,,Kmečki dom"! Kmečki stan je v posledajih 10. letih silno propal. Na tisoče kmetij se je po dražbi prodalo ia aesrecae dražiae so morale zapustiti doai, v kterem so se njibovi očetje ia oae same če prav težavao vendar preživele. Rčs da so slabe letine bado zadele kmeta in da bi se marsikteri kmečki posestaik morda še rešil, ko bi imel bil obilne pridelke in čeaar prodati, da bi placal davke ia saj obresti svojih. dolgov. Pa neplodae letine same aiso zakrivile take silBe zadrege na kmetili; doživeli so jih tudi aaši dedje ia pradedje, pa ao jih prestali ia aiao vsled njih prišli aa kaat. Vzroki so tedaj še drugi in razaovratai: zravea davkov ailao visoke priklade za občiao okraj ia deželo, ktere se morajo v gotovem denarji odrajtati; pristojbiae ali proceati pri podedovanji ali izročitvi kmetij; silao veliki atroški pri zapuščiaskib razpravah in sploh pri vseb nagodbah za koleke ia notarska ali advokataa dela ia koačao, da se za vsakdanje potrebe ia poaebao za obleko veliko več potrati, aego v prejšajih časih. Najbuje oškodovaa pa je kmečki staa, odkar se je leta 1868 dovolilo, da se smejo kaietije razkoaati, to je, da siae vsak posestaik od svoje kaietije toliko zemlje v kosih prodati, kolikor se mu ljubi. Od tiatega časa je tadi staro podedovaasko pravo aa kmetib poaelialo ia vsi dediči so dobivali eaake deleže od ceailae vredaosti kmetije, ako jira ai že poprej pri izročitvi oča izgovoril, kakor se aiu je zdelo, dote ia deleže. Pred letom 1868 ao bila kmeti.šča z gruntom vpieaaa v kataster in kar je gruata bilo pri kmetišči, moralo je pri ajem ostati ia parcela se je od gruata le s posebaim dovoljeajem gospoake smela prodati in le tačas, kadar se je dokazalo, da kmetija tadi brez prodaae parcele lehko izhaj'a. Tačas se tadi aa kraetije niao tako lahko delali dolgovi, ker so upaiki ve- deli, da bi morali celo kmetijo obdržati, ako jo po dražbi kupijo ia bi jo ne smeli po parcelah prodati. Ia še druga dobrota je bila za kmete, da so se dote in deleži imeli naložiti le po pravi, primerai vredaosti kraetišča ia ae nad zaeskom lOOkrataega graatnega davka. Štajerska deželna postava od 24. septembra 1868 je V8e te etare naprave odpravila ia od tega časa je vsako leto buje propadal kmečki stan. Knietje so začeli davati hčeram aeprimerao velike dote, pri oddaji gruntov aiaom ia hčerarn pa aiso le aebi izgovarjati začeli neprimerne pravice, ampak tudi drugim otrokoni take deleže, da mladi lastaik ia če je bil ae tako pridea, ni aiogel sbajati. Dolgovi so ga zadašili. Prosto prodavaaje parcel pa je zakrivilo da se je na tacih kosih zemlje na tisoče koč in bajt postavilo, na ktere so 8e žeaili hlapci, delavci in sploh ljudje, ki še toliko aiso imeli, da bi ^si za gostijo kupili hleb kraba in viaa. Če bo tako aaprej šlo, bo v 20 ali 100 letih le še ta in tam ostalo kako staro pošteao kmetišče, vse drugo pa bo raztrgano ia razkosano. To pa bila bi velika nesreča. Zato se bo rnoralo krnalu kaj zgoditi, da se ohrani kmečki staa ia da se konec stori škodljivemu razkosaaja zemljiše. V drugib deželab so to že zdavnaj sprevideli. V nekterih deželab ae vpisaaa kraetišea ae smejo razkosati ia celo v Ameiiki imaj'o postavo, da se lastniku ali njegovi vdovi kmeti.šče ne sme prodati. S tem so ae zaprečili bipotekarai dolgovi, kteri povsod aničujejo kmeta, ker grunti ae vržejo toliko, da bi se zravea drazili izdatkov še plačevale obresti. Tudi pri nas se je začelo misliti aa take aaprave, s kterimi bi se sčasoraa opomoglo kmečkemu staaa. Jedaa taka naprava bi bila, da se k nr% tišča, aa kterib se more živeti eaa rodbina, ne smejo razkosati. Taka kmetišča bi se v posebno kajigo vpisala iraeaovala: ,,kmečki doai' (bauerliche ib Heimstatte). Na ,,kmeoki dom" bi sc dolgovi smeli k veeeinn do polovice vredaosti vkajižiti, tedaj bi tadi dote in delcži ae ameli presegati polovičae vredaosti. Domosed (Heim.statteaBesitzer) bi moral skrbeti za izrejo aedoraslih bratov ia aester ia bi to lehko storil, ker bi ae dobil v roke nad glavo zadolžeaega knioti.šča. Ko bi domosedec slabo gospodaril ia zapravljal, postavil bi se aiu aa željo obeiae varuli; ko bi pa prišlo do prodaje kmečkoga doBia, kar bi se le malokedaj zgodilo, ue bi se smel pod polovično vredaost prodati, občina pa bi imela pravico, dom prevzeti za žoao, oziroma vdovo ia otroke. Vlada aa Duaaji bodo še v tem zasedanji državaema zboru predložila postavo zastraa ,,kmečkih domov". Kedar se bo to zgodilo, smemo upati, da se ae samo zabrani lmji propad kmečkega staau, ampak da se mu napravi tak temelj, aa kterem si bo spet opomogel ia ostal trdai steber državi ia aašemu sloveaskemu aarodn. Dr. J. Vošajak.