem položaju za Ha-masa prekine sodnik neenako borbo in proglasi Schmeiinga za zmagovalca s tehniškim knock outom. Po končani borbi je Sohmeling stopil pred mikrofon in je izjavil, da je srečen, da je zmagal na domačih tleh, mora pa priznati, da se še nikoli ni boril s tako hrabrim nasprotnikom. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Tekmi za zimski pokal na Hermesovem igrišču: Hermes : Svoboda 16:0, Grafika : Sloga 7:0. Domžale; Hermes : Domžale 4:1. Zagreb: Gradjanski : Concordia 2:0 (0:0). Concordia je bila v prvem polčasu v premoči. Zdelo se je, da se bo tekma končala neodločeno. V drugem polčasu Je Novosel v 5. min. zabil prvi gol za Grad-janskega, ki je nato Igral bolje. Drug« gol je po prostem strelu z daljave 16 m zabil Kokotovič. Concordia je nato prevzela Iniciativo, vendar pa nI mogla lz-premeniti rezultata. Sodil je objektivno g. Miikuličič. Beograd: BSK : Jugoslavija 3:2 (0:1). Zanimiva, lepa, ostra, toda fair igra. Gole so dali za BSK Marjanovlč 2, Tirnanifi 1, za Jugoslavijo SekuKč 2. Pri Jugoslaviji se je zlasti oblikoval novi golman Plac. Dunaj: Austria : Hakoah 5:2 (2:0), Rapid : WAC 11:2 (4:0), Admira : Wak-ker 5:0 (3:0), Sportklub : Liberias 2:2 (1:1). Tekmi Favoritner PC : FAC In FC Wien : Vienna sta bili odpovedani. Praga: Sparta : Prostejov 6:0 (3:0), Slavi ja : Bohemians 4:1 (0:1), Kladno : DFC 4:2 (1:0), Viktorija Plzen : Tepli-tzer PC 2:0 (2:0). Rim; Ambrosiana : Bologna 1:0, Alessandria : Lazio 1:0, Juventus : Torino 3:1, Sampierdarena : Roma 1:0, Milano : Napoli 1:0, Brescia : Pro Vercelli 3:0, Palermo : Firenze 0:0, Livorno : Triestina 2:1. Budimpešta: Hungarfa : III. okraj 2:1, Kispest : Somogy 32, Phöbus : Soroksar 3:0. Ferencvaros : Bocskay 1:0. Službene objave LNP (Seja p. o. 6. marca 1935.) Navzoči gg. dr. Kosti, Novak, Jugovec, Skuhala, Bergant, Sušnik, Salomon. Odsotni gg. Zupane, Trpin, Jančar, Juvan. Zapisnik zadnje seje in zapisnik 24. seje poslovnega odbora se odobrita. Odobri se odigranje prijateljskih tekem: Diri ja—Hašk, Zagreb in Ilirija II.—Sloga, Ljubljana, dne 10. marca v Ljubljani, Primorje—reprezentanca OO Trbovlje 10. HI. v Ljubljani, Ilirija—BSK 25. m. v Ljubljani, pokalni tekmi Grafika—Zalog in Hermes—Svoboda, obe 10. HL v Ljubljani. Na- , knadno se odobri odigranje prijateljskih te- • kem: Olimp—'Trbovlje 24. februarja v Ce- i lju, Primorje—železničar, Maribor in Primorje n.—Mars obe 3. HL v LjubljanL Domžale—Primorje 3. HL v Domžalah, Slovan—Triglav 24. febr. v Ljubljani in pokalni tekmi Grafika—Svoboda in Hermes— Zalog, obe 3. marca v Ljubljani. Za preostanek 5 minut prekinjene prvenstvene tekme Ilirija—Hermes 23. dee. 1934 ; se pozivata oba kluba, da sporočita do pri- ! hodnje seje eventuelni sporazum, da se od- j igra preostalih pet min. pred pričetkom pomladanske returne prvenstvene tekme. Sicer se bo določil preostanek na prihodnji seji. ProSnji Ilirije za odgoditev prvenstvene . tekme Ilirija—železničar, določene za nedeljo 17. marca v Mariboru, se ne more ugoditi, ako ne pristane na odgoditev železničar. Zaradi tega se poziva železničar, da j takoj sporoči, ali pristane na preložitev in ali je pripravljen odigrati to prvenstveno ; tekmo na praznik 19. marca 1935. — Proš- ; nja TSK Moste za odigranje poskusne tekme z Mladiko v nedeljo 10. marca se odstopi upravnemu odboru. Ker so že izžrebane prvenstvene tekme za državno prvenstvo, se redigi rajo termini podsaveznega liginega tekmovanja v Ljubljani in sicer: Ilirija—Rapid, določena za 24. marec se določi na 16. junij in Hi- j rija—Cakovečki SK določena za 7. april, ! se določi na 2. junij. Preloži se tudi prvenstvena tekma Svoboda—Rapid, določena za 20. junij na 29. junij zaradi olimpijskega dne. Sdimelingova zmaga nad Hamasom V Hamburgu je Nemec Schmeling nadmoeno porazil Američana Hamasa v IX. kolu s tehničnim knock outom Hamburg, 10. marca. Ob velikanski udeležbi občinstva se je danes v novi športni dvorani vršila izločilna borba za svetovno prvenstvo v vseh kategorijah v boksu med Nemcem Schme-lingom in Američanom Hamasom. Borbi je prisostvovalo nad 20.000 gledalcev. Pri tehtanju se je pokazalo, da je bil Nemec za 700 gramov težji. Borbo so prenašale vse nemške in več inozemskih radio postaj. Zmagal je prepričevalno Schmeling, ki je v prav vseh kolih pokazal veliko premoč in je končno zasluženo zmagal s tehničnim knock outom, ker je sodnik v 9. kolu prekinil brezupno borbo zaradi popolne onemoglosti Hamasa. Kratek potek borbe: 1. kolo: Schmeling takoj navali im pošlje nasprotnika med vrvi. Hamas mora «prejeti vaČ težkih udarcev. Kolo jasno za Schmeiinga. 2. kolo: Hamas sprejme ponovno več udarcev, vendar se smehlja. Sohmeling je silno previden un se bojuje ves čas na dolgo distanco, dočim išče Hamas borbo na blizu. Kolo zopet za Schmeiinga. 3. kolo: Schmeling je kakor v svojih najboljših dneh. Najprej obdeluje Hamasa z levico, nato še z desnico in vprizori pravi bombardemeut udarcev, da se Hamas opo-teče. Kolo zopet za Schmeiinga. 4. kolo: Sckmelimg takoj navali in zadene dvakrat z levico in desnico. Nato sledita zapored dva double t a na Hamasovo brado. Sledi medsebojno izmenjavanje udarcev. Američan skuša vedno telesno borbo, kar pa Nemec prepreči z levico. Tik predno gong konča kolo. mora sprejeti Hamas več udarcev. ' 5. kolo: Schmeling odvrne z levico vse napade Hamasa, čigar brada in nos kažeta rdeče lise. Borba je zelo fair. 6. kolo: Schmeisig se kakor puščica požene proti Hamasu in ga težko zadene v želodec. Hamas pade, vendar se dvigne, ko je sodnik stel do 7. Komaj je na nogah ga ponovno zrušijo krepki udarci in mona spet do 8 na tla. Spet 6e je dvignil, toda serija krepkih udarcev v prsa in glavo ga ponovno prisili, da mora do 8 na zemljo. Hamas je popolnoma grogy in ima že čisto steklen pogled. Borba se približuje koncu. Schmeling napada z vso silo in spet prisili nasprotnika na tla. Ko je sodnik štel do 4, je Američana rešil gong. 7. kolo: Nemec je stalno v napadu. Hamas se umika in skuša priti na vsak način do nasprotnikovega telesa. Schmeling, ki je silno hladnokrven, pa drži .z levico dolgo distanco. Amerikanec mora ponovno sprejeti več udarcev, ki ga občutno pretre-sejo. Občinstvo komaj čaka, kdaj bo jenjal neverjetni odpor Hamasa, ki je pokazal siko-ro nadčloveško zdržljivost. 8. kolo: Schmeling čak« na priliko, kdaj bo mogel sprožiti svojo nevarno desnico, s katero je odločil že toliko spopadov v svojo korist. Hamas se neverjetno hrabro brani. Schmeling ga bombardira in požene na vrvi in prisili na kolena. Američan mora Sprejeti težke udarce. Levo oko mu je pričelo krvaveti. Hamas je popolnoma onemo- j gel in se ob znaku sonsa opotekaje vrača v svoj kot. 9. kolo: Nemec besno napada. Skoro neverjetno je. da se Hamas še drži na nošah. 1 Kolena mu kleeaio. vendar ne pade. Spet , ga Schmeling pritisne na vrvi, kjer dobi Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Cakovečki SK Wortman Josip, za j Maribor Tinta Miha, Podbukovšek Slavko, ' za Rapid V/ake Franc, Kurzman Erik, Ni-pič Otmar, Gajšek Ivan, Golob Stefan, za J Krški SK Sonaja Milan, za Zalog Stanjko j Stanislav, Peca Franc, za železničar Lutz j Karlo, Leitinger Mihajlo, s pravom nastopa j 16. marca 1935 za Šoštanj Lorbek Rudolf, ! Za Mladiko Zidan Anton, za Amater Lenko J Alojzij, za Svobodo, Ljubljana Mlhelin Ru- ' dolf, za Gradjanski SK Cakovec Brkovič Djordje, s pravom nastopa 16. marca za . mednarodne, 28. maja 1935. za prijateljske in 28. avgusta 1935. za prvenstvene tekme j se verificirajo za Domžale Kleinlercher Iv., j Schmid " Karel, za Trbovlje Zupančič Ivan. ; Pozivata se kluba Radomlje in Amater, da pošljeta izkaznici z odjavami, prvi za j Schmida Karla, drugI za Zupančiča Ivana. Igralca Koren Franjo (Amater) in Zgonc i Lovro (železničar) bosta verificirana, čim j prejme p. o. sporočilo od Centralne karto- • teke iz Beograda. Zavrne se verifikacija j igralca Mitterhamerja Gizelherja za Zagor- j je, ker ni priložena prijavnica in slika. Po- i pravljajo se verifikacije igralcev Dežman I Pavla in Smerkolja Slavka, oba Sloga, in Richter Miroslava, Hermes, tako da imajo ; pravo takojšnjega nastopa za vse tekme, j Vzame se na znanje izjava igralea Smerdu > Egona, da preklicuje prijavo za Mladiko ter ; da ostane še nadalje član Ilirije, nadalje i izjava igralca Samarja Ivana, da prekli- j cuje prijavo za Slogo, Ljubljana, ter da ; ostane še nadalje član Svobode, Ljubljana, j Dvigne se suspenz igralcu Bianchi Anto- , nu, Celje, ker je poravnal vse obveznosti ■ do prejšnjega kluba Olimpa. Suspendirata ; se dokler ne poravnata svojih obveznosti do i prejšnjega kluba igralca Križane Valter j (Rapid) ln Drnovšek Franc (Zagorje). • Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Drčar Franc, žgur Stanko, Starman Vladimir, Panič Rudolf, Pliberäek Rudolf, Schweiger Josip, vsi Maribor, Lesjak Vinko, Trbovlje. Vzamejo se na znanje dopisi: Ilirije od 27. febr. in 4. marca. Hrastnik od 21. febr., i Svoboda. Maribor od 28. febr., Jugoslavija j od 27. febr., Hermes št. 5 od 6. marca, Ra- ! pld od 4. marca, Gradjanski SK Cakovec br. 32 od 27. februarja, Olimp št. 89 od 26. febr., Domžale št. 11 od 26. febr., Zalog št. 13 od 23. febr. in zapisnika oo. Trbovlje od 6. marca in oo. Maribor od 18. febr. Objavljajo se termini in pari mariborskega okrožja: 24. marca: Panonija—Gradjanski SK v . Murski Soboti, Ptuj—Drava v Ptuju. 31. marca: Drava—Panonija v Ptuju, Gradjanski—Ptuj v Cakovcu. 7. aprila: Mura—Drava v Murski Soboti. 14. aprila: Mura—Ptuj v Murski Soboti. 28. aprila: Drava—Gradjanski SK v Ptuju, Panonija—Ptuj v Murski Soboti. 5. maja: Panonija:Mura v Murski Soboti. 12. maja: Gradjanski—Mura v Cakovcu. Opozarjajo se vsi klubi, da morajo po nalogu saveza nastopati pri tekmah z žogami, katerih obseg je od 68 do 71 cm, a žoga mora biti pred pričetkom tekme težka od 370 do 430 gramov. Sklene se, da se seje poslovnega odbora vršijo redno vsako sredo zvečer ob 19. v tajništvu. — Tajnik IL ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. važna seja sekcijskega odbora pri Rebeu. Starešinstvo SK Ilirije. Drevi ob 21. bo v restavraciji štruklovega hotela plenarni sestanek. Prosimo za udeležbo vseh starešin! SK Ilirija (Smučarska sekcija). Redna seja sekcijskega načelstva drevi ob 20. v kavarni Evropi. Važno! Alpinski smučarski tečaj SK Ilirije. Smučarska sekcija Ilirije priredi v času od 24. do 31. t. m. pod vodstvom sa veznega smučarskega učitelja Zupana Ervina alpinski tečaj za začetnike in izvežbane na Krvavcu. Prijave sprejema smučarska sekcija Ilirije na naslov: Hirija, smučarska sekcija, kavarna Evropa. Celodnevna prvovrstna cakrba in prenočišče stane 35 do 45 Din. Točni podatki za skupen odhod bodo pravočasno objavljeni. Snežne prilike so na Krvavcu idealne. Visokoalpinski turni tečaj SK Ilirije. Smučarska sekcija Ilirije priredi v početku aprila pod vodstvom ßaveanega smučarskega učitelja Zupana Ervina 8-dnevni visoko-alpski turni tečaj v Triglavskem pogorju. V tečaj se sprejemajo smučarji, ki že obvladajo osnovne pojme smučanja. Tečaj prične na nedeljo v Mojstrani. Vršil se bo na Krmi, pri Staničevi koči, na triglavskem ledeniku, v dolini sedmerih jezer, na Planini na Kraju, na Voglu, končal pa bo v Bohinju. Celotni dnevni prispevek za oskrbo in prenočišče bo znašal cca. 70 Din. V tečaj se sprejme samo omejeno število udeležencev in samo tisti, ki se prijavijo pravočasno. Prijave za ta tečaj se sprejemajo na na«lov sekcije v kavarni Evropi do 31. t. m. Točna navodila za odhod, za opremo in stro-š3ce prejmejo tečajniki ' pravočasno. Medklubska smučarska tekma SK Ilirije za gospode in dame r teku in za gospode v skokih. SK Ilirija priredi 19. t . m. v Planici medkJubsko tekmo v teku za seniorje in juniorje nad 18 let stare na 16 km, za naraščaj na 7 km in za dame na 5 km. Start je ob 10. pred smučarskim domom Ilirije, cilj ietotam. Ob 15. izvede klub na mali skakalnici v Ratečah skakalno tekmo. Prijave sprejema Smučarska sekcija Ilirije do 17. t m. opokfaie v kavami Evropi, naknadne prijave pa ei*o uro pred startom v smučarskem domu Ilirije. Razglasitev rezultatov bo takoj po tekmi. Prva dva v vsaki kategoriiji prejmeta diplomo. Istočasno izvede SK Ilirija svoje klubsko prvenstvo. Službene objave Ljubljanskega podsaveza JSŽS. Seja u. o. dne 4. t. m. Ponovno se pozivajo klubi, da odjavijo brez odlašanja vse neaktivne hazenašice. Iliriji ee potrjuje prejem 3 plaket, katere je vrnila radi ainuliranja lanskega gozdnega teka za prvenstvo podsaveza. Urgenca Ilirije za verifikacijo prvenstva družin za 1. 1934 se odstopi savezu. Na odjavo kluba se črta za Ilirijo iz seznama verif. hazenašic Koželj Justina, za TKD Ateno ps čič Terezija. Dopis Ulagove 6e zavrne, ker ni bil dostavljen po predpisih in ker je za podsavez brezpredmeten. TKD Atena ee kaznuje po par. 51. kaz. prav. JS2S z globo Din 50, ker kljub opetovanim pozivom se vedno ni predložila predloga aa termin lahkoatl. drž. prvenstva družin. Istočestno se ponovno poziva, da predloži ta predlog najkasneje do srede 13. t m. TKD Atena se ponovno poziva, da nemudoma javi, ali, kdaj in komu je poravnala prijavnine za tekme Atena: Gorenjec in Atena:Ptuj. Dopis TKD Atene od 16. februarja se ne vzame na znanje, ker je za podsavezno upravo brezpredmeten. Hazenske tekme za prvenstvo podsaveza pričnejo 14. aprila. Najprej se odigrajo tekme za jesensko sezono, takoj nato p® tekme za pomladno sezono. Tekme se odigrajo po naslednjem vrstnem redu: Ljubljansko okrožje: 14. aprila Ilirija : Korotan, Gorenjec : Atena; 28. aprila Korotan : Gorenjec, Atena : Hirija; 5. maja Korotan : Atena, Ilirija : Gorenjec; 12. maja Korotan : Ilirija, Atena : Gorenjec; 19. maja Gorenjec : Korotan, Ilirija : Atena; 26. maja Atena : Korotan, Gorenjec : Ilirija — Ptujsko okrožje: 28. aprila Slavija : Ptuj; 12. maja Ptuj : Slavija. Termina za finalni tekmi med prvakoma okrožij bosta izžrebana naknadno. Francoski poslanik Naggyar premeščen v Prago Par/z, " marca. g. V okviru velikih*" i z-prememb, ki se pripravljajo v francoski diplomaciji, bo premeščen tudi dosedanji francoski poslanik v Beogradu g. Naggyar. Imenovan bo za poslanika v Pragi, tamo-šnji poslanik Noel pa pojde v Varšavo. Iz železniške službe Beograd, 10. marca. p. Za načelnika gradbenega oddelka generalne direkcije državnih železnic je imenovan inž. Vladimir Ža-kič, doslej načelnik gradbenega oddelka pri ljubljanski direkciji. — V višjo skupino so napredovali kontrolorji Stanislav Likar, Janez Andolšek in Bruno Borštnik. Sovjetski vojaški ataše v Bukarešti Bukarešta, marca g. Po informacijah iz diplomatskih krogov je sovjetska vlada obvestila rumunsko, da bo imenovala stalnega vojaškega atašeja za balkanske države, ki se bo nastanil v Bukarešti. Jadranovei. V torek 12. t. m. ob 20. obvezen članski sestanek. Važen dnevni red. Naročite — čitajte „ŽIVLJENJE IN SVET" TEDEN DNI FILMA Nagyeva in Fritsch v velefilmu »Turandoti Ruski Silm o čeljnskineih pride v Ljubljano Kolikor smo imeli doslej ruskih filmov ▼ Ljubljani, so vsi ugajali zaradi svoje pri-rodne svežosti, originalnosti, izvrstne glasbe in v nemajhni meri tudi zaradi svojih krasnih pokrajinskih slik. Zdaj dobi Elitni kino Matica film »Heroji Arktika če-Ijuskinci«, ki se bo začel predvajati okrog 25. t. m. Zgodba o znanstveni ekspediciji ledolomilea »čeljuskina« nam je še kolikor toliko v spominu iz časopisnih poročil. »Čeljuskin« je krenil 16. julija L 1933. iz Leningrada proti Daljnemu vzhodu, da preuči možnost plovbe za tovorne ladje vzdolž severne obale Sibirije. Poveljnik »čeljuskina« je bil kapitan Voronin, a vodja znanstvene ekspedicije profesor šmid. Uspeh ekspedicije ni zanimal samo Rusijo, nego ga je z veliko napetostjo pričakoval tudi ves ostali svet, saj je potovanje »čeljuskina« pomenilo novo etapo v borbi človeka proti prirodi. Nadčloveški napori so čakali pogumne čeljuskince, a vsi so se izkazali kot možje na svojih mestih. Po mnogih zanimivih epizodah je ladja naposled priplula do otoka Koljučina, kjer je obstala v ledene^ obroču. Tedaj je bil del ekspedicije z dotedanjimi filmskimi posnetki in spisi o znanstvenih ugotovitvah poslan s pasjo vprego do Vankarema, naj- bližjega naselja. Po strašnih naporih se je čeljuskincem posrečilo, da so se z dinamitnimi patrona-mi oprostili ledu in je mogla ladja odpluti naprej proti svojemu smotru. Dne 13. februarja 1. 1934. je ekspedicijo zadela strašna nesreča: »čeljuskin« je treščil v ledeno ploščo, dobil razpoklino in se potopil. če-ljuskinci so se rešili na veliko ledeno ploščo, na katero so prenesli vse svoje reči, ki so jim bile potrebne za življenje v polarnem področju. Pri tej katastrofi je izgubil življenje član ekspedicije Mogilevič, edina žrtev tega znanstvenega potovanja. Sledili so dnevi mrzličnega čakanja. V Rusiji se je organizirala pomoč. Najboljši ruski letalci, najhrabrejši piloti so se lotili reševanja ponesrečencev, ki so jih res tudi rešili vse do zadnjega. Naj pripomnimo, da je ves svet zadivilo zlasti dejstvo, da ekspedicija pod vodstvom profesorja šmida tudi v času največjih nevarnosti ni opustila svojega znanstvenega dela. Film bo zanimal naše občinstvo toliko bolj, ker so to originalni posnetki. Zlasti divne so slike in ledene puščave Severnega Polarnega morja. Vse nastopajočih oseb je nad sto. Glasbene točke so Gamburgove. „Skrivnost Karla Cavellija" z Rudolfom Forster] em V glavnih vlogah nastopita Rudolf Forster in naša rojakinja Angela Sallokerjeva. Kratka vsebina: »Sloviti jahalec Karlo Cavelli (Rudolf Forster) pride prvič na Dunaj. Tu se seznani z Ireno plemenito Kettererjevo (Angela Sallokerjeva), ki naj bi se omožila z bogatinom, da bi finančno rešila svoje starše. Irena odkloni to in sklene, obrniti se na Cavellija, ker je jahanje edino, kar v resnici zna. Pri Cavelliju hoče napraviti visoko šolo jahalnega športa. Cavelli se zagleda v mladenko. Ko hoče z njo pobegniti v London, kjer naj bi se oba poročila, dobi Irena neko sliko, predstavljajočo Cavellija ob strani njenega pred 17 leti v dvoboju padlega brata. Od svojega očeta (Hans Homma) izve Irena, da bo ta Cavelli grof Werffen in morilec njenega brata. Zato Bdaj odkloni Cavellija. Rudolf Forster v glavni vlogi filma »Skrivnost Karla Cavellija« Toda naposled razkrije Cavelli vso skrivnost, ki obdaja njegovo osebo: on je v dvoboju ustrelil Ireninega brata, ker je ta vohunil za neko tujo državo. Zaradi dvoboja je bila Ireninemu očetu generalu Ketterer-ju prihranjena vsa sramota vohunske afere. Cavelli je zdaj rehabilitiran in njegovi poroki z Ireno ni več ovire.« Ta napeti film z Rudolfom Forsterjem, ki se bo v kratkem predvajal v Ljubljani, štejejo med najboljše avstrijske filme, k čemur je pač pripomogla umetniška igra Rudolfa Forsterja. O Angeli Sallokerjevi, naši ožji rojakinji, ki je »Jutro« pred časom o njej že obširnejše pisalo, pravi tuja kritika, da igra zelo prisrčno in prepričevalno. Tudi druge manjše vloge so v dobrih rokah. Lola Chludova v vlogi cesarice Marije Terezije v filmu »Mladi baron Neuhaus« »Narod, Id pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briga zanje. — Pristopajte!« FILATELIJA Slovenska izdaja 1919-1920 Opis frankovnih znamk za vinarske vrednote, tiskanih v kamnotisku, je končan. Vse frankovne vrednote od 50 vinarjev do 10 kron so tiskane v knjigotisku. Frankovna znamka za 50 vinarjev (zelena) Naklada, štiri naklade Jugoslovanske tiskarne: i. 8. iv. 1919, n. 10. vn. 1919, m. 4. IX. 1919 in V. 2. IV. 1920, s skupno 8,147.900 kosi in eno naklado (IV.) pri Reisserju, Wien, 10. XU. 1919; število na Dunaju tiskanih znamk ni znano. Tiskovne in poštne pole so bile sestavljene iz 10X10=100 kosov. Poizkusni tisk je znan v črni barvi na belem kartonskem papirju in na slabem siv-kastem tiskovnem papirju. Znan je dalje poizkusni tisk velikega formata 42 X 65 mm na belem kartonskem papirju. Papir. Razločujemo dvoje vrst papirja: gladki beli papir »A« in zelo tanki gladki beli papir »B«, ki se lahko spozna, ker so luknjice, nastale zaradi zobčanja, izpolnjene zt lepilom (znamke so bile opremljene z lepilom šele potem, ko so bile zobčane). Barva. Razločujemo štiri izrazite nianse zelene barve: a/A rumenkastozeleno svetlo, ai/A živorumenkastozeleno, ao/B temnorumenkastozeleno, topo na tankem papirju, b/A modrikastozeleno, bi/B isto nianso na tankem papirju, c/A ruskozeleno, d/A olivno zeleno. Lepilo. Lepilo je pri papirju »A« bledo-rumene do rumenkaste barve, enakomerno nalahko nanešeno, pa tudi rumenkaste barve, pegasto (marmorirano), več ali manj gosto in neenakomerno nanešeno. Pri papirju »B« je lepilo rumenkaste do sivoru-mene barve, neenakomerno in gosto; ker so se tiskovne pole najprej zobčale in šele potem gumirale, so luknjice izpolnjene z lepilom. Zobčanje. L linijsko zobčanje 11%; H. linijsko zobčanje 11 (Dunaj); m. žagasti prebod in mešano zobčanje; IV. na vseh štirih straneh zobčanje 11%, vrhutega še vodoravno žagasti prebod; V. vodoravno žagasti prebod, navpično linijsko zobčanje 11%; VX vodoravno črtasti probod, navpično zobčanje 11%. Zobčanje V. in VI. opazimo samo pri papirju »B« z lepilom preko zobcev. Pozu_.no tudi nezobčane in le deloma nezobčane kose, mišja, slepa in širo-korobna zobčanja s Širokimi in iglastimi luknjicami. Tiskovne napake. Znani so dvotiski, od-tiski, predirajoči tisk in gube. Prehod od svetlejše v temnejšo nianso iste barve se pogosto opazi na isti poli; prehod iz ene barve v drugo ni znan (iris). Izrazite in tipične pogreške plošč. Pri 27. znamki je ničla v levi številki 50 na svoji desni strani spojena z okvirjem s črtico; pri 38. in 64. znamki ima petica v desni številki 50 zgoraj kratko zastavico. Je pa še več drugih manjših tipičnih pogrešk, ki pa niso tolikanj izrazite. Obeski. Pri olivnozeleni znamki: desno obesek 50 vinarske olivne z desnim robom (tete-beche); zgoraj obesek 25 vinarske temnomodre z zgornjim robom, spodaj obesek 40 vinarske okerrumene s spodnjim robom vse na papirju »A«. Vodni znak. Znan je navpični vodni znak na papirju »A«. Razpolovljene znamke niso znane. Provizoriji: Znani so portovni provizoriji z ročnim žigom PORTO (n. pr. Mislinja). Zanimive poštne izkaznice (celine). Portovni provizoriji in mešano zobčanje imajo polno filatelistično vrednost le tedaj, če so na izvirnem pismu ali poštni celini. Redkosti. Olivnozelena d/a, zobčana 11 in vsa mešana zobčanja. Potvorbe. Mešana zobčanja. Pozor pri nakupu! ® Občni zbor Slovenskega filatelističnega društva se je vršil 6. t. m. ob številni udeležbi članov in članic v prostorih restavracije »Zvezde«. Iz predsedniškega in tajniškega poročila posnemamo, da je imela v zadnjem letu največ po zaslugi Jugoslovenske filatelistične zveze domača filateli-ja neobičajen napredek. Razni iniciativni predlogi, živahna časopisna propaganda, mnogi strokovni članki v filatelističnih in dnevnih novinah dokazujejo, da se čvrsto gradijo podlage za filatelistični kongres L 1936. v Ljubljani. Zadovoljivo je tudi blagajniško stanje, kljub temu da stavljajo nove razmere na blagajno velike zahtevke. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno dosedanji odbor. Iz akvaristove torbe O starih vekih in ribah Ko sedimo nemoteni od hrupa sveta pri naših akvarijih, nam uidejo misli često v davno preteklost in pred duševnim očesom se nam prikaže naša zemlja v mladosti s svojimi vročimi morji. Pod razmerno tanko skorjo ohlajenih kamenin v žarečem peklu je vladal bog podzemlja, mogočni Pluton. Pretesno mu je bilo, razširiti je hotel svoje kraljestvo. V to svrho se je zdaj tu zdaj tam prislonil s svojimi širokimi rameni ob strop ter dvigal mogočne gmote polagoma kvišku. Nastale so nove kopnine, na poedinih mestih je prebil z močno pestjo gmoto kamenin in iz nastalih odprtin so začeli bljuvati ognjeniki svoje žareče stebre daleč v višave, v goste megle, ki so jih porajale in gomilile vroče vode, Edine stalne luči so bili ti stebri v polmraku, kajti plašč vodenih par je bolj redko propuščal solnčne žarke. Silni potresi, bučni hrup in prasketanje ognjenikov, peklensko bobnenje v podzemlju, nevihte in orkani v atmosferi, bliskanje, strele, ne-prenehajoče grmenje — tako približno je bilo tedaj na naši zemlji. A tudi morsko dno je odprlo na poedinih mestih svoja vrata in žareči stebri so igraje se premagali ogromni pritisk vodne gmote (pritisk narašča vsakih 10 metrov v globino za eno atmosfero). Ohladivši se na poti kvišku so nastali ogromni stožci in ker bljuvanje ni prenehalo, so se tu in tem pokazali njih vršički na gladini, a razbeljine, osvobojene pritiska, so s podesetorjeno silo švignile v zrak, podobne velikanskim plamenicam. Mnogo otokov je nastalo tako. V azorskem arhipelu se je od lete 1658. do 1811. petkrat pokazal in izginil otok Sabrina. Meritve morskega dna na dotičnem mestu kažejo zdaj globino okoli 1000 metrov. Sicer so pa bile kopnine tedaj podvržene izpremembam. Tu so jih dvignile pluton-ske sile, na drugih mestih so se pa pogrezale, da bi prišla gmote v ravnotežje. O življenju v tedanjih vročih morjih ni bilo sledu, zaradi česar imenujemo to dobo brez-živalsko dobo praveka (azojska doba). Polagoma skozi dolge vekove je pa vsemirski mraz ohladil zemeljsko atmosfero, vode so postale tople. In zdaj se je storil navidezen čudež, da se je porodilo življenje iz anorganskih snovi. Stvarstvo je oživilo morja z mikroskopskimi rastlinami in živalcami, iz katerih so se razvila vsa živa bitja na naši obli. Ta del praveka imenujemo živalsko dobo (eozojsko doba). V kameninah praveka, ki so mestoma do 30 km debele, najdemo v nam pristopnih plasteh fosilne ostanke mnogih nižjih vodnih živali razen vretenčarjev. Umevno je, da tedaj še niso obstajale kepnine v današnji obliki. Za časa starega zemeljskega veka, Id je nadaljevanje praveka, pa tja do začetka novega zemeljskega veka, do tercijara, je bilo velikansko morje ob ravniku in severno od njega, morje boginje Tetide (Thetys). Segalo je od današnje Srednje Amerike čez Južno in Srednjo Evropo v Centralno Azijo in od tod, verjetno, v Tihi ocean in pljuskalo v mogočno celino Evrazije, ki se je razprostirala v mejah današnje Severne Amerike preko oceana, Evrope in Azije, vezajoč poslednjo čez današnjo Beringovo ožino in otočja Aleu-tov s severnozapadnim delom Severne Amerike. Na jugu je pa pljuskalo v indoafri-ško kopnino, ki je spajala Južno Ameriko, Indijo in Avstralijo. Dežela Atlantida, o kateri je pisal tudi duhoviti Jules Verne, ni plod domišljije. V neizmerno dolgi dobi so se iz prabitij in pod zelo ugodnimi okolnostmi (toplote) razvijala organsko čimdalje bolj izpopolnjena bitja v kraljestvu flore in favne. Tako srečujemo v Tetidi že razne obloustnice (piškur », hrustančnice (morski psi in skati) in sklenoluskavke (jesetre). Fosilni ostanki rib davno preteklih dob, od silura do tercijara, nam pričajo, da se je njih trup že v začetnih tvorbah starega zemeljskega veka izoblikoval in ostal v splošnem dotlej neizpremenjen, samo da so bile luske zelo čvrste in zobovje zelo jako za obrano in prehrano. Za časa devonske tvorbe so nastopile tudi že ribe pljučarice kot most h krl-onom ali dvoživkam, a v naslednji, to je premogovni tvorbi pa najstarejši četvero-nožci v obliki ščitoglavcev. V devonskih tvorbah srečujemo v Tetidi tudi ribe ščitarice z močnim oklepom okoii glave in trupa; samo rep je bil pokrit s čvrstim, luskami. Njim je bil usojen razmerno kratek vek, podlegle so v borbi za obstanek že za časa naslednje, torej premogovne tvorbe. Se dandanes najdemo v morjih potomce rib preteklih zemeljskih vekov, ki so se prilagodili današnjim prilikam. Mnoge današnjice se pa očitno razlikujejo od svojih pradedov. Priroda je napredna in izpopolnuje svoja bitja do največje popolnosti. V tem smislu je napredek seveda Identičen 8 prilagajanjem. Tudi dandanes ni stalnosti ne pri živih organizmih ne v navidezno mrtvi k ameniti gmoti. Razvoj ne preneha, presnavljanju ni konca. Smrt znamenitega bolgar-skega stenografa Teodorja Golobova V Sofiji je umrl 4. t. m. v starosti 65 let Teodor Golobov, ki si je za Bezenškom pridobil za razvoj bolgarske stenografije največ zaslug. Rodil se je v Carigradu, odkoder so se za rusko-turške vojne izselili njegovi starši v bolgarski Kalofer. Tu je dovršil nižjo gimnazijo. Pa mu je umrl oče in ostal je brez sredstev. Prekiniti je moral šolanje tudi zaradi slabotnega zdravja. Pozneje je nadaljeval študije privatno ter se zlasti posvetil stenografiji. Od 1. 1889. je deloval v narodnem sobranju 32 let, od teh 22 kot načelnik stenografskega oddelka. Poučeval je stenografijo na srednjih šolah, bil pa tudi honoraren docent na državni in lektor za stenografijo na svobodni univerzi v Sofiji. Spisal je mnogo stenografskih učnih knjig, od katerih so nekatere doživele več izdaj. Med njimi je učbenik bolgarske stenografije izšel v prvi izdaji 1. 1902., v zadnji, 14. izdaji pa lansko leto. Razen tega je izdal več stenografskih čitank, izdajal je Stenografsko biblioteko in nazadnje bulletin bolgarskega stenografskega instituta, katerega ravnatelj je bil. Bil je prav tako uspešen organizator. Ustanovil je več stenografskih društev. V različnih listih, tudi tujih, je priobčeval svoje številne stenografske razprave. L. 1932. je izdal prvi zvezek njegove Stenografske enciklopedije, katero je sam pisal in ki kaže, kako temeljito je poznal razvoj stenografije pri raznih narodih. Da je bolgarska stenografska literatura danes mnogo obsežnejša kakor slovenska in srbsko-hrvatska, je nemajhna zasluga prav njegovega peresa. Lanskega obiska bolgarskih stenografov v Jugoslaviji se sam zaradi bolezni ni mogel udeležiti, zastopala ga je njegova hčerka Elena. Veliko naklonjenost do nas je pokazal s tem, da je Slovenskemu steno-grafskemu društvu takoj ob ustanovitvi poslal svoja dela in s tem postavil začetek naši stenografski društveni knjižnici. Hvaležen mu tudi zato spomin! Sladkor v kockah je izumila ženska renska je bila, ki je izumila tako primerno obliko sladkorja v kockah, ženi ravnatelja sladkorne tvornice na Morav-skem — to se je zgodilo 1. 1840. — je namreč prišlo na misel, da je štokasta oblika sladkorja, kakor so ga takrat in še dolgo potem dajali v promet, silno nerodna, ker je bilo res težavno sekati ogromno klado. Dejala je možu, da bi bilo vse bolj pametno, ako bi rajši izdelovali majhne, za uporabo takoj primerne koščke sladkorja. Mož se je oprijel te zamisli in je dal vso reč celo patentirati. Da bi obrnil čim večjo pozornost na novi izdelek, so začeli koščke izdelovati v več barvah, rdeči, rožnati in vijoličasti. To pa je bila velika pogreška. S pridatkom barve se je zmanjšala kakovost sladkorja, zaradi tega so ga ljudje le malo kupovali, tako da je bila tvornica primorana ustaviti izdelovanje sladkorja v kockah, čez več let pa so se v Ameriki iznova oprijeli te zamisli in so začeli izdelovati sladkor v kockah čiste bele barve, ki si je sčasoma osvojil ves svet. Kako je s krokodilskimi solzami V londonskem zoološkem vrtu se je nedavno izvršil čuden atentat. V prostoru za krokodile je nekdo iznenada vrgel nekaj bomb s plinom, ki povzročajo solzenje. Ljudje, ki so bili navzočni, so začeli pretakati obilne solze, na krokodile pa plini niso nič vplivali, dasi so bile te bombe prav njim namenjene. Atentatorja so seveda prijeli, pri zaslišanju pred sodnikom pa je izjavil, da ni zločinec. Povedal je, da je neumorno in dolgo opazoval krokodile, da bi vsaj enkrat videl slavne krokodilove solze, o katerih govori ves svet. Toda ves njegov trud je bil zaman. Tako je prišel na misel, da bi poizkusil še bombe s plinom za solzenje. Zaradi tega da nima oblastvo prav nobenega vzroka, da ga kaznuje zaradi njegovega poizkusa. Prav nasprotno! On da si je pridobil nevenljivo svetovno slavo in da zasluži vso čast, ker je s svojim poizkusom nepobitno dokazal, da krokodilskih solz sploh ni in da so slavne besede o solzah te živali same prazne čenče. Sodnik je uva-ževal njegov zagovor in ga oprostil. To so skrajno nizke cene! Prima športni suknjiči po 98 Din VELIKA IZBEBA pumparic, modnih hlač, oblek in čepic. Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 EKSCELENCA JENNY KUSMANEK von BURGNEUSTÄDTEN naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojega brata ritmojstra PAVLA ZESCHKA pretresljivo vest o smrti svoje iskreno ljubljene sestre Mamilo Zeschko ki je 8. marca t. 1. ob y2 6. zjutraj, previdena 3 svetotajstvi za umirajoče, v Jožefinumu na Poljanski cesti mirno preminula ter smo drago rajnico v vsej tihoti položili v rodbinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek ob 9. uri v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 10. marca 1935. 2496 Br. 128/11-1935. Objava. Objavljujem, da su ovi ženici naumili medjusobno brak sklopiti: Mladoženj: Ormoš Stevan, neženjen, bankovni činovnik, jevrejske veroispovesti, rodjen 10. decembra 1906 godine u Senti, mesto stanovanja Ljubljana; ime i prezime roditelja: pokojni Ormoš Henrik, Kasovic Riza; Neveste: Vadas Jelisaveta, neudata, študent prava, jevrejske vere, rodjena 26. februarja 1913 godnie u Subotici, mesto stanovanja Subotica, Agina ulica 5.; ime i prezime roditelja: Vadas Pavle, Silaši Margita. Pozivam sve one, koji znaju, da medju imenovanim ženicima ima neka zakonite prepreka ili da vlada takva okolnost, koja isključuje njino slobodno raspolaganje, te da to neposredno meni ili putem opštinskog pretstavništva gde je objava istaknuta (odnosno ma-tičaru) prijave. Ova objava da se objavi u Subotici, u Ljubljani u dnevniku »Jutru«. U Subotici, 1-og marta 1935 godine. Andrija Mazic s. r., matičar. MIZARJI stavbeniki Okovje, orodje, klej, kupite tudi na knjižice najugodneje pri »JEKLO«, Stari trg. 98 Dospela je nova SVILA za NARODNE NOSE Naročite vzorce takoj Lenasi & Gerkman LJUBLJANA 1960 Jrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tlskarnarja Prane Jeaertek. — Za «naeratm dei Je odgovoren Aloja Novak. — Val t Ljubljani