Ivan Gams Nova tolmačenja azijskega monsuna Beseda monsun izhaja iz arabskega mausina, k i pomeni le tn i čas odnosno izmenjavajoči se zimski severozahod- nik in poletni jugozahodnik na Arabskem morju. V k l i - matologi j i j e postal monsun termin, ki je označeval prevladujoče deževne vetrove z morja v eni in prevla- dujoče suhe vetrove s kopnega v drugi l e tn i dobi. Ven- dar so ga nekateri pojmovali le kot trajne deževne ve- trove z morja. Najbolj so monsuni postal i znani iz južne in vzhodne Az i je . Tu kot tudi drugod so j i h raz- lagal i izkl jučno z neenakim ogrevanjem morske površi- ne in kopnega, ki se v površinski p last i po let i bo l j in prej segreje kot morje pa tudi prej in bol j ohladi pozimi. Neenaka segretost zraka ustvarja neenake zrač- ne p r i t i s ke , kar itzove vetrove. Najbolj je znan i nd i j sk i monsun. Prav pr i tem monsunu pa je stara, te lur ična (morje-kopno) razlaga doživela najprej k r i t i k o . Na indijskem polotoku je najbol j vro- če maja. Po s tar i razlagi monsuna bi morala tedaj b i t i monsunska c i r ku lac i j a na višku. Dejansko pa zavzame le tn i monsun Indi jo večidel šele j u n i j a . Po s ta r i raz- lagi bi pr ičakoval i , da bo monsunska aktivnost posto- poma naraščala do viška in nato postopoma upadala. De- jansko razpada monsunska doba v dva dela in je vmes ne- kaj tedenska sušna doba. Kot nas obveščajo časopisne novice o katast rofa ln ih sušah in lakotah zaradi zakas- nitve monsuna, ta časovno in prostorsko v a r i i r a . Ta in druga dejstva (g le j tudi v i r š t . 1) , z las t i pa spo- znanje višinske zračne c i r ku l ac i j e , so privedla do te- ga, da danes osnovne vzroke za nastajanje monsuna ne iščejo več v te lu r i čn ih pogojih, temveč v planetarni zračni c i k r u l a c i j i . Termični e fekt i razporeditve morja in kopnega jo samo modi f i c i ra jo , niso pa njen osnovni vzrok. Po novi razlagi je poletni i nd i j sk i monsun po- sledica premaknitve poletne tropske zračne c i r ku lac i - je do-Himalaje. Vremensko dogajanje v tem pasu in tudi ob intert ropski konfluenci, ki preide Ind i jo , je raz- lagal v pre jšn j i š t ev i l k i te rev i je članek z naslovom "Nekaj novejših razlag planetarne zračne c i r k u l a c i j e . Vendar je v I nd i j i ob tem premiku tropske zračne c i r - kulaci je dogajanje krajevno modif ic i rano. V času od novembra do maja (k l imato log i , ki poznajo le le tn i monsun, govorijo o predmonsunski dobi, n .p r . v i r š t . 5) , vlada južno od Himalaje v višinah okoli 1 12 km subtropski vetrovni s t r žen - je t , severno od go- rovja pa polarni j e t . Oba zahodnika spadata v sistem zahodne zračne c i k ru l ac i j e , k i se tu j a v l j a tudi z depresijami, k i potujejo prot i vzhodu. Te naj bi b i - le podaljšane mediteranske depresi je, kater ih efekt na vmesnem azijskem kopnu močno okrn i . Pešavarju in Kašmirju prinašajo celo intenzivnejše padavine kot poletni monsun (2 ) . ^ osredju indijskega polotoka prevladuje tedaj področ- je visokega p r i t i s k a , iz katerega pihajo ve t rov i , k i so po novi razlagi pasati (tako kot na primer hamatan v severni, pust in jsk i A f r i k i ) . Niso to re j preko Hima- la je podaljšani s i b i r sk i hladni ve t rov i . Kot drugod ob s t iku med tropsko c i k ru lac i j o in pasom zahodnih vetrov segajo tudi tu v I n d i j i v iš insk i zahodni vetro- v i preko nižinske tropske c i k r u l a c i j e . Še apr i la je ta s t i k v v i š i n i 700 mb ploskve še nad južnim koncem indijskega polotoka in južnega indokinskega polotoka. Kot drugod se tudi tu qo le t i tropska zračna c i r ku l ac i - ja premika prot i severu. Polet i se v srednj i troposfe- r i jav i od Tara na vzhodu do vzhodnega konca Tibeta pas razmeroma toplega zraka. V v i š i n i 6 km so povprečne temperature malo nad 0 , kar je več kot k je r ko l i dru- god po svetu. Subtropski j e t pojenja, nad Tarom se razvi je področje nizkega zračnega p r i t i s k a , ki omogo- ča, da seže tu tropska zračna c i k ru lac i ja dal je na se- ver kot k je r ko l i drugod. Pre jšn j i an t ic ik lon razpade in severneje se izob l iku je od Bengalskega zaliva v smeri zahoda preko doline Gange, južno od mesta Laho- re in prot i zal ivu Oman dolina nizkega zračnega p r i - t i ska , ki jo nova razlaga planetarne zračne c i r ku l ac i - je imenuje intertropsko konfluenco. Nad Himalajo se razvi je področje visokega zračnega p r i t i s k a . V njem pa je nenavadna zračna c i r k u l a c i j a . Zrak se ne greza kot običajno, temveč ob južnih pobočjih gorovja dvigu- j e . To pritegne iz Bengalskega zaliva vlažne morske vetrove, ki prinašajo, kot znano, postaj i Čerapundži nekaj nad 7 m le tn ih padavin, Prot i omenjeni do l in i nizkega zračnega t laka pihajo vetrovi tako iz Bengal- skega zaliva kot tudi z Arabskega morja. To je polet - ni monsun, ki počasi vdira od jugovzhoda prot i sevro- vzhodu (g le j karto š t . 1) . Na Celjonu zavladajo monsun- ski vetrovi konec maja in ta vdor monsuna, k i je za- res spektakularen, doseže severozahodni konec Indi je sredi j u l i j a . New Delhi doseže navadno 2. j u l i j a , 19 V E T R O V I V A P R I L U v v i š i n i 7 0 0 m b 0 1 0 0 0 2 0 0 0 k m Karta 1 - Zahodna c i r ku lac i j a se v mesecu apr i lu v v i š i n i 700 mb ploskve st ika z vzhodno še nad južnim koncem Indijskega polotoka. Vzhodna, tropska c i r ku lac i j a zajema tedaj le južni del Indokinskega polotoka. Severneje vlada zahod- na c i r ku lac i j a , ob njerrem južnem robu sta razvi ta dva višinska ant ic i lona (vel ika črka A) ter polje- nizkega zračnega p r i t i ska nad Arabskim morjem. odstopi pa t ra ja jo navadno od 16. j un i j a do 20. j u l i - j a ; standardni odklon je 7,8 dni . Velika večina pada- vin je monsunskih, saj pade 80? vseh le tn ih padavin v I n d i j i v povprečju v š t i r i h poletnih mesecih od j un i - ja do septembra. Monsunsko vreme je v marsičem podobno onemu v tropskem pasu zahodnih vetrov. V centraln i in severni I n d i j i se j a v l j a j o depresi je, ki izhajajo iz Bengalskega za- l i v a , redkeje z Arabskega morja. So p l i t v e , v n j iho- vem jedru je t lak le 2-6 mb manjši, vetrovi v n j i h do- sežejo 50 - 70 km (hurikani imajo čez 100 km/h), us- merjene pa so navadno pro t i zahodu in severozahodu. Opažajo tud i , da monsun pu lz i ra . Nadaljna podobnost z ekvatorialnim pasom zahodnih vet- rov je v tem, da pihajo v v i š j i t roposfer i vzhodni ve- t r o v i . Temu st iku n iž insk ih , pretežno zahodnih, in v i - š inskih, pretežno vzhodnih vetrov, pr ip isu je jo neka- ' t e r i pomembno vlogo pr i nastajanju monsunskih padavin. i • J Vj Od začetkaseptembrd sezačenja poletni monsun umika- t i protLjugovzhodu. Ceylon doseže odmik šele konec l e t a . Odmik je počasnejši v južni kot v severni Ind i - j i . Odmikanje spremljajo spremembe v zračni c i r k u l a c i - j i in to pr ib l ižno v obratnem časovnem redu kot je b i - lo navedeno pr i napredovanju monsuna. Treba pa je p r i zna t i , da se v l i t e r a t u r i razhajajo mišl jenja v vzročnih zvezah med navedenimi vetrovni- mi, baričnimi in temperaturnimi pojavi v atmosferi in med temi ter monsunskim deževjem. Nekateri meteo- rologi te lur i r .n i vp l iv za nastanek indijskega monsu- na povsem zanikajo, kar se mi zdi enostransko (g le j v i re š t . 2, 3, 7 ) . Vzhodnoazi isk i monsun ima svojske poteze. Monsun Indo- kinskega polotoka razlagajo prav tako z premikom pla- netarne zračne c i r ku lac i j e kot i nd i j sk i monsun, k i ju razdvaja gorski niz od Himalaje preko polotoka do Ma- l a j e . Razlika je v tem, da pihajo zimski pasati preko toplega morja in se zato nav laž i jo . Ko zadenejo na gorska pobočja, oddajajo padavine, ki j i h je pozimi n .pr . v Južnem Vietnamu celo več kot poletni t i . Na go- ra t i h otokih avstralazijskega območja dobivajo sever- na pobočja izdatne padavine ob zimskem, južna pa ob poletnem pasatu. Tako kot razlagajo monsune Prednje in Zadnje Indi je z modificirano tropsko c i r k u l a c i j o , tako tolmači jo monsune severno od Tonkinškega zaliva za modif icirano dogajanje v pasu zahodnih vetrov. Po novem monsunska c i rku lac i ja tudi tam ni prvenstveno termično pogojena, temveč so osnovni razlogi v pojavl janju depresi j , k i potujejo, tako kot pr i nas, p ro t i vzhodu, le da v ozad- ju Tibetanskega v išav ja, podobno kot vzhodno od Kordi- l j e r v Severni Ameriki, zavi ja jo prot i severovzhodu, pr i čemer se pr i lagod i jo poteku obale. To povzroča tu- di odklon vetrov v n i ž j i atmosferi, kar pa je pogoje- no tudi z obstojem severnopacifičnega področja visoke- ga t laka . Vetrovi pihajo na kopno (v poletni dobi) le v nizki p l a s t i , zakaj v v i š i n i 300-700 m piha često že zahodni veter . Prot i jugo se mejna pioskev zv išu je. Zavetna lega za razsežnim višavjem tudi povzroča,da se subtropski in polarni j e t po let i združi ta. Kot v se- verni Ameriki tudi na vzhodni st rani Azi je j e t pr ido- biva na h i t r o s t i , kar sovpada z rastočo ciklogenezo (poglabljanje ciklonov, k i so pr ispe l i preko az i jske- ga kontinenta, a tam niso imeli večjega vremenskega efekta, in nastajanje novih). Jet namreč spremlja kon- fluenca zračnih mas, obakraj pa grezanje zračnih mas in tvorba ant ic ik lonov. Podobno kot v Evropi se tudi v Vzhodni A z i j i pot i c i - klonov med letom premikajo pro t i jugu in severu. Zara- di razporeditve kopnega in morja pa se med kontinentom in Japonskim otočjem njihove poti često združujejo v pasu med 30 in 35 s .g .š . Zato je v tem pasu posebno pogosto stekanje dveh zelo raz l ičn ih zračnih gmot. Od severovzhoda vdi ra jo hladni zrak ohotskega ant ic ik lona, od juga pa maritimne ekvatorialne a l i subtropske gmote visokega zračnega t laka nad Pacifikom. Zato odmik po- larne fronte in prevlada ene od teh dveh zračnih mas spominja na vdor indijskega monsuna. Na Japonskem se izvrš i ta premik med 15i in 19. junijem na jugozahodu in med 25 - 29. ju l i jem na severovzhodnem otoč ju . Karta 2 - Pomikanje monsunskega deževja od jugovzhoda pro t i severovzhodu, označeno z datumi. . Karta 3 - Odmik monsunskega deževja od severozahoda prot i jugozahodu. Vse karte po Jen-hu Changu (Geographical-Review, j u l i j 1967). Padavine na Kitajskem so v ozki zvezi s potmi jetov in depresij (3 ,2 ) . Skupno z depresijami se se l i pas o b i l - nih padavin. Obojna aktivnost je najintenzivnejša na južnem Kitajskem konec maja in v začetku jun i ja in do- seže pr i s e l i t v i na sever j u l i j a Korejo. Od običajnih ciklonskih poti bo l j oddaljeni k r a j i pr idejo istočasno v sušno razdobje, Na Kitajskem in na Korej i pr i tem orografske ovire manj izstopajo v ka r t i padavin kot na Japonskem. Tam se vetrovi s severa med pot jo čez morje navlažijo in prinašajo severnim pobočjem goratih otokov na Japonskem, Formozi in na obali Anama celo več padavin kot poletni "monsun", pacif ična stran oto- kov pa dobi največ moče p o l e t i . Podobno kot na vzhodni st rani severnoameriških Kordi- l j e r segajo tudi Izza centra lnok i ta jsk ih visokih go- ra vdori hladnih kontinentalnih mas zelo daleč pro t i jugu. Ti vdori na Kitajsko morje prinašajo še mnogo večje temperaturne raz l ike kot spomladanski vdori kon- tinentalnega hladnega zraka preko Slovenije v Medite- ran (ledeni možje). Ti vdori prinašajo plovbi mnogo težav. Opazili so njihovo 10 - 12 dnevno pulz i ran je, k i se naj bi odražalo celo v ritmu pasatov in monsun- ske c i r ku lac i j e na F i l i p i n i h . Zaradi takega tolmačenja nekateri meteorologi sploh odklanjajo besedo monsun kot oznako za posebno vrsto 21 vetra. Drugi skušajo z monsunom označit i letno izme- njavo smeri prevladujočih vetrov. Uvedli so izraz mon- sunski indeks, k i pomeni vsoto največje negativne in pozit ivne diference vetrovnih smeri v ekstremnih mese- cih l e t a , t o re j konstanco smeri vetrov med letom in njihovo izmenjavo smeri. P_o_Hromovu so monsuni prevla- dujoči ve t rov i , k i se med letom zaokrenejo najmanj za 120 ( 4 . , 6, 7 ) . Prevlada smeri vetra v enem in veter nasprotne smeri v drugem letnem času pa ni značilnost samo Azi je , temveč tudi drugih predelov. Hromov loči zato monsune tropskega, subtropskega, zmernega in po- larnega podnebja. Med monsune zmernega podnebja naj bi spadal tudi evropski monsun. Toda Hromovo naziranje večina klimaFolog6v odklanja. Izraz evropski monsun pa je v kl imatološki l i t e r a t u r i večkrat na j t i za ve- trove v n izk i t roposfer i kot tudi za višinske vetro- ve. Vendar priznavajo nekateri le poletni monsun, to je prevlado zahodnih oceanskih vetrov nad razgreto kopno, drugi pa tudi zimski evropski monsun. Obojim pomeni monsun seveda samo prevlado ene smeri vetra v nekem letnem razdobju in nasprotni prevladujoč veter v drugi l e tn i dobi. V geografsski l i t e r a t u r i tSko sporno; pojmovanje mon- suna še ni prevladalo in ga po mojem mišl jenju tudi ni treba f o r s i r a t i . Ne vidim tudi potrebe, da ne bi uporabl ja l i imena monsun v starem smislu, le da mu moremo razlago, zakaj nastaja, dopoln i t i z novimi ugo- tovi tvami. Ime monsunska Azi ja nam v geograf i j i nekaj pomeni in brez njega bi težko sha ja l i , čeprav so meje te reg i je večkrat sporne. Dvomljive veljave pa je po- jem monsunska kl ima, ki naj bi predstavl ja l neko po- sebno klimatsko enoto. Klimo Indijskega in Indokinske- ga polotoka kaže obravnavati v sklopu tropske kl ime, pojmovane v novem smislu, ostalo Azi jo pa v okviru pa- su zahodne zračne c i r k u l a c i j e . POGLAVITNA LITERATURA 1. Manohiri, \ l l , Vprašanje monsunov. Meteorološki zbor- n ik , 1959, š t . T 2. Lautensach, H., Ist in Ostasien der Sommermonsun der Hauptniederschlagsbringer? Erdkunde, B. I I I , zv. 1, marec 1949 3. Trewartha G., Climate as related to the j e t stream in the Orient. Erdkunde, B. X I I , zv. 3, sept. 1958 4. Hromov,S.P., K didaktike voprosov običej c i r ku l ac i - j i atmosfer i . Vestnik Moskovskoga un ivers i te ta . Geografi ja, 6. 1968 5. Jen. Hu-Chang, The Indian Summer Monsoon. Geographi- cal Review July 1967 6. Šegota, T. , Fizička geografi ja-Kl i matologi ja .Zagreb 1963. 7. Bluthgen, J..Allgemeine Klimageographie.Berlin 1964. Darko Radinja Nova spoznanja o obliki zemlje v geografski luči* Čedalje bo l j se kopič i jo spoznanja, kako oblika zemlje opredeljuje tudi najbol j osnovne poteze geoqrafske sfe- re (geosfere), npr. pasovnost, azonalnost in polarno oziroma polutno as imetr i jo . Glede na ve r t i ka ln i razpon re l ie fa (s Comolungmo b l izu 9 km absolutne v iš ine - točneje 8 848 m ter Marijanskim jarkom z nekaj nad 11 km - točneje 11 034m ) doseza njegova amplituda domala 20 km - točneje 19 882 m. I t i z referata na V I I I . zborovanju slovenskih geografov V takih in podobnih dimenzijah čedalje bol j spoznava- mo vrednost i , k i kažejo na določene geofizikalne in druge zakoni tost i , v katere je zajeta celotna zemlja. Takih podatkov ne omenjajo več zaradi same i l u s t r a c i - je a l i zanimivosti, temveč j i h čedalje pogosteje nava- ja jo v zvezi z razl ičnimi drugimi dimenzijami in geo- f i z i ka ln im i potezami zemlje. Za primer naj navedem, da je sploščenost zemlje na pol ih skoraj točno to l ikšna, Ravnah 1969.leta. 22