NOVI TEDNIK
NT&RC
ST. 49 ■ LETO 56 - CELJE, 6.12.2001 - CENA 350 SIT
POSKUS UMORA LASTNEGA OTROKA?
Počasni sodni mlini, negotova usoda otrolca in družine, Ici to že zdavnaj ni več. Stran 5.
Poto: GREGOR KATIC
LOJZE NA
PROCESU
STOLETJA
znanemu veienjsicemu fotografu Lojzetu Ojsteršicu
bodo sodili zaradi »nedostojne« fotografije. Stran 15.
NE PREZRITE:
Pes Harley za invalida Henrilca
Otroci, Ici se odločijo za smrt
Advent v dvorni preobleki
Kraja Bedekoviča na češko škodo
EMAGOSLAVNA HRVASKOCEUSKA
SMUČARSKA NAVEZA
Celjan Cene Jovan o slalomski zmagi svojega varovanca ivice Kosteliča. stran 8.
»SEM, KAKRŠNA SEM«
»Glasno se smejim, glasno jočem in glasno razburjam,« pove Vita Mavric. Stran 6.
2
DOGODKI
UVODNIK
Motoviljenje  i
Evrope zavito v 1
celofan
Celje je prvo v Evropi, ki bo črpalo sredstva za izgradnjo\
centralne čistilne naprave iz sklada ISPA. Ko je šla pogajal- \
ska skupina v Bruselj, so se pogajanja pričela pri 15 odstot-'\
kih sofinanciranja projekta za izgradnjo centralne čistilne ^
naprave v Celju. Končali so jih pri 60 odstotkih, ali prevede-\
no v evre, nekaj manj kot devet milijonov jih je »Evropa« i
odobrila Celju iz omenjenega sklada. To je velik denar tudi
zanjo. Zato je interes gradbincev, da sodelujejo v tem pro- \
jektu, tako v Sloveniji kot na tujem, velik. In morebiti seje-
prav zato tako zelo zapletlo. Zaplet se vleče od srede okto-'
bra in do danes ni razrešen. Čeprav kaže, da se razpleta. ]
Sprva je bilo sporno, ker je v javnost prehitro pricurljala vest
o izbiri izvajalca gradbenih del pri izgradnji centralne či-]
stilne naprave. Danes kaže, da so zapleti drugačni in težko \
verjetno, da bomo za prave sploh izvedeli. \
Celjski župan je v tej verigi pravzaprav obrobna figura. \
On je tisti, ki formalno objavi razpis. In on lahko samo]
predlaga razveljavitev razpisa. Oziroma zahteva odobri-]
tev razveljavitve, kot je to storil v zadnjem primeru. Ne^'
more pa o tem odločati. O tem bo odločala evropska komi-^
sija. In zagotovila so, da bo sedaj ukrepala hitro. Celjskil
župan Bojan Šrot pravi, da naj bi z gradbenimi deli za
čistilno napravo pričeli že na pomlad. Približno do fe-.
bruarja naj bi trajala priprava novega razpisa. Če bo po-^^
stopek za izbiro izvajalca gradbenih del skrajšan na 45'
dni, kar je Erik van derhinden obljubil že pred časom, ped,
bi se županova pričakovanja utegnila uresničiti. Celje naj,
bi s ponovljenim razpisom le pridobilo. Več za isti denar \
Res, daje moral župan zato skloniti glavo, sestaviti nekaji
čudnih dopisov, ki so v slabo luč o njegovi premišljenosti]
pri sestavi sporočil za javnost postavili predvsem njega;
samega, res pa je tudi, da se za toliko denarja utegne po-]
nižnost obrestovati. ;
Sedaj je že jasno, da pri razpisu ni šlo za kršitev načela'
tajnosti, temveč za problem postopka, po katerih pravilih-
se je vodil za izbiro izvajalca. In ker seveda »Evropa« ni-]
koli ne zamoči, so se odločili za Salomonsko rešitev. Žu-':
pan sestavi na priporočilo ministra Bavčarja za vodjo De-\
legacije evropske komisije v Sloveniji Erika van der Lind-:
na zahtevek za odobritev razveljavitve postopka izbire iz-:
vajalca za izgradnjo centralne čistilne naprave ter zače-
tek novega postopka izbire po skrajšanem postopku. Evrop-'
ska komisija se bo potrudila, da županovi zahtevi hitro
ugodi, v Celju pa že pripravljajo vse potrebno za ponovljen]
razpis. Slovenski pregovor sicer pravi, da gre rado v tretje.-
Upamo, da bo v primeru centralne čistilne naprave ro/d
šlo v drugo. i
NATAŠA GERKEŠ LEDNIKi
Posledice BSE
Evropski inšpektorji zadovoljni - V upanju na pomoč države
v Sloveniji se je minuli
teden mudila evropska ve-
terinarska inšpekcija, ki je
pregledovala ukrepe zoper
BSE, bolj popularno imeno-
vano bolezen norih krav.
Prve ugotovitve evropskih
veterinarskih inšpektorjev, ki
so med drugim pregledali tu-
di Rihterjevo kmetijo v Ti-
roseku, kjer se je bolezen po-
javila, so bile dokaj ugodne.
Po besedah direktorja repub-
liške veterinarske uprave Zo-
rana Kovača se tudi inšpek-
torjem zdi čudno, da se je bo-
lezen BSE pojavila ravno na
tej kmetiji, ki bi ji po mne-
nju nekaterih skoraj lahko
prilepili oznako bio. Vendar
pa gospodar Brane Rihter še
vedno zatrjuje, da živali ni-
koli ni krmil z mesno kost-
no moko, ki je po mnenju
nekaterih edini možni vir
okužbe z boleznijo BSE. So
pa pri Rihterjevih, kot na ve-
čini slovenskih kmetij, pre-
hrani živali dodajali umetna
krmila. Od leta 1996 naprej
je uradno v krmila prepove-
dano mešati mesno kostno
moko, toda... Krivce za iz-
bruh bolezni bo verjetno tre-
ba iskati kje drugje.
Evropski veterinarski inš-
pektorji so sicer pregledovali
še slovensko zakonodajo ter
njeno izvajanje. Ukrepi, kijih
Slovenija izvaja zoper bolezen
BSE, so po prvih ocenah za-
dovoljivi. Končno ima Slove-
nija že skoraj deset let sistem
učinkovitega ugotavljanja vzro-
ka pogina in testiranja za BSE.
Podrobno poročilo veterinar-
ske inšpekcije naj bi bilo zna-
no, vleh dneh. Sicer .s^^
cionalnem veterinarskem la-
boratoriju v novembru opra-
vili skoraj polovico več hitrih
testov na BSE pri klavnem go-
vedu, starejšem od 30 mese-
cev, kot mesec poprej.
Napovedana
podpora
kmetom
Po podatkih Kmetijsko
gozdarske zbornice Slovenije
se je odkup mesa skoraj pre-
polovil, vendar pa se zadeve
počasi normalizirajo. To po-
trjuje tudi direktor kmetij-
ske zadruge Mozirje Anton
Vrhovnik, ki pravi, da je ne-
kaj živali sicer na čakanju,
vendar pa odkupijo večino
primernih goved. Predvsem
zaradi prepovedi izvoza go-
vejega mesa v nekatere drž;
ve na Balkanu v mesno pn
delovalni industriji opoza
jajo, da je prodaja padla z
10 do 30 odstotkov. Kmeti
skega ministra Francija Bv
ta je posebna komisija za Bs
na ponedeljkovem sestank
pooblastila, naj predlaga {
nančnikom ponovno poviš;
nje podpor pripravi blaga 2
tuje trge.
Kmetijski minister Fram
But je sicer napovedal pome
tudi zadrugam in kmeton
Ta pomoč bo verjetno še k;
ko potrebna, saj je na prim«
v Zgornji Savinjski dolini
za nekaj odstotkov padla o(
kupna cena goveje živine. Ti
di druge posledice BSE bo ve
jetno čutiti še kar nekaj č;
sa.
U. SELIŠN^
Sprehod skozi oeljsko leto
Izšel je letopis 2001 za vsakdanjo rabo
Na letopis, ki ga je izdala
Fit media Celje (letošnji je
že četrti), so se mnogi že ta-
ko navadili, da je bil njegov
izid že težko pričakovan. Še
z vonjem po svežem tisku,
je Fit media publikacijo pred-
stavila minuli petek.
Že na oko in otip je Leto-
pis 2001, ki povzema doga-
janja v občinah Celje, Dobr-
na, Štore in Vojnik, druga-
čen; bolj pregleden, odliku-
je ga večja sistematičnost, do-
dane so mu nekatere novosti
ter posebnosti, kot na primer
foto prikaz praznovanj 550-
letnice mestnih pravic Celja,
ali pa dodatek na koncu. Celj-
ski obrazi. To so jubilant
mag. Ludvik Rebeušek, zna-
ni podjetnik mag. Stanko Ste-
pišnik in uspešna celjska štu-
dentka Maša Ostruh.
Letopis 2001 so pripravljali
številni strokovni sodelavci.
Tako je nastal mozaik pris-
pevkov in podatkov o veli-
kem številu posameznikov in
raznih organizacij. Je pubU-
kacija za vsakdanjo rabo, ki
skorajda ne bi smela manj-
kati na domači knjižni poli-
ci, v šolah, podjetjih in dru-
god, saj prinaša vrsto podat-
kov in dogodkov, ki jih po-
trebujemo v dnevnem poslov-
nem življenju, pa tudi slik in
zapisov, ki so zanimivi bra-
nje. Je lahko tudi lepo dari-
lo, pravi odgovorna uredni-
ca Vanesa Čanji in opozarja
bralce na bistveno novost, ki
je vidna že na pogled: »Us-
pelo nam je pripraviti lepši
in nekoUko priročnejši leto-
pis. In ker je natisnjen na
boljšem papirju, je tudi pri-
jaznejši.«
Vanesa Čanji iz vsebine po-
sebej izpostavlja rubriko gos-
podarstva, ki je tudi letos naj-
bolj obsežna, saj so ji dodali
še vrsto novih analiz in dru-
gih uporabnih podatkov. Po-
sebej so se dotaknili segmen-
ta samostojnih podjetnikov,
ki so jo primerjali po uspe-
šnosti z drugimi gospodarski-
mi družbami.
V letopisu pa so seved
predstavljena tudi vsa drug
področja, od vzgoje, izobr
zevanja, zdravstva, društev, 9
delovanja zdravnikov na me
narodnem področju, okol
in prostora in še kaj, kar
dobro vedeti. Saj, kakor je t
lo slišati na predstavitvi: »L
po je biti poznavalec dogoi
kov in podatkov, ki jih čas i
cer briše. Letopis 2001 pa
njih piše!« In res je resnici
prava zakladnica informac
zajetih od novembra lani (
oktobra letos. Letopis 2O0
je izšel v nakladi 4000 izv(
dov, ceno pa je obdržal stai
1000 tolarjev za izvod.
MATEJA PODJE
Vendarle razveljavitev razpisa?
Celjski župan Bojan Šrot
je v ponedeljek naslovil na
vodjo Delegacije evropske ko-
misije v Sloveniji Erika van
der Lindna zahtevek za odo-
britev razveljavitve postopka
izbire izvajalca za izgradnjo
centralne čistilne naprave, so
sporočili iz Mestne občine Ce-
lje. Hkrati predlaga začetek
novega postopka izbire po
skrajšanem postopku, kakor
je že predlagala evropska ko-
misija v Sloveniji.
Za ta korak se je župan od-
ločil na podlagi skupne ugo-
tovitve predstavnikov Repub-
like Slovenije, delegacije
evropske komisije v Slove-
niji in vseh odgovornih za iz-
vedbo projekta. Vsi menijo,
da je najboljša odločitev raz-
veljavitev postopka in njegova
ponovitev po pravilih PRAG,
ki že v razpisni dokumenta-
ciji predvidevajo natančno
določitev pogojev glede zah-
tevane kakovosti opreme, pa-
rametrov čiščenja odpadne
vode in obratovalne varno-
sti čistilne naprave. Osnova
za izbiro izvajalca je višina
ponudbe oziroma najnižja ce-
na.
Dosedanji postopek izb
re izvajalca pa se je vodil p
pravilih DIS Manual, ki za 01
novo daje optimalno vrednoi
ponudbe. Ob tem pa upoštf
va naložbeno vrednost, k<
kovost ponujene opremf
stroške obratovanja in pred
videno kakovost učinka či
čenja.
Z odkupen
ne be nič
Občina Vitanje ne bo d
kupila podjetja Kosovno p<
hištvo, ki je na prodaj v srj
dišču Vitanja (nekdanj
podjetje Lip).
Prav tako se svetniki nis
odločili za zamenjavo za eii'
kovredno podjetje na drugi''
kaciji. Lastnik Martin Zida'
šek bo predvidoma danes d'
bil odgovor občine. OsnoV
razlog za zavrnitev Zidanško^
ponudbe je denar. Svetniki'
namreč ugotavljali, da nal^
pa v vrednosti milijona ma'
občina ne bi zmogla - niti do
goročno.
30. seja Mestnega sveta
župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v sredo, 12. decembra, ob 13. uri, v veliki
dvorani Narodnega doma v Celju, 30. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo
svetniki obravnavali naslednji dnevni red:
pod točko 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta Mestne občine Celje od H. H. 1999 do
7.12.2001 in potrditev zapisnika 29. seje mestnega sveta z dne 15.11.2001; pod 4-predlogi Komisije
za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade: imenovanje predstavnika MOC v Svet
Vrtnarske šole Celje; pod 5 - Odlok o proračunu Mestne občine Celje za leto 2002 - druga obravnava;
pod 6 - Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Celje - prva obravnava; pod 7 - Odlok o
lokalnem turističnem vodenju - druga obravnava; pod 8 - problematika zdravstvenega stanja Celjank in
Celjanov; pod 9 - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za obmestni prostor Mestne občine Celje -
prva obravnava; pod 10 - a) predlog stališč do pripomb in predlogov na javno razgrnjeni osnutek
sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta starega mestnega jedra Celje - Mohorjev atrij; b) Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu starega mestnega jedra Celje - prva obravnava
in pod 11 - a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge ter b) vprašanja, pobude in predlogi.
Preprost poseg namesto
obsežne operacije
Splošna bolnišnica Celje
vabi posameznike in pod-
jetja, da po svojih najbolj-
ših močeh s prispevki za
nakup potrebne opreme po-
magajo bolnikom, ki se
zdravijo na Oddelku za bo-
lezni prebavil zaradi krva-
vitev iz prebavnega trak-
ta.
Na Oddelku za bolezni pre-
bavil Splošne bolnišnice Ce-
lje že vrsto let uspešno zdra-
vijo bolnike s hudimi krva-
vitvami iz prebavnega trakta
z endoskopsko sklerozacij-
sko metodo. Pri tem postop-
ku s posebno iglo skozi ka-
nal endoskopa vbrizgajo
sredstvo za zaustavitev krva-
vitve v krvavečo žilo ali ra-
no. Po opravljenem posegu
morajo bolnike opazovati v
sobi za intenzivno nego. Žal
pri tem ne zadošča samo člo-
veški nadzor, ampak je po-
treben tudi nadzor z apara-
turami, s katerimi spremlja-
jo delovanje življenjskih funk-
cij-
Prispevek za zdravljenje
bolnikov na Oddelku za
bolezni prebavil Splošne
bolnišnice Celje lahko na-
kažete na žiro račun št,:
50700-603-31871 s sklicno
številko 9075-2735. V pri-
meru, da bi tovrstno sode-
lovanje želeli urediti z do-
nacijsko pogodbo, so vam
vse informacije na voljo
na telefonski številki 031
311 025 pri Danijeli Gori-
šek, sporočajo iz bolnišni-
ce.
Z endoskopsko skleroza-
cijsko metodo so v skoraj 90
odstotkih nadomestili obsež-
ne operativne posege na že-
lodcu in na dvanajsterniku,
mnogim bolnikom, ki ope-
rativnega posega ne bi pre-
stali, pa so na ta način rešili
tudi življenje. Metoda ima ve-
liko prednosti, poudarjajo v
celjski bolnišnici, saj bistve-
no skrajša čas zdravljenja, v
veliki meri prepreči invalid-
nost bolnikov in jim v kraj-
šem času omogoči vrnitev na
delovno mesto.
Tako endoskopi, skleroza-
cijske igle in ostali potrošni
materiali, kakor tudi opre-
ma za intenzivno sobo, so
izredno dragi in že iztroše-
ni. V bolnišnici jih sami v
doglednem času ne bodo mo-
gli zamenjati, zato upajo, da
jim bomo pri tem pomaga-
li.
MILENA B. POKLIC
Št. 49 - 6. december 2001
DOGODKI
3
Bodo celjski svetniki
umirili proračunsko žogo?
Z odprodajo občinskega premoženja se zmanjšujejo tudi prihodki od najemnin za
poslovne prostore
Celjski mestni svetniki
)odo v sredo sprejemali pro-
ačun za prihodnje leto v
išini dobrih sedem milijard
lolarjev. Kot kaže, ga bodo
okrat sprejeli, četudi občin-
ike strokovne službe vseh
iripomb iz razprave, ko je
lil proračun v prvem bra-
iju, niso mogle upošteva-
Po besedah podžupana, za-
lolženega za gospodarstvo,
[deneta Podlesnika, so stro-
[ovne službe proračun za
irugo branje vendarle sesta-
file tako, da je pregleden in
iraktično izvedljiv. Če obči-
li ne bo potrebno pokrivati
zgub negativnega poslovanja
avnih podjetij, dodaja Pod-
esnik.
Na zadnji seji mestnega
iveta so imeli svetniki naj-
več pripomb na račun izgrad-
nje športnega parka pod Go-
lovcem. Še posebej zato, ker
se jim zdi, da finančne ob-
veznosti občine pri izgradnji
niso povsem jasne. »Po pred-
logu proračuna za prihodnje
leto in sprejetem rebalansu
letošnjega je sedaj jasno, da
bo občina letos in prihodnje
leto skupno za izgradnjo
športnega parka namenila
550 milijonov tolarjev. Prav
je, da smo na zadnji seji na
to temo izrekli veliko besed,
saj je pomembno, da so stvari
razvidne. Konec koncev se-
daj tudi v Ljubljani precej
razpravljajo o izgradnji sta-
diona v prestolnici, ustano-
vili so celo družbo z omeje-
no odgovornostjo. Računi
morajo biti namreč čisti,«
pravi Podlesnik. Predvidenih
300 milijonov tolarjev za iz-
gradnjo športnega parka za
prihodnje leto je realnih, oce-
njuje.
V proračunu za prihodnje
leto so strokovne službe v
drugo branje uvrstile tudi po-
stavko 150 milijonov tolar-
jev za izgradnjo srednje
zdravstvene šole. To bodo
svetniki gotovo pozdravili,
saj bi se v nasprotnem pri-
meru začetek gradnje še bolj
odmaknil v prihodnost, na
kar so svetniki že opozarja-
li.
Odprodaje
siromašijo
proračun?
Proračun pa še vedno, tu-
di v drugem branju, predvi-
deva precejšnjo odprodajo
občinskega premoženja. Iz
sprva predvidenih 300 mi-
lijonov tolarjev so v drugem
branju, v strokovnih služ-
bah, to postavko povišali na
500 milijonov tolarjev, ki naj
bi jih v proračun dobili iz
naslova odprodaje občinske-
ga premoženja. »Za prihod-
nje leto je predvideno, da bo
v proračunu 250 milijonov
tolarjev iz naslova najemnin.
Lani je bila ta številka višja
za 70 milijonov tolarjev. To
pomeni, da bo prihodnje le-
to, če bomo občinsko pre-
moženje odprodajah, denar-
ja iz naslova najemnin v pro-
računu še manj. To dokazu-
je, da odprodaja občinske-
ga premoženja pomeni siro-
mašenje Mestne občine Ce-
lje na daljši rok. Zato pra-
vim, da premoženja ne gre
kar prodajati. Občinske stro-
kovne službe bodo morale
do seje mestnega sveta, ki bo
v sredo, pripraviti seznam
nepremičnin, ki so predvi-
dene za prodajo,« pravi Pod-
lesnik.
Iz proračuna so za drugo
branje umaknili tudi postav-
ko v višini šest milijonov to-
larjev za nakup avtomobila,
ki je bil predviden v kabine-
tu župana. Dva milijona bo-
do raje dodatno namenili za
nakup terenskega vozila za
Komunalno direkcijo, še dva
bodo dodali javnemu zavo-
du za požarno varnost za pla-
če, dva pa delovanju komi-
sije za ugotavljanje in odprav-
ljanje posledic naravnih ne-
sreč.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK.
POSVETU
Vojna na
Bližnjem
vzhodu
JERUZALEM, 3. decem-
bra - Izrael je po krvavih sa-
momorilskih napadih pale-
stinskih skrajnežev, ki so ter-
jali življenja 25 Izraelcev, v
ponedeljek udaril s povračil-
nimi ukrepi. V sredo so se
nadaljevali novi samomoril-
ski napadi Palestincev. Izrael-
ski premier Ariel Šaron, ki
se je v ponedeljek predčasno
vrnil z obiska v ZDA, je v go-
voru narodu dejal, da je
Izrael v vojni, za vse, kar se
trenutno dogaja, pa je obto-
žil Arafata. Na dogodke na
Bližnjem vzhodu se je odzva-
la tudi mednarodna skup-
nost. ZDA so poudarile, da
ima Izrael pravico do samoo-
brambe, EU pa je sprte stra-
ni pozvala h končanju nasi-
lja. Egiptovski predsednik
Hosni Mubarak in jordanski
kralj Abdulah II. sta pouda-
rila, da morajo tako Izraelci
kot Palestinci ustaviti krog
nasilja in se vključiti v resna
poganjanja, ki bi vodila v
končanje konflikta.
OVSE proti
terorizmu
BUKAREŠTA, 3. decem-
bra - V Bukarešti se je zače-
lo dvodnevno ministrsko za-
sedanje OVSE. Ministri se na
zasedanju, že devetem po vr-
sti, posebej posveč.ijo ukre-
pom za boj proti nieiinarod-
nemu terorizmu - izdelali
bodo tudi akcijski načrt za
to področje. Predsedujoči
OVSE, romunski zunanji mi-
nister Mircea Geoana, je
poudaril, da OVSE sicer ni
glavni organ za boj proti te-
rorizmu, lahko pa se spo-
pade z njegovimi korenina-
mi, to je s političnimi, so-
cialnimi in gospodarskimi
neenakostmi, ki nudijo skraj-
nim ideologijam plodna tla
za izkoriščanje.
Delitev oblasti
v Afganistanu
KABUL/BONN, 4. de-
cembra - Delegati štirih af-
ganistanskih skupin na kon-
ferenci o prihodnosti Afga-
nistana na Petersbergu pri
Bonnu so po sedmih dneh
pogovorov dosegli načelni
dogovor o delitvi oblasti v
Kabulu, ki naj bi ga podpi-
sali v sredo dopoldne. Ok-
virni sporazum predvideva,
da bo vlado vodil paštun-
ski voditelj Hamid Karzaj,
imela pa bo 23 ministrov
in pet podpredsednikov vla-
de, ministrstva naj bi bila
razdeljena med različne af-
ganistanske skupine glede
na njihovo zastopanost v Af-
ganistanu. Severno zavez-
ništvo bo obdržalo ključne
ministre, zunanjega Abdu-
laha Abdulaha, notranjega
Junisa Kanonija in obram-
bnega Mohameda Kazima
Fahima. Po besedah Abdu-
laha bo v prehodni vladi
enega od perih položajev
podpredsednikov zasedala
tudi ženska predstavnica.
Maxi group
v stečaju
stečajni upravitelj napoveduje
zapleten in dolgotrajen postopek
Delavci že en mesec na borzi ^
stečajni senat okrožnega
sodišča v Celju je v začet-
ku tedna sprejel sklep o
uvedbi stečajnega postop-
ka v podjetju Maxi group.
Podjetje ima sedež v Šmar-
ju pri Jelšah, poslovne pro-
store v Celju, lastnika pa v
preiskovalnem zaporu v
Ljubljani. Za tiste, ki so
morda že pozabili - lastni-
ka Maxi group Roberta
Prevca so 27. septembra le-
tos aretirali, ker je osum-
ljen večih kaznivih dejanj.
Med drugim naj bi Volks-
bank-Ljudsko banko ob po-
moči dveh bančnih usluž-
benk ogoljufal za nekaj več
kot 2,2 milijarde tolarjev.
Uvedbo stečaja je že dobra
dva tedna pred Prevčevo are-
tacijo vložilo podjetje
ED&Man Coffee Limited iz
Londona, pri katerem je Maxi
group naročal surovo kavo,
račune pa »pozabil« poravna-
ti. Nabralo se je za 258.513
dolarjev dolga. Angleži so se
za vložitev predloga za ste-
čaj odločili potem, ko so ugo-
tovili, da Maxi group nima
denarja, da bi poravnal svo-
je obveznosti. Iz podatkov
celjske podružnice Agenci-
je za plačilni promet je bilo
namreč razvidno, da je pod-
jetje sredi julija imelo na ži-
ro računu le 148.000 tolar-
jev, da je bilo že dlje časa pla-
čilno nesposobno pa priča tu-
di to, da je agencija v šestih
mesecih morala vrniti za sko-
raj 53 milijonov tolarjev ak-
ceptnih nalogov, obračunskih
čekov in menic.
Robert Preveč, ki je sicer v
uradnih dokumentih naveden
le kot prokurist v Maxi group,
se je na predlog za uvedbo ste-
čaja seveda odzVal. Po svojem
pooblaščencu Dušanu Korošcu
je iz zapora zavrnil vse navedbe
londonskega podjetja, ki po
njegovem niti ne bi smelo
sprožiti postopka za stečaj,
češ, da ni upnik, saj mu Maxi
group ne dolguje ničesar. Pre-
več trdi, da mu je del dolga
že poravnal, preostanka pa ne
misli plačati, ker blago ni bi-
lo takšne kakovosti, kot je zah-
teval.
Kakorkoli, stečajni senat se
je odločil za stečaj, saj je ko-
nec novembra ob ponovnem
pregledu podatkov agencije za
plačilni promet ugotovil, da
je podjetje Maxi group plačil-
no nesposobno in prezadolže-
no, višina neporavnanih obvez-
nosti pa se je zaradi pravno-
močnih sodb in drugih izvrš-
ljivih odločb še povečala. Za
stečajnega upravitelja so ime-
novali Zlatka Hohnjeca, ki pa
v torek, po prvem obisku v
podjetju, še ni mogel poveda-
ti, kako bo postopek tekel. De-
jal je le, da bo stečaj zapleten
in najbrž tudi dolgotrajen. Naj-
prej bo treba ugotoviti, kolik-
šno je premoženje podjetja in
kje sploh je, preveriti pa bo
tudi moral, zakaj ob njegovem
prihodu v podjetju ni bilo za-
poslenega niti enega delavca
več. Vseh 46 delavcev je na-
mreč konec septembra na os-
novi odločbe delovnega inšpek-
torata šlo na borzo.
JANJA INTIHAR
Evro kotiček v poslovalnici Banke Celje je dobro obiskan.
Čas Je za evro
v državah članicah
vropske denarne unije pri-
lajajo v obtok evri, s prvim
Jnuarjem pa se začenja
Ivomesečno obdobje ve-
iavnosti obeh valut - evra
a nacionalne valute. Po 28.
ibruarju bodo v državah j
lanicah denarne unije v-j
iporabi le še evri. i
Članice denarne unije so: |
Avstrija, Belgija, Finska, j
Tancija, Grčija, Irska, Itali- ]
>.Luksemburg, Nemčija, Ni-;
ozemska. Portugalska in
'Panija. Slovenija bo, pred-
'doma, postala članica de-
wne unije dve leti po spre-
^mu v Evropsko zvezo. Evro
'^nkovci so v sedmih vred-
|ostih (5, 10, 20, 500, 100,
'OO in 500 evrov), kovanci
'3 bodo v osmih vrednostih
U,5,20 in 50 centov ter 1
in 2 evro). 1 evro je vreden
13,7603 avstrijskega šihnga,
1936,27 italijanske lire,
1,95583 nemške marke.
Na zamenjavo nacionalnih
valut držav članic denarne
unije so dobro pripravljeni
tudi v slovenskih bankah, kjer
bodo na vseh deviznih raču-
nih 31. decembra izvedh
spremembo nacionalnih va-
lut v evre in to po določenih,
fiksnih in nespremenljivih
menjalnih razmerjih med po-
samezno nacionalno valuto
in evrom. Menjavo bodo ban-
ke opravile brezplačno. Ne-
koliko drugače je z deviza-
mi, ki jih hranijo občani do-
ma. Nasvet iz bank je, da jih
čim prej položite na svoj de-
vfzni račun, pri čemer v ve-
čini bank (izjemoma) spre-
jemajo tudi kovance. Če se
boste odločili za takšno pot,
vam bodo protivrednost va-
lute do 28. februarja pripi-
sali na račun v evrih. Če pa
se boste odločili za zamenja-
vo gotovine za gotovino, bo
treba plačati provizijo.
V večini bank so že odprU
tako imenovane evro kotič-
ke, kjer lahko občani dobijo
podrobnejše informacije in
opravijo menjavo valute v
evre.
Uvedba evra pa prinaša še
nekaj novosti. Zanimivi sta
zlasti spremembi pri obre-
stovanju deviznih vlog, pri
čemer bo referenčna obrest-
na mera tako imenovani evri-
bor, ki izenačuje obrestne
mere dvanajstih nacionalnih
valut. Nekaj sprememb pa
bo tudi pri poslovanju s pla-
čilnimi karticami, kjer bo
nemško marko kot osnovno
enoto za izračun zamenjal
evro.
BRST, Foto: G. DOMJAN
Celje dobi materinski dom
Ta mesec bo Celje dobilo še materinski
^ni. Namenjen je socialno ogroženim ma-
^fam z otroki. Podjetje Nepremičnine je v
^ namen že uredilo objekt ob Teharski ce-
^> v katerem bodo lahko bivale štiri matere
'otroki.
Materinski dom bo deloval pod okriljem Cen-
^^2a socialno delo Celje, pravi Suzi Kvas, viš-
ja strokovna sodelavka občinskega oddelka za
družbene dejavnosti. Prihodnje leto pa se bo-
do prijavili na razpis za sofinanciranje social-
no varstvenih programov pri resomem ministrs-
tvu. Iz tega naslova si obetajo pridobiti sreds-
tva za eno zaposleno strokovno delavko v ma-
terinskem domu ter za kritje materialnih stroš-
kov, povezanih z materinskim domom. NGL
St. 49 - 6. december 2001
4
DOGODKI
Smuk na bele
poljane
Kje, kako in po čem bomo letos smučali na Celjskem - Za Roglo večina
smučišč prihodnji teden
še malo, pa se bomo lahko vsak
dan odpravili na drugo smučišče
na Celjskem. Zaenkrat je užitek
na belih poljanah možen le na Ro-
gli, na ostalih smučiščih pa ča-
kajo na nekaj snežink ali na niž-
je temperature. Predvidoma konec
prihodnjega tedna naj bi zagnali
naprave na večini smučišč, kjer
niso odvisni samo od naravnega
snega.
Cene smučanja so zelo različne,
prav tako zahtevnost prog in druge
usluge, ki jih nudijo ob smučiščih.
V zbirniku smo zajeli najbolj znana
smučišča, sicer pa je na Celjskem še
veliko manjših vlečnic, ki jih bodo
zagnali potem, ko bo zima natresla
zvrhano mero snega.
Rogla: na smučišču, ki je na Celj-
skem brez prave konkurence, lahko
prepeljejo na uro dobrih 14 tisoč
smučarjev. Med letošnjimi novost-
mi so velika samopostrežna restavra-
cija na smučišču Jurgovo, ki bo od-
prta v prihodnjih dneh, imajo nov
teptalni stroj za enostavnejšo in ka-
kovostnejšo obdelavo strmih smu-
čišč ter več kot sto novih parkirnih
mest. Več dni že obratujejo vlečnice
Uniorček in Košuta ter sedežnica Pla-
nja, včeraj sta začeli obratovati še
obe vlečnici Mašinžage.
Zaradi bogate ponudbe so na Ro-
gli višje tudi cene. Trenutno veljajo
cene za predprodajo, od 16. decem-
bra pa bo stala dnevna vozovnica za
odrasle 4.300 tolarjev (za otroke do
štirinajstega leta 3 tisoč ter študente
in upokojence 3.800 tolarjev). Ce-
na dopoldanske ali popoldanske vo-
zovnice bo za odrasle 3 tisoč tolar-
jev (za otroke 2 tisoč ter študente in
upokojence 2.700 tolarjev), cena noč-
ne vozovnice za odrasle pa bo 2.400
tolarjev (za otroke 1.600 ter študen-
te in upokojence 2.100 tolarjev). Do-
poldanske vozovnice veljajo od 9.
do 13. ure, popoldanske od 12. do
16. ure ter nočne od 17. do 21. ure.
Med ugodnostmi so različne večdnev-
ne, sezonske, prenosne in točkovne
vozovnice.
Celjska koča: v ZPO Celje, ki je
upravljavec smučišča, so v začetku
tedna povedali, da so predvideli za-
četek obratovanja za 16. december.
Prav tako so razmišljali, da bi ga ta
konec tedna odprli že za otroke. Na
zemljišču v občinski lasti sta 400 in
250 metrov dolgi vlečnici, z umet-
no zasnežitvijo ter možnostjo noč-
ne smuke. Ob delavnikih bodo nu-
dili le nočno smuko (od 17. do 21.
ure), ob vikendih, praznikih in šol-
skih počitnicah pa bo smučišče obra-
tovalo že od 9. do 16. ure. Celod-
nevna vozovnica, ki vključuje noč-
no smuko, stane 1.200 tolarjev, vo-
zovnica za dopoldansko, popoldan-
sko ali nočno smuko tisoč tolarjev
(za otroke do 15. leta 800 tolarjev).
Nudijo različne popuste ter možnost
povezave z drsanjem na celjskem dr-
sališču ter kopanjem na Golovcu.
RTC Golte: na smučiščih na Mo-
zirskih planinah bodo naprave pog-
nali konec prihodnjega tedna. Obe-
tajo kakšen dan brezplačne smuke,
podrobnosti pa bodo znane prihod-
nji teden. Smučarje pričakujejo prak-
tično popolnoma prenovljene žični-
čarske naprave, v gradnjo akumula-
cijskega jezera in zasneževalnega si-
stema pa so v podjetju_Golte Slove-
nija vložili preko 3 milijone mark.
Na vseh napravah so opravili potrebne
preglede. S prodajo kart v predsezo-
ni so zaključili. V sezoni bo dnevna
karta veljala 3.500 tolarjev za odra-
sle, otroci in starejši pa bodo za kar-
to odšteli tisočaka manj.
Logarska dolina: vlečnica v nek-
danjem kampu na 800 metrih nad-
morske višine bo normalno delova-
la takoj, ko bodo temperature do-
volj nizke. Že lani so namreč uspo-
sobili sistem za umetno zasneževa-
nje, vendar so jih motile previsoke
temperature. Cena dnevne karte za
odrasle bo 2 tisoč tolarjev, celodnev-
na otroška ali poldnevna vozovnica
za odrasle pa tisoč tolarjev. Še več
pozornosti bodo namenili ureditvi
prog za smučarske teke, čeprav se
morajo še podrobneje dogovoriti gle-
de vzdrževanja prog. Poleg tega na-
meravajo v podjetju Logarska doli-
na zapreti cesto od Doma planincev
do slapa Rinka, razen za potrebe os-
krbe koče na Okrešlju in Logarske-
ga Kota, na tem predelu pa urediti
sankališče.
Kmetija Ložekar: na smučišču nad
Logarsko dolino, ki se razprostira na
več kot tisoč sto metrov nadmorske
višine, bodo naprave pognali proti
koncu prihodnjega tedna. Vlečnica
bo obratovala vsak dan med 9. in 16.
uro, proge pa so primerne za vse sta-
rostne skupine. Sicer imajo na turi-
stični kmetiji januar in februar za-
seden s skupinami otrok iz cele Slo-
venije, vendarle pa nudijo ugodno
smuko vsakemu gostu. Za dnevno kar-
to, za odrasle zaračunajo 1.700 to-
larjev, za otroke pa tisoč tolarjev. Sku-
paj s Smučarsko-skakalnim klubom
Ljubno vzdržujejo tudi skakalnico.
Kmetija Zgornje Drtice: proga v
dolžini 400 metrov je povsem odvi-
sna od naravnega snega, je pa zelo
strma, primerna za tekmovanja in
izkušene smučarje. Dnevna karta za
odrasle stane 1.800 tolarjev, za otroke
tisoč tolarjev, za enourno vozovni-
co pa je treba odšteti 250 tolarjev.
Na kmetiji nad Lučami, ki leži na
nekaj več kot 800 metrih nadmor-
ske višine, imajo 50 ležišč, gospo-
dar Tomaž Pečovnik pa pravi, da ima-
jo pozimi še nekaj prostora.
Gozdnik pri Grižah: zaradi raz-
ličnih težav smučišče znova ne bo
odprto. Imajo težave zaradi pomanj-
kanja snega ter z lastnikoma zem-
ljišč, ki nista pripravljena podpisati
pogodbe za daljši čas. Vlečnica je v
lasti občine Žalec.
Liboje: smučišče, za katerega skr-
bi TVD Partizan Liboje, je priprav-
ljeno na sneženje, upravni odbor je
moral v začetku tega tedna le še po-
trditi predlagani cenik. Tako bi naj
stala dnevna vozovnica 1.200 tolar-
jev ter za otroke do 15. leta 800 to-
larjev. Na smučišču, ki je delno umet-
no zasneženo ter osvetljeno za noč-
no smuko, sta dve po tristo metrov
dolgi vlečnici. Ob delavnikih bo od-
prto po 15. uri (ob vikendih ves dan),
nočna smuka pa bo od 17. do 20. ure.
Največ ga uporabljajo smučarji iz Sa-
vinjske doline in Celja.
Prebold: v smučarskem klubu so
v začetku tedna povedali, da je do-
mače smučišče pripravljeno na sneg,
upravni odbor mora le še potrditi ce-
ne. Po predlogu znašajo za 10 vo-
ženj od 500 tolarjev (do 15. leta sta-
rosti) do 600 tolarjev (nad 15 let).
Za nočno smuko veljata dve točki
(vsaka vozovnica vključuje 10 točk).
Preboldsko, 300 metrov dolgo vleč-
nico, radi uporabljajo tudi smučarji
iz Braslovč, Vranskega, Polzele in
Šempetra. Obstaja možnost nočne
smuke, posebej znano pa je po za-
četnih in nadaljevalnih smučarskih
tečajih, tudi za snowboard. Pod smu-
čiščem bo tri kilometre tekaških prog,
obljubljajo v Preboldu. Ob vikendih
bo odprto od 9. do 12 ure ter od 13.
do 17 ure ter med tednom od 15. ure
(nočna smuka od 17. do 19. ure).
Rogaška Slatina-Janina: Smučar-
ski klub Rogaška, ki je pogodbeni
upravljavec smučišča Janina v Rogaški
Slatini, ima trenutno vrsto težav. Ta-
ko se srečujejo z ovirami v zvezi s
priključitvijo na elektriko, pokradli
so jim dele iz topov za umetno zasne-
ževanje, vodno zajetje pa je še praz-
no. Zajetje so pred tednom dni po-
globili ter čakajo na obilnejše pada-
vine. Sicer pa imajo na smučišču Ja-
nina 400 metrov dolgo vlečnico, ki
lahko prepelje na uro nad šesto smu-
čarjev. Cena dopoldanskih (od 9. do
13. ure) ali popoldanskih (od 12. do
16. ure) vozovnic bo 700 tolarjev ter
za nočno smučanje (od 16. do 20. ure)
1200 tolarjev. Za naslednjo sezono
načrtujejo postavitev vlečnice za po-
trebe najmlajših smučarjev.
Velenje-Šalek: za smučišče,-kjer
imajo možnost umetnega zasneže-
vanja ter nočne smuke, računajo, da
bo začelo delovati pred božičem. V
smučarskem klubu so povedali, da
zamujajo zaradi dogovorov z lastni-
co zemljišča, s tem pa so povezana
vzdrževalna dela, ki so pogoj za pri-
ključitev na električno omrežje. Tristo
metrov dolgo vlečnico najrajši obi-
skujejo velenjski otroci, saj je zelo
primerna za začetnike. Pripravljajo
tudi tečaje. Cen vozovnic še niso do-
ločili.
BRANE JERANKO
URŠKA SELIŠNIK
PO DRŽAVI
Slovenski
tanki
Minuli teden se je vendarle
končal program moderniza-
cije slovenskih tankov T 55,
Najbolj razširjeno oklepno
vozilo, ki je v ruski, poljski
ali slovaški verziji razširjeno
po vsem svetu, po strokov-
nih ocenah pa jih je v upo-
rabi še najmanj 30 tisoč, je
dobilo tudi različico T 55
S, po zagotovilih domačih
vojaških strokovnjakov pa
se novi oklepnik lahko po-
stavi ob bok marsikateremu
sodobnejšemu tanku, ki jih
uporabljajo sosednje drža-
ve. Dolgotrajni projekt mo-
dernizacije, ki se je začel že
v začetku devetdesetih, je bil
v začetku zaznamovan z em-
bargom Združenih narodov,
ki je prepovedoval izvoz
orožja in vojaške opreme na
območje držav nekdanje Ju-
goslavije. Zato so tudi pri
tem projektu pomoč poiska-
li pri izraelski vojaški indu-
striji, ki je takšne malenko-
sti niso preveč motile. Leta
1994, ko se je moderniza-
cija začela, so bili oklepni-
ki T 55 v klavrnem stanju,
primerni le še za popolno
obnovo, zaloge nadomest-
nih delov skoraj ni bilo, tan-
kovsko strelivo kalibra lOO
mm je bilo zastarelo, zalo-
ge pa so zadoščale le za dve
uri bojev. Modernizacija je
tankom zagotovila večjo og-
njeno moč (nov top kalibra
105 mm s povsem novo op
tiko in elektroniko za kon-
trolo ognja), boljšo zaščito
posadke (eksplozivno reak-
tivni oklep superblazer, opo-
zorilni sistem pred sovraž-
nimi merilnimi napravami,
metalec dimnih min, nov ga-
silni sistem) in večjo mobil-
nost (nov sistem podvozja,
hidravlično krmiljenje, boč-
na zaščita in nov motor). Vse
to je precej povečalo mož-
nost preživetja na morebit-
nem bojišču, življenjska do-
ba T 55 se je podaljšala za
10 do 15 let, hkrati pa je po-
stal kompatibilnejši s stan-
dardi zveze Nato. UspešnosI
prenove so ocenjevali tudi s
posebno metodo ameriške
vojske, ki vsakemu oklep-
niku prisodi faktor učinko-
vitosti. Tako se je faktoi
AWSP, ki je prej znnša!
1,582, povečal na 3,54, in
skoraj dosegel faktor moder-
nejšega T 84 (njegov AVVSP
je 3,891), Celotna investi-
cija je veljala 52,5 milijonj
evrov (11,7 milijard tninil
jev). Potrditvah obrm
ga ministrstva je kar C>,
stoikov davkoplačevalskeg
denarja ostalo v Sloveniji
saj so pri obnovi tanko^ -^o
delovala slovenska p
ja.
Na slovesnosti ob i
72. brigade je načelnu^ t^^-'
neralštaba brigadir Ladisla|
Lipič v Mariboru predal tri
deset prenovljenih oklepni
kov 74. oklepno-mehanizi
ranemu bataljonu, ki delu
je v okviru omenjene bri
gade. Minister za obramb'
Anton Grizold pa je 72. bri
gadi podelil Red SlovensK'
vojske.
St. 49 - 6. december 2001
AKTUALNO
5
Poskus umora
lastnega otroka?
Počasni sodni mlini, negotova usoda otroka in družine, ki to že zdavnaj ni več
Devetnajstega januarja letos je
jetčlanski senat Okrožnega so-
iišča v Celju 43-letnemu Goraz-
ju Bombeku iz Celja izrekel šest-
etno zaporno kazen. Zaradi po-
ikusa nadaljevanega kaznivega
lejanja umora svojega takrat še
nladoletnega sina Darka in za-
adi kaznivega dejanja zanemar-
anja in surovega ravnanja z mla-
loletno osebo. Spoznali so ga to-
ej za krivega.
Marca lani je med očetom in si-
lom izbruhnil spor, ker naj bi Go-
azdova sestra nekje slišala govo-
ice, da je bil Darko v družbi z ose-
)ami, ki imajo opravka z mamili,
lorazda naj bi novica o tem razje-
;ila, sinu naj bi grozil, da ga bo
ubil kot mačka« in ga dvakrat da-
fil. Prvič je med njiju stopila Dar-
lova mama in ju spravila narazen,
iin pa naj bi vmes za kratek čas
zgubil zavest, nato pa se zdramil
nočeta udaril, ker naj bi le-ta gro-
)o grozil še materi. Oče naj bi za-
em Darka davil še drugič in odne-
lal sam. Sin je zaradi poškodb na
ratu in zlomljenega prsta na roki
noral iskati zdravniško pomoč. Go-
azd Bombek se je na sodišču za-
govarjal, da je bil sin tisti, ki ga je
lapadel prvi.
Je šlo potemtakem res za »mo-
ilski naklep«? Ključno vprašanje,
la katerega bodo morali najti od-
;ovor, saj je Višje sodišče januar-
iko sodbo razveljavilo in jo vrnilo
la začetek. Ugotovilo je kršitev do-
očb kazenskega postopka, ker je
)rvostopenjsko sodišče nadaljeva-
0glavno obravnavo in izvajanje do-
azov, kljub temu, da se je vmes
amenjala ena od sodnic porotnic.
Darilo za birmo
Kot nam je povedala zdaj že nek-
lanja Gorazdova žena je bilo nasi-
je za njihovimi vrati prisotno že
leta in leta. O ločitvi naj bi razmiš-
ljala že po dveh letih poroke, ko
naj bi jo prvič udaril. Od takrat naj
bi bila deležna kar nekaj klofut in
groženj, tudi starejšega sina Darka
naj bi Gorazd premnogokrat uda-
ril brez razloga. Svojega »deleža
krivde« Bombek ne zanika: »Priz-
nam, da sem starejšega sina preveč
zanemarjal v času, ko sva z ženo
vlagala v izgradnjo hiše, udaril sem
ga večkrat, vedno le po zadnjici,
ampak, da bi ga lani želel ubiti?«
Ko smo se pogovarjali z Darkom,
ki ima sedaj devetnajst let, smo do-
bili občutek, da je prijazen, zgo-
voren in odločen fant. Toda ko be-
seda nanese na očeta, govori hlad-
no in brez čustev. Ne boji se ga več.
Niti enkrat ne slišimo besedico »o-
če«, imenuje ga Gorazd. »Nikoli ne
bom pozabil, kako me je pretepel,
ko je izvedel, da sem začel kaditi,
hodil sem po vseh štirih...pa takrat
za birmo. Bil sem ves moder,« nam
razlaga.
Ravno dan pred birmo naj bi ga
namreč močno pretepel, kar naj bi
bilo razvidno tudi s slik in video-
posnetkov. Bombek pravi, da za-
radi tega, ker naj bi sin prišel ta-
krat domov pijan oziroma:«...pod
vplivom mamil in je začel kuriti
vrata v kuhinjo in zato, ker naj bi
sin proti njemu zamahnil prvi...«
Novembra leta 1999 naj bi sina
brez razloga dvakrat s pestjo uda-
ril v moda in brez besed odšel na-
prej, kar pa je že v prvem sojenju
odločno zanikal. Sin trdi drugače.
Nasprotujoče so si tudi izjave o
Darkovem bivanju v Kriznem cen-
tru Celje. Bombek pravi, da je bil
razlog za to neopravičeni izostan-
ki v šoli, čeprav naj bi bilo iz do-
pisov kriznega centra jasno razvid-
no, da naj bi bil za 18-dnevno bi-
vanje v centru razlog nasilje v dru-
žini.
Gorazd Bombek: »Dokazoval bom svojo nedolžnost do konca!«
»Že leta 1997 sem se s sinovoma
zaradi moževega nasilja preselila
v stanovanje v Lembergu in bila tam
kar nekaj mesecev, vse dokler nas
Gorazd ni našel, nas poiskal in mi
znova grozil. Težko razložim, za-
kaj sem se po vseh teh dogodkih
ponovno vrnila domov. Prošnja
otrok, predvsem mlajšega sina, da
bi bili znova družina, je bila po-
glavitna pri moji odločitvi, da se
vrnem nazaj k možu,« nam razlaga
nekdanja Bombekova žena.
»Če sem resnično tak nasilnež,
zakaj dovolijo, da je mlajši sin se-
daj z menoj?« se brani Bombek in
nam razlaga: »Skrbim zanj, v šoli
ima sedaj boljše ocene. Iz materi-
nega stanovanja pa je odšel zato,
kot sam pravi, ker je znala psihič-
no pritiskati nanj, Darko pa ga je
pretepal, in ga je preprosto nagna-
la...« Obtožbe bivša žena zanika in
pravi, da mlajšega sina ni nikoli spo-
dila, «Takrat je bil pri očetu, do-
mov je prišel le po nekaj osebnih
stvari. Ker pa je bil dokaj osoren
do mene in Darka, sem mu rekla,
če ima vse stvari, po katere je pri-
šel, naj gre. S tem nisem mislila,
naj se odseli, saj svojega sina ne bi
mogla nikoli nagnati... Mlajši sin
je bil vedno bolj fizično navezan
na očeta, saj sta skupaj preživela
veliko časa, tudi zaradi tega, ker
sem jaz študirala ob delu. Nikoli
pa ga ni tepel, tako kot Darka.«
Da gre za manipuliranje z Iz-
letnikom, še dodaja nekdanja že-
na, tudi takrat, ko mu je Gorazdov
brat poklonil neregistriran avtomo-
bil, v katerem naj bi ga nekateri
videli celo za volanom. Pa takrat,
ko naj bi mu Gorazd dal ključe od
hiše, žena in Darko pa jih nista imela.
Gorazd sedaj živi z bratom (ki je
trenutno prevzel skrbništvo nad
mlajšim sinom), sestro in svojo 80-
letno materjo v majhnem stanova-
nju. Nekdanja žena živi na drugem
naslovu.
Zavarovanje
premoženja?
Zadnji zapleti so se vrstili v za-
četku oktobra. Takrat je Gorazd pri-
šel v stanovanjsko hišo na Hudinji,
ki sta jo z nekdanjo ženo zidala sku-
paj. V tem času pa je hiši bival sta-
rejši sin. »Zavarovati sem hotel svoje
premoženje,«pravi Bombek, »Takrat
pa je prišel v hišo Darko.« Ker pa je
sodišče spomladi letos izreklo ukrep
o prepovedi približevanja sinu na
manj kot dvesto metrov, so ga no-
vembra po prvi obravnavi ponov-
nega sojenja priprli. In ga na začu-
denje mnogih po treh dneh izpu-
stili. Kot je razvidno iz sklepa je
sodišče pripor spremenilo, ker naj
bi bila »prekršitev ukrepa prepo-
vedi približanja oškodovancu upra-
vičena«, ker gre za zavarovanje pre-
moženja. »Brat mi je povedal, da
je v hiši Gorazd s šestimi pričami,
da bodo lahko videli kako nasilen
sem...da naj bi zamenjal ključav-
nico, češ, da ne morem v hišo, v
kateri sem imel vse osebne stvari.
Iz službe sem takoj prihitel domov,«
nam je povedal Darko. Kaj bi bilo,
če bi tistega dne med Gorazdom in
sinom znova prišlo do pretepa, bi
bila takrat prekršitev ukrepa upra-
vičena? Bi šlo potem še vedno za
zavarovanje premoženja...
Darko sedaj živi s svojo mamo,
hiša pa sameva. Bombeku naj bi
bila že ponujena možnost prodaje
in skupna razdelitev denarja, ki bi
lahko rešila stanovanjski problem
vseh vpletenih. Odklonil naj bi jo
zaradi premajhne ponujene vsote
denarja, sedaj pa je pripravljen po-
govarjati se o drugačni ponudbi,
nam je povedal. Izvedeli pa smo,
da njegov odvetnik do dogovorje-
nega roka (21.novembra) Bombe-
kovi bivši ženi še ni poslal osnutka
dogovora o prodaji hiše, o katerem
sta se predhodno pogovarjala.
Do konca
»Svojo nedolžnost bom dokazo-
val do konca. Pisal sem že varuhu
človekovih pravic, pa takrat njegov
namestnik ni napisal zame sprejem-
ljivega odgovora,« pravi Bombek
in opozarja na številne »luknje« v
sodnem procesu in zasliševanju.
»Ne verjamem več v slovensko pra-
vosodje, zahtevam izločitev okrož-
ne državne tožilke v mojem prime-
ru, ker sumim, da mi je podtakni-
la obremenjujoče dokaze.« Kot do-
daja, gre za izjavo njegove žene, ki
naj bi glede Bombekovega izbruha
v Lembergu enkrat izjavila, da je
imel v rokah nož, drugič pa tega ni
navedla. Sama pravi, da noža ni
videla v njegovih rokah in da se ne
spominja, da bi to kdaj izjavila, vi-
dela pa ga je naslednji dan na tleh.
»Videl sem ga jaz. V Gorazdovih ro-
kah, kako ga je brusil. V kuhinji v
Lembergu, v stanovanju, ki sploh
ni bilo njegovo, v katerega je vdrl
na silo...« dodaja Darko. Toda to
se je zgodilo že pred petimi leti in
ni predmet sojenja, zaradi katere-
ga Gorazdu znova grozi zaporna ka-
zen. Sicer pa naj bi Bombek svojo
zahtevo po izključitvi tožilke okre-
pil še z nekaterimi argumenti.
»Prav tako iščem odvetnika, ki
bi bil pripravljen zaščititi pravice
mlajšega sina in, če bo potrebno,
podati kakšno kazensko ovadbo zo-
per delavca Policijske uprave Ce-
lje.«
V prvem sojenju je bilo zasliša-
nih kar nekaj prič, a jih je bilo kar
nekaj tudi ovrženih, ker »niso bile
verodostojne«, saj naj bi pričale v
Gorazdovo korist.
V času od lanskega marca, ko je
nasilje doseglo svoj vrhunec, naj
bi tudi Gorazdu grozili, njegovi bivši
ženi pa pisali grozilna pisma. To-
da kdo? Oba namreč zanikata, da
bi drug drugemu škodovala tudi na
tak način.
Glavne obravnave so bile v prvem
sojenju zaprte za javnost, ali bo vno-
vič tako, še ni jasno. Obtoženi je
že večkrat skušal priti v stik z jav-
nostjo, zato je pričakovati, da se s
tem, da bo javnost tudi tokrat iz-
ključena, ne bo strinjal. Tudi mati
in starejši sin sta bila pripravljena
o tem končno spregovoriti tudi v
javnosti.
»Ne gre le zame, gre za petsto os-
talih mater in njihovih otrok,« pravi
Bombekova nekdanja žena in do-
daja z zlomljenim glasom:»Dovolj
sem pretrpela, želim si miru, zase,
za otroka, za vse...« Obrne se proti
starejšemu sinu in pokaže na knji-
go. :«Ko bi le enkrat občutili, kaj
pomenijo te besede...« Darko bere
knjigo z naslovom Močnejši od so-
vraštva...
Star je že devetnajst let, mlajši
sin le dvanajst. Ko ga je mama pred
dnevi vprašala, s kom bo dočakal
novo leto, z njo ah z očetom, ji je
odgovoril:«Sam.« Pri dvanajstih je
težko razumeti starše in njune spo-
re, težko se je odločiti komu verje-
ti, še težje pa je verjeti vsem.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Darko Bombek: očeta se ne boji več.
St. 49 - 6. december 2001

6
INTERVJU
»Sem,
kakršna semfi
»Glasno se smejim, glasno jočem in glasno razburjam,« pove Župančičeva
in Ježkova nagrajenka Vita Mavric
Nedavni Iconcert šanso-
njerke in igralke Vite Mavric
v Narodnem domu v Celju
smo izkoristili za pogovor,
ki je umetnico popeljal po po-
teh njenega odraščanja in zo-
renja, od otroškega do umet-
niškega in osebnostnega.
Kot številni drugi nadarjeni
ljudje, je tudi Vita Mavric ne-
kega dne odšla iz Celja in us-
pela. »Sem, kakršna sem« je
naslov njene najnovejše zgoš-
čenke s šansoni, takšen je bil
naslov njenega celjskega umet-
niškega večera, na katerem jo
je spremljal maestro Moj mir
Sepe, in takšen naj bo tudi to-
kratni naslov, ko nam je Vita
Mavric Stražišar povedala
marsikaj o sebi in vseh svojih
ljubeznih.
Sreča stanuje v sedmem
nadstropju, je v eni svojih pe-
smic napisal Frane Milčin-
ski Ježek. Kje pa je vaša sre-
ča doma?
V Ljubljani za Bežigradom,
ampak v osmem nadstropju,
tam je njen edini dom. Sicer
pa je sreča tako zelo-relativen
pojem. Pred leti bi lahko o njej
prav na veliko razpredala, da-
nes pa je zame edina sreča moja
družina. Žal se ukvarjam s po-
klicem, ki je nadvse minljiv.
Kdo vam je na poti umet-
niškega zorenja najbolj po-
magal?
Brez dvoma Borut Lesjak.
Bil je moj učitelj v glasbenem
in življenjskem pomenu. Ko-
rakoma me je naučil, kako se
živi na odrskih deskah in, kar
je najbolj pomembno, kako
se živi za njimi ter kako zdr-
žiš in preživiš vzpone in pad-
ce tega poklica. Kot pianist je
bil pripravljen z mano, frkljo
in popolno začetnico, potovati
iz kraja v kraj in nikoli ni vpra-
šal, za kakšen denar. Edino ta-
ko, z nastopi v živo, sem lah-
ko pridobila izkušnje in ruti-
no, ki se je v teoriji ne moreš
naučiti. Zaradi vsega tega
predznanja lahko danes zelo
veliko prenesem in zdržim. Da
o projektu Ježek sploh ne go-
vorim. Ko mi je Tomaž Pan-
dur ponudil samostojni pro-
jekt, je bil najbrž edino Borut
tako močno zaverovan v glas-
bo in gledališče, da se je bil
pri svojih letih voljan vsak ve-
čer voziti iz Ljubljane v Mari-
bor in nazaj. In to kar nekaj
mesecev. Ah, ta predanost ga
je na koncu tudi pobrala. Ob-
čudovala sem ga in do njega
čutila veliko strahospoštova-
nje, on pa je nadvse cenil moj
talent in me v mojih idejah
spodbujal. Rad je imel gleda-
lišče.
Vam je na poti navzgor po-
magal tudi brat Vinko
Moderndorfer, ki ga Celja-
ni poznamo predvsem kot
komediografa in režiserja
mnogih uspešnih predstav
na odru celjskega poklicne-
ga gledališča?
Niti najmanj mi ni poma-
gal, sploh pa ne verjamem, da
bi mi lahko. Nihče ti ne more
pomagati na tak način. Oko-
lje te ne sprejme, če se sam ne
dokažeš. Na začetku, se mi
zdi, sploh ni bil najbolj nav-
dušen nad mojim življenjskim
izborom in ni me kaj dosti
spodbujal. In načakala sem se,
preden sem od njega doživela
prvo pohvalo. V glavnem me
je samo kritiziral. Danes vem,
da mi je bilo to v korist, ko si
mlad in na začetku pa... ah, ta
moj veliki brat! Sedem let je
starejši od mene in že zaradi
tega mi je bil v marsičem vzor,
vendar pa mi zaradi njega tu-
di manjvrednostnih komplek-
sov ni manjkalo. No, mislim,
da je danes kar ponosen na-
me... tako kot sem jaz nanj.
Ampak zanj sem še vedno »ta
mala.« Res je otročji in tu mu
ni pomoči. Sem pa posnela in
odpela nekaj njegovih pesmi
in tudi v Cafe Teatru sem ga že
angažirala kot režiserja.
Kolikokrat se vam je na poti
k uspehu pokvarilo dvigalo
in ste morali peš po stopni-
cah v osmo nadstropje? So vam
bili pogosto nastavljeni bana-
nini olupki ali pa vam je mor-
da šlo vse gladko, ker ste znali
uporabiti tudi komolce?
No, bananini olupki so se-
stavni del vsakega poklica in
življenja nasploh. Življenje te
kar naprej preizkuša in ti s tem
daje možnosti, da spoznavaš
sebe in svojo vzdržljivost. Tak-
šne situacije so za osebnostni
razvoj koristne, niso pa pri-
jetne. Šele ko udarce in padce
preživiš, lahko na vse skupaj
pogledaš z zdravo distanco in
ugotoviš, ali je bila življenj-
ska šola koristna ali ne. Ko-
molcev pa ne priporočam, rajši
veliko mero diplomacije, pa
pretehtane odločitve po pres-
panem afektu. Tega sem se sča-
soma naučila, a se moram še
vedno kdaj pošteno ugrizniti
v jezik. No ja, pravijo, da kar
te ne ubije, te krepi. Ta mo-
drost me vedno spravi v do-
bro voljo, ker se nanjo spom-
nim takrat, ko mi je najtežje.
Imam srečo, da sem zelo ve-
sele narave in velikokrat me
to rešuje. Tudi črni humor me
včasih potolaži. Hudič je, če
na vse situacije reagiraš čus-
tveno. Jaz se zelo glasno sme-
jim, glasno jočem in glasno
razburjam. Na vsako malen-
kost odreagiram s čustvi. Sem
se pa naučila, da to počnem v
krogu najbližjih, ki me dobro
poznajo. V javnosti se ne do-
gaja več, da bi iztirila.
Ste igralka, pevka, po po-
trebi plesalka, pa režiserka,
podjetnica in še kaj. Kaj od
tega ste najbolj in najraje?
Nisem režiserka, razen v
tem, da sama skrbim za svoje
projekte v konceptualnem
smislu, pa še to v glavnem v
stalnem timu sodelavcev. Pod-
jetnica tudi nisem - me pa ve-
seli, če tako delujem - ker je
Cafe Teater po svoji funkciji
kulturno društvo. Kar pome-
ni, da prelagamo sredstva iz
desnega nazaj v levi žep in je v
tem pogledu naš maksimum
pozitivna nula. Imamo pa vi-
sok status v primerjavi z osta-
lo posplošeno komercializa-
cijo gledališč. Mi ne spadamo
mednje. V Cafe teatru še ved-
no vztrajamo na intimi in ne-
kaj več kot sto sedežih, kjer
pa bogastva ni. Je samo entu-
ziazem s pridihom svetovljans-
tva. Sem izgubljen primer člo-
veka, ki ima še vedno utvare o
idealni umetniški formuli, po-
gojeni s popolno emocijo. Zato
še vedno najbolj uživam v pet-
ju. Ko pojem, sem še vedno
lahko povsem svoja.
Franetu Milčinskemu Jež-
ku ste poklonili spominsko
predstavo z naslovom Ne
smejte se, umrl je klovn in
za to prejeli Župančičevo na-
grado, lani pa še Ježkovo na-
grado za vaš celoten ustvar-
jalni opus. Ste Ježka oseb-
no poznali?
Žal, ne. Sem pa zelo pove-
zana z njegovo ženo, gospo Ja-
no Milčinski in njegovim si-
nom Matijo. Oba sta mi zelo
pomagala pri zbiranju gradi-
va za predstavo. Ko sem lani
prejela Ježkovo nagrado, mi
je veliko pomenilo, ko mi je
Matija stisnil roko in rekel, da
je vesel, ker je nagrada prišla
v prave roke. Ježkova nagra-
da mi je pomenila več kot vse
prejšnje, ker je prišla v pra-
vem trenutku: po porodniš-
kem dopustu, ko sploh nisem
vedela, kako naj nadaljujem
svojo pot.
Zakaj?
Otrok me je zelo spreme-
nil, z njegovim rojstvom se mi
je vse ostalo zdelo nepomem-
bno. Nobenih načrtov za pri-
hodnost nisem imela in pomiš-
Ijala sem celo, da bi še od odra
poslovila. Potem pa je padlo
kot z vedrega neba sporočilo
o Ježkovi nagradi za moj ce-
loten ustvarjalni opus. Res sem
se je razveselila.
Lepo, da ste iskreni.
Živcirajo me bleferji, ki se
pretvarjajo, da jim nagrade nič
ne pomenijo. Nagrade so nuj-
ne, potrditve potrebujemo po-
slovno in čisto zase. Saj to je
človeško. Z nagrado dobiš ob-
čutek, da ima vse skupaj, kar
počneš, smisel. Ta občutek
umetniki kar naprej iščemo.
Saj ni enostavno to naše raz-
dajanje čustev in energije.
Cafe Teater se je pred krat-
kim preselil na novo lokaci-
jo. Je zdaj kaj drugačen? Ko-
liko ste še vedno vpeti v živ-
ljenje in razvoj tega projek-
ta?
Cafe Teater je moj otrok,
brez njega sem polovična
osebnost. Z možem sva poto-
vala po svetu in tam sem dobi-
la to idejo, sama ideja pa je
seveda premalo. Potrebna sta
še duša in srce. Zato je Cafe
Teater v slovenskem prostoru
edinstven. Včasih se počutim
kot voajer, ko opazujem reak-
cije publike in si mislim: zdajle
bo smeh... zdaj bo tišina...
Srečna sem, ko vidim nasme-
jane obraze in ko me ljudje
ustavljajo in se mi zahvaljuje-
jo za lep večer. Ob preselitvi v
Viteško dvorano Križank sem
se na trenutek vprašala, ali nam
bo publika sledila. No, strah
in dvom sta bila odveč. Smo
že popolnoma razprodani. Pi"o-
stor v Križankah je večji, bolj
gledališki, obiskovalci pa pra-
vijo, da tudi boljši.
V javnosti je slišati, da Vi-
ta Mavric za svoje nastope
zahteva visoke honorarje in
posebne pogoje ter da je zelo
težko priti do nje, ker je ves
čas zasedena.
Je to še en bananin olupek
ali kaj? Zasedena sem res. In to
zelo. Moje življenje je podre-
jeno ritmu Cafe Teatra in moji
družini, ki je na prvem mestu.
Vmes pa nastopam, nisem dra-
ga in zelo lahko je dobiti mojo
telefonsko številko. Posebni po-
goji? Imam jih, seveda! Hočem
vedeti vse do potankosti, saj pre-
dobro vem, kaj lahko skazi kon-
centracijo publike in ti uniči
nastop. Glede tega sem pa res
sitna. Ampak v dobro publike
in v svoje dobro. Če so stvari
profesionalno pripravljene, je
užitek obojestranski. Če ni ta-
ko, grem raje peti zastonj tja,
kjer vem, da se bo nekdo po-
trudil in vse skupaj s srcem pri-
pravil. Recimo tako, kot se je
to zgodilo nocoj na dobrodel-
nem koncertu lions kluba Mo-
zaik iz Celja. To je bil eden mo-
jih lepših koncertov v zadnjih
nekaj letih.
Ježek je bil pač tak: če je
bil pri volji in je bil prepri-
čan, da je tisto potrebno in
prav, je marsikaj naredil za
božji Ion. Izrabljati in kupi-
ti se pa ni dal za nobeno ce-
no, je o svojem možu pove-
dala Jana Milčinski. Se tudi
Vita Mavric pogosto odzove
klicu dobrote?
Takšnega povabila še nikoli
nisem odklonila, razen seveda
takrat, ko sem bila zasedena.
Odzvati se klicu dobrote se mi
zdi povsem normalno.
Kdo skrbi za vaš imidž?
Ga nimam. Enkrat sem ne-
kaj poskušala čarati in se pre-
pustila stilistom. Pa so mi
zravnali lase in iz mene nare-
dili nekoga drugega. S tem sem
kar nehala. Na cesti pa sem
običajna ženska z minimalno
količino šminke in največkrat
v športnih oblačilih. Pri mo-
jem delu gre itak za iluzijo, ki
je v zasebnem življenju res ne
potrebujem. Če bi se ukvarja-
la s pop kulturo, bi se najver-
jetneje morala drugače obna-
šati. Tako pa imam to svobo-
do in srečo, da sem lahko kar
precej svoja.
Kaj vse je za vas ljubezen?
Smeh mojega sinka Gašper-
ja. Pa način, kako zvečer odre-
citira »lahko noč in eno bolho
za pomoč«. In jutra, ko imava
z možem čas samo za naju in
za nas tri. Ljubezen so tudi
sončni zahodi na otoku Biše
vo... je lepo pripravljena n
za in na njej dobrote, ki j
skuhaš za svoje najdražje... j
pogled, ki mi ga nameni le m
Andrej... Ljubezen je tudi nj
gova neomajna podpora f
vsaki moji življenjski odloi
tvi. Ljubezen je zame tudi n
pogrešljiv vsakodnevni juti
nji klepet po telefonu z md
najboljšo prijateljico in sod
lavko Branko, dušico Cafe 1
ratra... ja, vse to je ljubeze
Rada imam utečene ritual
skratka, drobnarije, ki življ
nju dajejo smisel, ki me p
mirjajo in mi dajejo občuti
varnosti.
Ste bogati?
Zelo. Duhovno. Drugače]
smo Stražišarjevi še vedno po
najemniki. Zidamo hišo i
smo, kot vsaka povprečna si
venska družina, ki plačuje di
ge kredite in položnice z vis
kimi zneski, vsak mesec zn
va zgroženi, kam nas ta drž
va pelje. Čez deset let me vpi
šajte, ko bova z Andrejem o
plačala kredit za hišo.
Kako se počutite, ko ste
Celju? Se še spominjate pr
ljubezni?
Lepo mi je zaradi spomini
in nekega ščemečega občuti
v prsih, ko se sprehodim 1
Celju. Bila sem mestni otr(
in vsak kotiček še danes po
nam do potankosti. Se je pa
mesto zelo spremenilo, a v lU
ji glavi so ostale slike iz otrd
tva in zgodnje mladosti...)
še vedno se spominjam, kal
je ime moji prvi ljubezni,'
vem pa, če bi tega fanta dam
sploh še spoznala. Z leti se sp'
meniš. Bi ga pa rada srečai
prav zanima me, kam ga je fl
peljalo življenje.
Vas je življenje kar vrg
na razburkano odprto m"
je. Kdaj se nadejate mirn'
še plovbe?
Ne obnašam se več tako, ^
včasih, ko se mi je zdelo, da
za odrske deske vredno uinr^
Zdaj življenje zajemam
zmernih porcijah, Gašper f
še močno potrebuje in še
snega škrata si želim. Zato
korak malo upočasnila in ^
to se tudi boljše počutim.
MARJELA AGBJ
Foto: GAŠPER DOMJ^
St. 49 - 6. december 2001
TEMA TEDNA
7 i
Otroci^ ki se
odločijo za smrt
Iceljska regija je po številu samomorov med prvimi v Sloveniji - Jeseni sta v
smrt odšla Edita in Aljoša, sošolca iz 2. letnika Gimnazije Lava
območje policijske upra-
.Celje je po številu samo-
orov že vrsto let žalosten
rirder, saj je Celje z oko-
ves čas med prvimi tre-
i regijami v Sloveniji, v
iterih samomor kot zad-
i izhod iz stiske izbere
oli sto ljudi na leto. Le-
5 je bil tragični vrhunec
isežen v oktobru, ko sta
obdobju treh tednov sa-
omor napravila dijaka iz
d razreda Gimnazije La-
ina Šolskem centru Ce-
Šestnajstletni Editi, dijaki-
ibrez vidnejših težav do-
a ali v šoli, se je slab me-
'C po pogrebu pridružil še
Ijoša, s katerim sta bila so-
ilca šele mesec dni. Na šoU
iprepričani, da med tragič-
ma dogodkoma ni nobene
ivezave, obe smrti pa spro-
ita mnogo ugibanj ter pred-
lem strah, da bi jima na tra-
tni poti sledil še kdo.
»Edita je bila pridna v os-
novni šoli in v gimnaziji. Od-
lično sva se razumeli, bili sva
prijateljici in o vsem sva se
lahko pogovorili. Spominjam
se, kako sem jo morala tola-
žiti, ko je v gimnaziji dobila
prvo enko,« pripoveduje Edi-
tina mati Kristina dober me-
sec po tragični smrti šestnajst-
letne hčerke.
Usodnega dne je Edita, sku-
paj s sošolko, že tretji dan izo-
stajala iz šole. BiU sta pri njej
doma, ko je okoli dvanajstih
zazvonil telefon. »Klical je raz-
rednik, ki je, ker naju z mo-
žem ni bilo doma, govoril s
taščo. Povedal ji je, da hčer-
ke ni v šolo že tri dni. Še ne-
kaj časa sta se pogovarjala, po-
tem pa sta se poslovila. Edi-
ta, ki je s sošolko gledala te-
levizijo v sosednji sobi, je pri-
sluškovala pri vratih. Ko se je
tašča nehala pogovarjati, je
Edita rekla sošolki: »Pojdi do-
mov, da se še tebi ne bo zgo-.
dilo kaj hudega,« se spomi-
nja Editina mama Kristina. So-
"šolka je odšla, Edito so našli
dobrih petnajst minut pozne-
je. Obešeno.
Zaključen
primer?
Pismo, v katerem se je po-
slovila od vseh, ki jih je ime-
la rada, so kopirali po celot-
nem kraju, v katerem je ži-
vela, brali pa so ga tudi na
pogrebu. V njem piše, naj se
starši in nihče drug ne poču-
tijo krive, pojasnjuje, da je
šlo za povsem njeno lastno
odločitev. »Mama, vem, da
boš preživela, saj si moč-
na...« so besede, ki jih je v
slovo staršem in vsem, ki so
jo imeli radi, zapustilo šest-
najstletno dekle.
Kriminalisti so s preiskavo
hitro zaključili; staršema so po-
vedali le, naj se ne obreme-
njujeta, saj za to, kar je storila
Edita, nista kriva. Prav tako,
so jima dejali, ni smiselno is-
kati vzroka za njeno dejanje
kjer koli drugje. »Ne boste ga
našli,« je bil odgovor, ki Editi-
ne mame ni zadovoljil. »Vem,
da mi hčerke ne more vrniti
nihče, vendar v meni vseeno
vsak trenutek znova in znova
kljuva vprašanje: »Zakaj?«
Šola
»Prepričan sem, da tragič-
na dogodka med seboj nista
povezana, saj se Edita in Al-
joša sploh še nista dolgo poz-
nala. Aljoša je v razred pri-
šel šele ob začetku šolskega
leta,« pravi razrednik 2.d raz-
reda Gimnazije Lava Milan
Pivec in odločno zatrjuje, da
vzrokov za tragedijo ni mo-
goče iskati v šoli. »V razredu
nisem doslej zaznal nobene-
ga konfliktnega stanja. Razu-
mel bi, če bi se med sabo
zmerjali ali prepirali, vendar
česa podobnega nisem niko-
li opazil,« pravi Pivec. »Če-
prav po samomoru nismo
.^klicali posebne konference,
smo se o tem pogovarjali na
prvi redni pedagoški konfe-
renci. Nihče od profesorjev
ni ne pri Editi in ne pri Aljo-
ši zaznal česarkoli nenavad-
nega. Če bi kdo opazil zna-
ke, da je z otrokom nekaj na-
robe, bi se zagotovo odzva-
li. Kaj se je plf tlo v glavah
pa, žal, ni uspelo pravočasno
ugotoviti nikomur,« pravi rav-
natelj Gimnazije Lava Jan-
ko Stegne ir dodaja, da se v
skoraj treh desetletjih, odkar
je zaposlen na šoli, še nikoli
ni zgodilo kaj podobnega. »To
na šoli ne sme biti prepove-
dana tema, nikakor pa iz do-
godka ne nameravamo dela-
ti prevelikega hrupa,« pravi
Stegne in dodaja, da bodo od-
slej na šoli, kjer ena sveto-
valna delavka skrbi za 28 od-
delkov gimnazijcev, še bolj
pozorni na morebitne znake
stisk, ki jih v sebi nosijo nji-
hovi dijaki.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
»Ne bojmo se samomorilnega človekalff
»otroke je potrebno učiti komunikacije, kritičnosti in izražanja čustev,« pravi Nuša Konec Juričič, dr. med.,
avtorica raziskave o samomorih na Celjskem
Konec novembra je bila v Že-
ivi konferenca Mladi in samo-
or, ki se jo je udeležila tudi Nu-
IKonec Juričič, dr. med., z Za-
da za zdravstveno varstvo v Ce-
i. Letos je namreč pripravila od-
evno raziskavo o samomoril-
Jsti na Celjskem v obdobju zad-
ih petnajstih let. Kot poudarja,
samomor fenomen, ki je v naši
užbi zelo prisoten že od nek-
ij in ki se ga je mogoče lotiti le s
iupnimi močmi strokovnjakov
različnih področij ter - pred-
em - z ozaveščanjem javnosti.
»Težko je reči, kaj je glavni vzrok,
inekdo poseže po tej skrajni ob-
'i dejanja, pri tem je potrebno
•oštevati veliko okoliščin. Samo-
or je dokončna oblika, poznamo
I še veliko podobnih vedenj, ki
ne končajo s samomorom, izra-
jo pa oblike nasilja nad sabo. Med
'like počasnega samomora sodi-
alkoholizem, zloraba drog, pa
di nekatere oblike ekstremnih
'ortov, s katerimi se Slovenci ra-
ukvarjamo,« pravi Nuša Konec
dodaja, da za razliko od stanja v
Nuša Konec Juričič, dr. med.
drugih evropskih državah, kjer se
samomorilnost v zadnjih letih po-
večuje, v Sloveniji v zadnjih pet-
najstih letih ni opaziti intenzivne-
ga naraščanja ali upadanja števila
samomorov.
Fenomen samomora je v druž-
bi še vedno nekakšen tabu, tema,
o kateri se ne govori.
O samomorih se govori v zaprtih
krogih, okoli tega je še vedno pre-
več nejasnih mitov in strahov. Zelo
pomembno je, kako se o tem pogo-
varjamo, kakšna so medijska poro-
čila, kako strokovnjaki, ki se ukvar-
jajo s tem področjem, sodelujejo z
mediji. NikoU, na primer, ne smeš
pokazati fotografij, ki govorijo o
tem, kako se je dejanje zgodilo, ka-
ko je potekalo, saj lahko nehote ko-
ga spodbudiš, mu daš navodila. V
tujini, kjer so na to pozorni, že pri-
haja do bistvenih sprememb.
Kako ravnati, ko samomor na-
redi mlad človek?
Eden od napotkov s konference
je, da se je po takem dogodku o
stvari dobro pogovoriti v okviru raz-
reda - predvsem zato, da se kdo od
otrok, sošolcev, ne bi čutil krive-
ga. Dobro pa je povabiti tudi kak-
šnega strokovnjaka. Takšnega do-
godka se ne sme glorificirati, stro-
kovnjaki odsvetujejo komemora-
cije v šolskem okolju. Nujno pa se
je potrebno pogovoriti v okviru raz-
reda in z učitelji, predvsem z na-
menom, da sošolci opravijo z mož-
nimi občutki krivde in zato, da se
določene stvari razjasni.
Je razlika v tem, ali se za sa-
momor odloči mladostnik aU odra-
sel človek?
Načeloma ni nobene razlike, go-
tovo pa nas samomori med mladi-
mi bolj prizadenejo. Gre za ljudi,
ki odraščajo in ne znamo si razlo-
žiti, kje je razlog, da se je otrok
odločil za to dejanje. Čeprav svoje
razloge za to dejanje gotovo ima-
jo. Menim, da nihče ne naredi do-
končnega samomora ali poskusa za-
to, ker bi se mu tako zdelo v ne-
kem trenutku. Gre za dolgotrajen
proces, povod za dokončno deja-
nje, pa je lahko nek na banalen do-
godek, ko se z nekom spreš, dobiš
slabo oceno...
V obdobju od 1. januarja do 24.
novembra 2001 je bilo na območ-
ju Policijske uprave Celje storje-
nih 71 samomorov, 61 so jih na-
praviU moški. V 51 primerih je
bil storjen samomor z obešenjem,
4 osebe so se ustrelile, 2 sta si pre-
rezali žile, eden je storil samo-
mor s skokom pod prevozno sreds-
tvo...
Povod za dejanje so najpogo-
steje osebne, notranje stiske...
V zadnjih letih ugotavljamo na-
raščanje depresij in depresivnih
simptomov. Ti se pri mladih ne po-
kažejo tako značilno kot pri sta-
rejših in vsi smo presenečeni, ko
samomor naredi mladostnik, ki je
tih, nasmejan, miren in pri kate-
rem ne bi niti pomislil, da ga kaj
tare. Vendar imajo pogosto največje
težave prav ti otroci. Tiste kričave,
glasne, morda problematične prej
opazimo, jih pošljemo na obrav-
navo, kjer jim nudijo pomoč. Tihi
mladostniki pa pogosto ne delajo
nobenih težav - čeprav lahko nosi-
jo v sebi velike stiske.
Kako je pri otrocih, ki so mir-
ni in tihi, mogoče zaznati, da so
v stiski?
Zelo pomembno je, da otroke
od malega vzpodbujamo v učinko-
viti komunikaciji, da pri njih raz-
vijamo kritičnost. Da se skupaj z
njimi naučimo izražati čustva, da
nam ni nerodno povedati, ko se ne
počutimo dobro. Da zaznamo, ko
imamo problem. In nič ni narobe,
če problem imamo - težava nasta-
ne, če ga ne začnemo reševati. Ali
če, v primeru, da ga ne znamo reši-
ti sami, ne upamo poklicati na po-
moč, se obrniti na ljudi, ki bi nam
■ lahko pomagali. Takšni ljudje vedno
obstajajo. Ni pa tako malo odra-
slih in otrok, ki se s problemi ne
soočijo, ker se bojijo in jih morda
ne znajo reševati.
Kakšno vlogo lahko ima pri tem
šola?
Šola lahko deluje kot pomemben
varovalni dejavnik, saj mladi v njej
preživijo veliko časa. Z določeni-
mi pristopi je mogoče otroku zelo
pomagati. Še bolj kot to, kaj načr-
tujemo aU govorimo, je pomem-
bno tisto, kar delamo. Otroci zelo
čutijo odnose med sabo, med uči-
telji, med učitelji in učenci. Če te
stvari tečejo, je to zelo močan va-
rovalni dejavnik. Otroci, ki nima-
jo doma nobene podpore, lahko le-
to najdejo v šoli. AU obratno.
V letošnjem letu sta na Celjskem
napravila samomor dva mladost-
nika, stara od 14 do 18 let, trije v
starosti med 18 in 24 let, 12 lju-
di, starih med 24 in 34, 5 med
34. in 44. letom, 17 oseb, starih
od 44 do 54 let, 15 med 54 in 64
letom ter 17 ljudi, starih nad 64
let.
Kako lahko bližnji pomagajo
človeku, ki se je poizkusil ubiti?
Seznanjeni morajo biti z njego-
vim stanjem in skušati dognati, ka-
tere so situacije, ki ga najbolj ogro-
žajo. Pomembno je, da sodelujejo
s strokovnjakom, da znamo stopi-
ti ob človeka v kritičnem trenutku
in mu pomagati, da ne bi poizkusil
ponovno. Ali, kot so rekli na kon-
ferenci: »Ne bojmo se dejstva, da
imamo samomorilnega človeka,
bojmo se, da ne bi prepoznali kri-
tičnega trenutka, ko je človeku po-
trebno prisluhniti in mu stati ob
strani.«
ALMA M. SEDLAR
^Gre za poseg v lastno telo!«
*>Vsakokrat, ko dobimo obvestilo o samomoru oziroma o poskusu
komora, si ogledamo kraj dejanja, saj je nujno potrebno ugotoviti,
^kaj je do samomora prišlo,« pravi Robert Mravljak, načelnik Urada
%inalistične policije PU Celje.
.^oslej celjski kriminalisti niso nikoli ugotovili, da bi šlo za pomoč
''napeljevanje k samomoru, se pa je nekajkrat zgodilo, da je v prime-
^' ko je šlo za umor, storilec dejanje prijavil kot samomor.
*Pri samomoru so znaki zelo očitni; tisti, ki ga stori, pogosto pusti
'^slovilno pismo, pa tudi drugi znaki, ki jih opazimo na kraju dogod-
^> ponavadi hitro potrdijo, kaj je vzrok smrti. Če ugotovimo, da ni
°sredi kaznivega dejanja, poročilo pošljemo okrožnemu državnemu
^^^ilcu in na ljubljanski center, kjer zbirajo tovrstne podatke, primer
^' ^ tem za nas zaključen.«
Št. 49 - 6. december 2001

REPORTAŽA
Zmagoslavna
hrvaško-celjska
smučarska naveza
Trener Cene Jovan o slalomski zmagi svojega varovanca Ivice Kosteliča   ;
Maja lani je Celjan Cene
Jovan podpisal pogodbo in
postal trener hrvaške alp-
ske smučarske A reprezen-
tance, konkretno Ivice Ko-
steliča in njegove sestre Ja-
nice Kostelič. To se je zgo-
dilo po osemnajstih letih Jo-
vanovega pedagoškega,
trenerskega in organizator-
skega dela v celjskem smu-
čarskem društvu Unior in
v slovenski tekmovalni
smučariji.
Konec novembra letos je
bil Jovan s svojim varovan-
cem Ivico Kosteličem na pr-
vi tekmi nove sezone za sve-
tovni pokal v ameriškem Asp-
nu. Oba sta slavila prvo zma-
go in presenetila domala vso
svetovno športno javnost.
Slalomske zmage dvaind-
vajsetletnega Hrvata Ivice Ko-"
steliča se v Aspnu ni nihče
nadejal, zlasti ne ob pogle-
du na njegov tekmovalni dres
s štartno številko 64. Kaj ta-
kega ni v moškem slalomu
uspelo še nikomur, doslej je
ta rekord nosil svetovni sla-
lomski prvak, Avstrijec Ma-
rio Matt, ki je pred dvema
letoma v Kitzbuehlu zmagal
s številko 47. Rekord je torej
porušen in rojena je nova sve-
tovna smučarska zvezda. Je
bil tolikšen uspeh pričako-
van? Cene Jovan: »Ne, ni bil
pričakovan. Ivičin in moj cilj
je bil finale v najmanj osem-
desetih odstotkih tekem ter
uvrstitev med desetim in
dvajsetim mestom. Sicer pa
vse do Amerike nisva imela
realnih primerjav z ostalimi
tekmovalci, v Aspnu pa se je
že na treningih videlo, da je
Ivica v zelo dobri formi.« In
kako je Ivica Kostelič prišel
do dobre forme ob vseh poš-
kodbah, ki so ga pestile v lan-
ski sezoni? »Ivica je imel le-
tos zelo kvalitetne kondicij-
ske treninge in tako je kon-
dicijsko tako dobro priprav-
ljen kot še nikoli doslej. Tu-
di psihično je zdaj dosti bolj
stabilen. Njegov največji
problem doslej je bil ta, da
ni verjel v svoje sposobno-
sti. Je pa res, da neke stalne
forme še nima, še vedno psi-
hično niha, zaradi poškodb
kolena v preteklosti pa tudi
nima vrhunskih tekmovalnih
izkušenj,« je odgovoril Jovan,
ki se s svojim moškim repre-
zentančnim varovancem za
to tekmovalno sezono pri-
pravlja za slalomske in vele-
slalomske vožnje, naslednje
leto pa naj bi Kostelič startal
tudi v super G-ju (FIS). »Vi-
šek naj bi dosegel šele na
olimpijskih igrah v Torinu,«
načrtuje Kosteličev trener Jo-
van, ki je zmago v Aspnu do-
živel kot pravi mali šok.
Mamine solze
Da se bo Ivica na tej tekmi
solidno odrezal, je bilo mar-
sikomu jasno, sploh po tek-
mah ameriškega pokala Nor-
Am, kjer je bil na dveh sla-
lomih (v močni konkurenci)
četrti oziroma šesti. Presene-
čenje pa je bila že njegova
prva vožnja v Aspnu, potem
pa kar - zmaga! »Še dva dni
po zmagoviti vožnji se z Ivi-
co nisva zavedala vseh raz-
sežnosti tega dosežka. Kar
groza te je, ko začneš o tem
trezneje razmišljati in se
spraševati, kaj vse to pome-
ni in kaj vse te zdaj čaka. Pred-
vsem se bo treba potrjevati.
Ti občutki so nori.«
Hrvat na zmagoviti slalom-
ski stopnički, prvi v novi se-
zoni, je gotovo ogrozil pre-
nekatere reprezentančne na-
črte in upe med tekmovalci.
Je bilo v Aspnu opaziti ne-
voščljivost, neprijetno prese-
nečene obraze? »Ne, reakci-
je Ivičinih sotekmovalcev so
bile prav nasprotne, njegove
zmage so se vsi iskreno vese-
lili, kot da je bil ves svet nad
tem navdušen. Ko sem o tem
kasneje bolj razmišljal, sem
prišel do spoznanja, da je ta
svetovni cirkus potreboval
spremembo, nov obraz in no-
vo ime, recimo novega Tom-
bo. Zato mislim, da so bile
čestitke pristne, iskrene. Ko
smo slavih zmago, so trenerji
z vsega sveta prihajali k naši
mizi, vsi navdušeni. Celo Av-
strijci, ki so ponavadi polni
sebe,« je o sladkih občutkih
in posledicah zmage pripo-
vedoval Celjan Cene Jovan.
Marica Kostelič, ki svoje-
ga sina spremlja na vseh pri-
pravah in tekmovanjih ter za
vse člane reprezentance ku-
ha izvrstne in krepke doma-
če jedi, je bila tudi v Aspnu.
Bila je tako zelo ganjena, da
je še pol ure po sinovi zmagi
točila solze sreče, njena hčer-
ka Janica in soprog Ante pa
sta bila takrat v Avstriji, na
pripravah za prvo veleslalom-
sko tekmo ženskega svetov-
nega pokala v italijanskem
Val d'Iseru, ki bo 9. decem-
bra.
Vzneseni
sosedje
Na ameriških tekmovalnih
smučiščih je bilo zelo veli-
ko Hrvatov, ki so prišli z vseh
koncev Združenih držav. Naj-
manj tristo jih je bilo na tek-
mi v Aspnu. Čudovit in mno-
žičen sprejem z mažoretka-
mi, srčki, šopki ter govori
športnih in drugih funkcio-
narjev je reprezentanca do-
živela tudi ob vrnitvi domov
na zagrebškem letališču. »Hr-
vatje so se te zmage veselili
tako ali pa še bolj, kot smo
se Slovenci nekoč veselili Kri-
žajevih, Strelovih in drugih
zmag. Kar strah me je, kak-
šna gneča bo decembra v
Kranjski Gori. Ne znam si
predstavljati vzdušja, ko bo-
do k nam prišle množice hr-
vaških navijačev in ko bodo
karseda bučni in vzneseni tudi
domači navijači.«
Hrvaška je bila letos sploh
v znamenju pomembnih
športnih dosežkov, tako bla-
godejnih za malce zrahljano
nacionalno samozavest. Zgo-
dil se jim je Wimbledon in
Goran Ivaniševič, pa vstop-
nica za svetovno nogometno
prvenstvo, zdaj pa še Ivica Ko-
stelič in njegov ameriški sla-
lom, ki je smučanje nenado-
ma postavil na prvo mesto
med nacionalnimi športi. In
Hrvatje znajo proslavljati ter
vihteti svojo »šahovnico«,
morda še bolj vzneseno kot
poskočni Slovenci svoje
kravje zvonce.
Našega in zdaj tudi hrvaš-
kega Ceneta Jovana pa zdaj
čakajo nove preizkušnje, no-
va pričakovanja in nove zma-
ge ter proslavljanja. In trdo
delo, seveda. Ko je njegov va-
rovanec Ivica doživel zmago,
smo si jo malce lastili tudi
Slovenci, Celjani pa sploh.
Ker je bil Cene naš, je naš in
bo ostal naš. Da je slava min-
ljiva, se sam predobro zave-
Noč pod ameriškim nebom. Cene Jovan in Ivica Kostelič.
da, a zdaj je tu njegov čas, ki
ga je treba dobro izkoristiti
in tudi unovčiti.
Ko bomo v teh zimskih
dneh in mesecih navijali za
naše, bomo držali pesti tudi
za Ivico in Janico Kostehč,
ki je (v času priprav) prav ti
ko Jovanova varovanka. An
pak samo do trenutka, ko b«
do v boju za zmagovalne stoj
ničke tudi naši smučarski as
Tako pač je v športu.
MARJELA AGRE
Št. 49 - 6. december 2001
^ REPORTAŽA
9
Bo Harley nekoč
Henriku le prijatelj?
Henrik Plank ima od sobote izšolanega psa-spremljevalca oziroma pomočnika - Kot paraplegik bi Henrik rad
tekmoval v metu diska in kopja ter suvanju kro^e
Poletje 1999; Henriku
pianku, danes 27-letnemu
Šentjurčanu, je en sam tre-
nutek nepremišljenosti,
mladostne razigranosti,
življenje dobesedno obrnil
na glavo. Skok v vodo naj
bi ublažil razbeljeno polet-
no vročino, a poskus, da bi
na glavo skočil v Savinjo
pri Laškem, se je žalostno
končal. Pet mesecev je le-
žal v bolnišnici, še nadalj-
njega pol leta prebil na re-
habilitaciji v ljubljanski So-
či. Lani poleti se je vrnil na-
zaj domov, na Pesnico pri
Šentjurju. S poškodbo hrb-
tenjače, ki ga je priklenila
na invalidski voziček.
Dokončno? Za vse življe-
nje? Henrik upa, da ne. Da
bodo zdravniki sčasoma le
našli način, da bi mu lahko
pomagaU. Da bi se po uspe-
šni operaciji spet postavil na
lastne noge in nadaljeval živ-
ljenje tam, kjer ga je predla-
ni prekinila usoda. Da bi spet
pripel na noge smuči, da bi
se vrnil na delo, zaživel po
starem... Da bi bil Harley, ki
je od sobote na nek način nov
družinski član Plankovih, le
še hišni ljubljenec in dober
prijatelj, ne pa pes-spremlje-
valec in pomočnik, ki naj bi
invalidu lajšal življenje in mu
kot zvest družabnik krajšal
čas. Saj se Henrik ne prito-
žuje; ob strani mu stoji dru-
žina, obiskujejo ga prijate-
ji in sodelavci iz podjetja
Agona, kjer je delal do ne-
sreče in kjer so mu ob ne-
sreči tudi zelo pomagali. Ne
samo z ohranjanjem prija-
teljskih stikov, tudi pri na-
kupu invalidskega vozička...
Henrik
Henrik je na pragu lanskega
poletja, potem ko se je vrnil
z rehabilitacije v Soči, začel
novo življenje. Delčke prejš-
njega je pomešal, izločil ti-
ste, ki se nikakor ne morejo
umestiti v njegov zdajšnji na-
čin življenja in začel iskati
nove, takšne, ki bi zapolnili
vrzeli v novi sestavljanki.
Plankovi so zvečine lani -
nekaj del so opravili letos,
nekaj pa jih načrtujejo še za
prihodnje leto - za sina inva-
lida uredih bivališče v prit-
ličju stanovanjske hiše na Pe-
snici 55. Sobo z nepogreš-
ljivim računalnikom in tele-
vizijo, kopalnico in straniš-
če ter dovolj širok hodnik,
da se lahko Henrik vselej za-
pelje na dvorišče. Za prihod-
nje leto načrtujejo še manj-
ši prizidek, v katerega bi He-
nrik lahko spravljal svoj in-
validski voziček, opremo in
pripomočke, ki jih potrebu-
je in jih zdaj spravlja v ku-
rilnici. Tam je na steni pritr-
jenih tudi nekaj parov smu-
či, alpskih in skakalnih, kajti
Henrik je bil smučarski ska-
kalec. Zadnje smuči je ku-
pil v zimi pred usodnim po-
letjem...
Od športa se ni poslovil niti
kot invalid. Le, da je zdaj na
prvem mestu atletika. Želi si,
da bi spomladi začel resno
trenirati, da bi delo z njim
prevzel trener, ki že vadi mla-
do Šentjurčanko, metalko
kopja. Letos je bil Henrik na
Češkem, na prvem ocenitve-
nem tekmovanju, kjer so tek-
movalcem paraplegikom
bolj kot dejanske rezultate
merili njihovo sposobnost,
da bi sčasoma resnično lah-
ko dosegli dobre rezultate.
In tam je videl, da bi z re-
snim delom lahko kaj dose-
gel... »Zato zdaj vadim, red-
no delam zlasti vaje za izbolj-
šanje telesne kondicije, ma-
lo pa tudi mečem,« navdu-
šeno pripoveduje in se na-
smeje, ko oče Mihael malce
v šali, malce pa zares doda,
da se nad sinovim metom
kopja in suvanjem krogle še
prav nič ne »pritožuje«, da
pa je z metom diska že pre-
cej drugače... Oče Mihael je
namreč tisti, ki sinu disk pri-
naša nazaj. Redna telesna
vadba pa je za Henrika na-
slednje mesece pomembna
zato, da si povrne kodicijo
in se okrepi. »Med ležanjem
mi je mišična masa plahne-
la, zdaj jo je treba zgraditi
nazaj.«
Harley
Harley je star 20 mesecev,
slabe pol leta je član druži-
ne 54 slovenskih hovavvart-
hov; na Celjskem so od so-
bote trije. Za staro, razme-
roma redko nemško pasmo
psov, je značilna učljivost in
prilagodljivost.
Svoje prvo pasje leto je
Harley preživel v Celovcu; v
hiši pri lastnici, ki ima teža-
ve s kolčnima sklepoma in z
njenim sinom, oblolelim za
mišično distrofijo. Ker zanj
nista mogla več skrbeti, sta
ga oddala v zavetišče. Tam
ga je odkrila Gundi Klezc-
kowski, sodelavka revije
Moj pes in se spomnila na
akcijo Pomagajmo prijatelju,
ki jo slovenska revija sku-
paj z Zvezo paraplegikov Slo-
venije, Inštitutom RS za re-
habilitacijo in donatorjem,
letos že drugič ljubljanskim
podjetjem Philip Morris, pri-
pravlja že deveto leto. Po več
preizkusih ga je ocenila kot
primernega za psa-spremlje-
valca in Harley je pripotoval
v Slovenijo. V uk k prizna-
nemu kinologu Jožetu Vidi-
cu, ki je - zato, da bi Harle-
yu čimbolj približal svet in-
validnosti - tudi sam sedel
na invalidski voziček in psa
učil hoje ob vozičku s povod-
cem in prosto, prilagajanja
hitrosti, osnovnih vaj poslu-
šnosti, prinašanja različnih
predmetov in nenazadnje živ-
ljenja v okolju, kjer so tudi
drugi psi, mačke in domače
živali.
Šolanje je trajalo pet me-
secev, Harley je živel v dru-
žinski hiši Vidičevih in Jože
ga je ocenil kot dobrega učen-
ca. »Le nekoliko tih, da je,
in malce težje prilagodljiv na
novo okolje, mi ga je opiso-
val,« pravi Henrik in doda,
da s prilagajanjem Harley v
Šentjurju očitno nima težav.
Če je pri Vidičevih potrebo-
val skoraj štiri mesece, da je
zalajal in začel kazati svoje
čuvajske sposobnosti, je na
Pesnici že drugi dan zaren-
čal in opozoril, da se pred
vhodnimi vrati domače hiše
nekaj dogaja. Slednje nena-
zadnje niti ne preseneča -
Harley je odraščal v invalid-
ski družini in prihod k Plan-
kovim je zanj vrnitev v zna-
no, domače okolje...
»Harley je samozavesten,
vendar miroljuben in prija-
zen do okolja, notranje trden,
vodljiv, učljiv in zelo inteli-
genten,« so mu v reviji Moj
pes zapisah v popotnico ob
sobotni predaji Henriku. V
ponedeljek so Plankovi k tej
oznaki dodali še dve lastno-
sti; je živahen in razposajen,
hkrati pa zna odlično razbrati
odtenke v glasu domačih. Ta-
ko ne preseneča, da najbolj
uboga prav Henrika, ki ga zna
po potrebi ostro okarati ali
pritegniti povodec, malce
manj resno pa jemlje Henri-
kovega očeta Mihaela in se-
stro Darjo, ki sta bolj po-
pustljiva.
In še na nekaj se je Harley
v Sloveniji že navadil. Ko
užene kakšno vragolijo, ko
ne izpolni ukaza, ko bi po
svoji pasji presoji ubral kak-
šno drugo pot, kot jo ljudje
pričakujejo od njega, kar
naenkrat ni več Harley. Na
rezko zveneč klic Črnuh ali
Črnuhelj se odzove s pove-
šeno glavo, opravičujočim
pogledom in mahljanjem re-
pa. Vse skupaj pa podkrepi
še s takojšnjo izpolnitvijo
ukaza ali pa prekine svoje vra-
golije in leže lastniku k no-
gam.
Henrik in
Harley
»Prva dva skupna dneva na-
jinega življenja,« pravi He-
nrik, »sva s Harleyem že vzela
nekaj novih pravil.« Počasi
bosta uro jutranjega vstaja-
nja pomaknila na osmo, zaj-
trku sledi dobra ura razgiba-
vanja na dvorišču ter spre-
hod. Zaenkrat je Harley še
na povodcu, počasi, za kra-
tek čas, pa ga Plankovi že
spuščajo na prosto. V teh
dveh dneh so že ugotovili, da
ene od nalog, katere se je ve-
Harley Ima nadet oprtnik z oznako Rdečega križa, da bi ga v okolici
čimprej spoznali in vedeli, da ni navaden pes.
selil zlasti oče Mihael, Har-
ley le ne bo mogel opravlja-
ti. Disk, ki ga meče Henrik,
je namreč kovinski in Har-
ley si lahko na njem poško-
duje zobe. »Da bi metal le-
sen disk, kot so mi svetova-
li, pa zaradi teže ne gre. Re-
zultati ne bi bili primerlji-
vi.«
Dopoldne Henrik in Har-
ley preživita v sobi; še do
konca novembra za Henrika
nepogrešljivi računalnik je
zdaj veliko manj v milosti, a
čisto se deskanju po Inter-
netu in drugi ponudbi Henrik
ne bo nikoli odrekel. »Po-
poldne je,« pravi Henrik,
»najpogosteje zrcalna slika
dopoldneva.« Le da se pri He-
nriku pogosto oglasijo pri-
jatelji, ga kdaj tudi odpelje-
jo s seboj in čas tako še hi-
treje mine. A slednjega, po-
tepanja brez Harieya namreč,
bo zdaj manj. Henrik si je
namreč psa resnično močno
želel in zdaj, ko ga je dobil,
ga ne namerava puščati sa-
mega.
Lepo pa bi bilo, če bi se
nekoč, ko bo morda medici-
na sposobna Henrika spet po-
staviti na noge, na takšna dalj-
ša potepanja lahko odpravi-
la skupaj. A Harley takrat ne
več v svoji vlogi psa-sprem-
ljevalca oziroma pomočnika,
ampak kot čisto navaden,
zvest in prijazen, hišni ljub-
ljenec.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GAŠPER DOMJAN
Št. 49 - 6. december 2001
10
GOSPODARSTVO
»Tovornjakarjifc
omehčali oblast
V celjski občini so se problema s parkirišči končno lotili organizirano -
Skoraj vsi brez uporabnih dovoljenj
čeprav so se prevozniki
dlje časa zavzemali za od-
pravo parkirnega mesta kot
enega od pogojev za prido-
bitev licence, je država pri
svojih pravilih igre, ki jih
je določila v zakonu o cest-
nem prometu, ostala neo-
majna. Če želijo obnoviti li-
cenco, ki je pogoj za oprav-
ljanje dela, morajo vlogi za
izdajo licence predložiti tudi
potrdilo upravne enote, da
so najpozneje do 31. decem-
bra letos vložili zahtevek za
ureditev parkirišča. Dan
»D« se torej nezadržno
približuje, prevoznike, ki
bi imeli za parkirišča upo-
rabno dovoljenje, pa bi lah-
ko, vsaj na Celjskem, pre-
šteli na prste ene roke.
Zato je razumljivo, da je
med prevozniki zavladal pre-
plah. Ponekod, na primer v
Celju, so pritisnili na lokal-
ne oblasti, naj jim najprej po-
magajo pri papirnati vojni z
državo, nato pa, končno, še
pri iskanju primernih zem-
ljišč za parkirišča. In jim je
uspelo. Morda so zalegle tu-
di grožnje, češ da so za dose-
go svojih ciljev pripravljeni
storiti tudi kak skrajni korak.
»Zaprli bi vse vpadnice v Ce-
lje, nato pa kar tam pustili
tovornjake, saj brez licenc ta-
ko ne bi mogli več opravljati
dela. Podjetja bi šla v stečaj,
zaposleni pa na borzo,« je naj-
bolj črn scenarij prevoznikov
razkril Peter Pišek, predsed-
nik sekcije za promet pri Ob-
močni obrtni zbornici Celje.
In s čim so predstavniki
mestne občine prepričali pre-
voznike, naj se vendarle v mi-
ru in brez hudih besed lotijo
vprašanja parkirišč? Pri za-
vodu za planiranje in izgrad-
njo so ustanovili neformal-
no delovno skupino, ki se bo
sestajala vsako sredo do kon-
ca decembra in sproti reše-
vala vse probleme prevozni-
kov pri pridobivanju ustrez-
ne dokumentacije. Hkrati bo
preverila tudi vse možne lo-
kacije, kjer bi lahko na ob-
močju mestne občine zgra-
dili parkirišča. Vzpodbudna
novica, ki so jo prevozniki
slišali prejšnji teden, pa je bila
tudi ta, da jim bo upravna
enota izdala potrdilo za pri-
dobitev licence tudi v prime-
ru, če bodo oddaU nepopol-
no vlogo. Na takšen način si
bodo sicer res podaljšali li-
cenco za trideset mesecev,
vendar pa problema, kot je
opozoril Leon Goetz, s tem
še zdaleč ne bodo rešili. Us-
trezno dokumentacijo, to je
dovoljenje za obnovo parki-
rišča, dovoljenje za priglasi-
tev del, gradbeno dovoljenje
za rekonstrukcijo ali dovo-
ljenje za gradnjo, bo treba v
vsakem primeru pridobiti, saj
v nasprotnem ne bodo mo-
gli podaljšati licence še za 12
mesecev. Po izteku tega ob-
dobja pa bodo morali parki-
rišča tudi dejansko zgraditi
oziroma jih urediti tako, da
bodo ustrezala vsem zahte-
vam.
V Celju bo
parkirišč še
preveč
Direktor Zavoda za plani-
ranje in izgradnjo Miran Gaj-
šek zagotavlja, da bodo v Ce-
lju problem s primernimi
zemljišči za parkirišča lah-
ko rešili zelo kmalu. Vendar
se morajo prevozniki čim prej
odločiti, kje sploh bodo par-
kirali svoja vozila. Marsikdo
bo namreč lahko problem re-
šil kar v svoji garaži, ob hiši
ali pa na kmečkem dvoriš-
ču. Za vse ostale pa imajo že
sedaj na voljo šest ali sedem
lokacij, kjer bi lahko uredili
skupna parkirišča. Na primer
na območju Intereurope in
ob Merkurjevem prodajnem
centru na Hudinji. Prej ali slej
bo rešen tudi zaplet z izgrad-
njo transportnega komplek-
sa Bežigrad, za katerega so
že dobiU investitorja in skle-
nili vse potrebne pogodbe, pa
se je potem vse skupaj zau-
stavilo, ker je del zemljišča
v denacionalizacijskem po-
stopku. »Za celjske prevoz-
nike bo na voljo celo več par-
kirišč, kot jih potrebujejo,«
je prepričan župan Bojan
Šrot.
Nekateri brez
problemov,
drugod
gašenje
požara
In kako kaže v drugih ob-
činah v regiji?
Tudi v Vojniku, kjer se s
prevozništvom ukvarja se-
dem podjetij in 58 samostoj-
nih podjetnikov, župan Be-
no Podergajs pravi, da je par-
kirnih mest zadosti. Veliko
prevoznikov ima lastna par-
kirišča, za vse ostale pa je ob-
čina uredila večje parkiriš-
če, kjer je še deset mest pro-
stih. Še manj problemov ima-
jo na Dobrni. S prevozi se
ukvarja le pet samostojnih
podjetnikov, ki po zagotovi-
lih župana Milana Brecla z
urejanjem parkirnih mest ni-
majo težav.
V OOZ Šentjur imajo kar
160 avtoprevoznikov, parki-
rišča za svoja vozila pa ima-
jo prevozniki urejena na raz-
lične načine. Prevladuje par-
kiranje na lastnih zemljiščih
v neposredni bližini domov,
nekaj jih ima tudi garaže, a
brez uporabnih dovoljenj. Po
oceni sekretarke zbornice
Marije Fajdiga nima sklad-
no z veljavnimi predpisi ure-
jenega parkirišča prav nihče.
Zato ne preseneča, da skuša-
jo v Šentjurju urediti central-
no parkirišče za tovorna vo-
zila na območju industrijske
cone. Za začasno podaljša-
nje licenc za 30 mesecev so
v UE Šentjur doslej prejeli 20
tovrstnih zahtevkov.
V Laškem so občinski svet-
niki sprejeli spremembe za-
zidalnega načrta za območ-
je v neposredni bližini poko-
pališča, kjer naj bi ob novi
poslovni stavbi Komunale
Laško uredili javno parkirišče
za osebna vozila ter tovornja-
ke. Znana je tudi pobuda za-
sebnika, ki še išče soinvesti-
torje in želi prav tako na tem
območju urediti še parkiriš-
če za približno 15 priklop-
nikov oziroma vlačilcev. V
Laškem so zaenkrat še v fazi
priprave ureditvenega načr-
ta, kar pomeni, da skupne re-
šitve avtoprevoznikom do
konca leta ne morejo zago-
toviti. Sekretarka OOZ Laš-
ko Andreja Roje meni, da si
bo tako večina od skupno 80
avtoprevzoznikov (60 iz laš-
ke in 20 iz radeške občine)
skušala začasno podaljšanje
hcenc pridobiti s potrdilom,
da so vložili zahtevke za iz-
dajo lokacijskega dovoljenja
za ureditev lastnega parkiriš-
ča. V oddelku za okolje in
prostor UE Laško so nam po-
vedali, da avtoprevozniki o
tej možnosti sicer povprašu-
jejo, doslej pa še nihče ni vlo-
žil zahtevka. Glede na to, da
je postopek izdaje potrdila
razmeroma zahteven, pa je
težko pričakovati, da bi v Laš-
kem kateremu od avtoprevoz-
nikov uspelo pridobiti to po-
trdilo.
Urejeno
parkirišče le v
Vitanju
Malo iz Vitanja, v smeri
proti Fužinam, so že pred dve-
ma letoma pričeli z gradnjo
parkirišča za potrebe obči-
ne. Parkirišče, ki je bilo dol-
goletna želja krajanov Vita-
nja, je zgrajeno in ima od av-
gusta letos tudi uporabno do-
voljenje. Na njem je prosto-
ra za 5 avtobusov in približ-
no 3 tovorna vozila, za stal-
na parkirna mesta pa so do-
slej podpisali štiri pogodbe
(vseh avtoprevoznikov j e 11).
Občina Zreče je skupaj z
avtoprevozniki, ki jih je 43,
pričela iskati primerno loka-
cijo za parkirišče leta 1997.
Naredili so že geodetski
posnetek, a se je vse ustavilo
zaradi nasprotovanja sosedov
(zanimivo: avtoprevozni-
kov). Leta 1999 se je zgodba
ponovila na Stranicah, od ko-
der je največ avtoprevozni-
kov, potem pa so občine Vi-
tanje, Slovenske Konjice in
Zreče skupaj z območno obrt-
no zbornico iskale ustrezno
lokacijo v Slovenskih Konji-
cah, a tudi ta poskus ni uspel.
Občina je sedaj skrb za ure-
ditev parkirišč prepustila av-
toprevoznikom, pripravljena
pa jim je pomagati pri pri-
dobitvi potrebnih dovoljenj.
Večina si parkirišča ureja na
domačih dvoriščih.
82 avtoprevoznikov iz ob-
čine Slovenske Konjice si
očitno ne dela prevelikih skr-
bi, saj so po podatkih območ-
ne obrtne zbornice na upravni
enoti zabeležili doslej samo
8 vlog za izdajo lokacijske-
ga dovoljenja za ureditev par-
kirišča. Skupna prizadevanja
občine in obrtne zbornice so
padla v vodo po dveh posku-
sih ureditve skupnega parki-
rišča. V Tepanju ne bi bilo
po volji sosedom, za predvi-
deno parkirišče na območju
Golica pri vstopu v Sloven-
ske Konjice, kjer so izdelali
idejni projekt in proučili
vplive na okolje, pa je obči-
na ocenila, da ni primerno.
Najem
parkirišča ni
poceni
Zaenkrat so samo v občini
Žalec začeli z ustreznimi po-
stopki (po nekaterih napove-
dih naj bi občinski svet obrav-
naval spremenjen ureditve-
ni načrt že na decembrski se-
ji, seveda pa jih čakajo še dru-
gi potrebni postopki, vključ-
no z javno obravnavo), da bi
na Ložnici uredili večje šte-
vilo parkirnih mest. V Spod-
nji Savinjski dolini je regi-
striranih 240 prevoznikov.
V Zgornji Savinjski dolini
ima urejeno parkirišče zaseb-
nik Ivan Pfeifer, ki je nekda-
nje parkirišče Gozdnega gos-
podarstva Nazarje uredil za po-
trebe lastnega voznega parka,
nekaj parkirišč pa bi lahko od-
dal tudi drugim zainteresira-
nim »tovornjakarjem«. Kakor
pa kaže zaenkrat, med pre-
vozniki ni posebnega intere-
sa za najem parkirišč, saj to
nekaj stane. Na področju
Upravne enote Mozirje je re-
gistriranih približno 130 av-
toprevoznikov s 1.200 vozili.
Večina bo licenco lahko po-
daljšala na osnovi potrdila mo-
zirske UE, vendar kot opozar-
jajo, je to le gašenje pred po-
žarom.
V treh šaleških občinah (Ve-
lenje, Šoštanj in Šmartno ob
Paki) je okoli 150 zasebnikov,
ki imajo avtoprevozniške li-
cence, v lasti pa imajo okoli
180 vozil. 37 avtoprevoznikov
bo imelo še posebej velike te-
žave, ker stanujejo ob mest-
nih uUcah. V občini razmiš-
ljajo o gradnji avtoporta, ven-
dar je njegova lokacija odvi-
sna od dokončne odločitve, kje
bo priključek na bodočo av-
tocesto. Kot zanimivost še to,
da na območni obrtni zborni-
ci v Velenju od sprejetja nove-
ga zakona niso prejeli niti ene
prošnje za izdajo licence, kar
potrjuje, da postaja ta dejav-
nost zaradi številnih ovir in
nujnih investicij silno nezani-
miva.
U, IS, MBP, US, BS
MESTNA OBČINA CELJE
LOKALNI PODJETNIŠKI CENTER d.o.o.
TRG CEUSKIH KNEZOV 8
3000 CELJE
Na podlagi Statuta Lokalnega podjetniškega centra d.o.o. in
Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev za razvoj malega
gospodarstva Lokalnega podjetniškega centra d.o.o. objavij
Lokalni podjetniški center d.o.o. Celje
JAVNI RAZPIS ZA UGODNEJŠA POSOJIU
MALIM IN SREDNJE VELIKIM PODJETJERlj
1. PREDMET RAZPISA:
Na podlagi Pravilnika o pridobivanju in porabi sredstev za
razvoj malega gospodarstva Lokalnega podjetniškega centa
d.o.o. in sklepa nadzornega sveta z dne 26.11.2001. Lokaln
podjetniški center d.o.o. razpisuje ugodnejša posojila za mali
in srednje velika podjetja v sodelovanju z naslednjimi bankami:
• BANKA CEUE d.d, Celje
• A BANKA d .d,, Ljubljana, Glavna podružnica Celje
• SKB BANKA d.d., Ljubljana, Poslovna enota Celje     i
• HRANILNICA LON d.d., Poslovna enota Celje
Znesek kreditiranja je 100.000.000,00 SIT. Celoten znesel
kreditiranja je namenjen za načrtovana dolgoročna posojila
oziroma sklenitev aneksa za znižanje obrestne mere po že
najetih posojilih za poslovne namene od 1.1.2001 dalje.
2. MERILA IN POGOJI:
2.1. Splošni pogoji in merila
Na razpis se lahko prijavijo vsa mala podjetja (do 50 zaposlenih
in srednje velika podjetja (do 125 zaposlenih) s sedežem v :
Republiki Sloveniji, registrirana za opravljanje naslednjih '
dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti; predelovalni
dejavnosti (D); gradbeništvo (F); dejavnost združen}
organizacij (0/91); druge storitvene dejavnosti (0/93)
pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik
(A/01.12); ribištvo, ribogojstvo (B); vzdrževanje in
popravila motornih vozil (G/50.20); popravila izdelkom
široke porabe (G/52.7); čiščenje stavb (K/74.7).
Program s katerim prosilec kandidira za sredstva razvoja mon
izpolnjevati naslednje pogoje:
• donosnost (profitabilnost) programa za katerega se dodeljujej(
sredstva,
• likvidnost za celotno ekonomsko dobo,
• zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa
Kriteriji za ocenjevanje programov so: obstoječe število delavcei
in možnost novih zaposlitev; sodobna tehnologija in inovativnost
vpliv na okolje; izvozni vidik; nakup, urejanje in opremljanje
zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov; nakup, gradnja in
adaptacija poslovnih prostorov; nakup nove ali generalno
obnovljene opreme.
22. Pogoji za dodeljevanje posojil
Sedež družbe mora biti na območju Mestne občine Celje, prav
tako se mora investicija nanašati na Mestno občino Celje.
Prosilec lahko vloži zahtevek za ugodnejše posojilo ocj
1.000.000,00 SIT do 30,000.000,00 SIT
Maksimalna višina posojila je lahko največ 50 % predračunske
vrednosti. Posojila lahko pridobijo prosilci, ki imajo med vil
financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev.
Odplačilna doba posojila je lahko do 5 let, vključno z največ I
mesečnim moratorijem.
Stopnja obrestne mere bo za kreditojemalca znašala TOM-i-2,0")
letno.
Zavarovanje posojila pri poslovni banki: v skladu s pogoji bank
Nadomestilo za odobritev posojila: 0,7% od zneska odobreneg
posojila; v primeru sklenitve aneksa: po tarifi banke.
3. VSEBINA VLOGE ZA POSOJILO
1. Vloga Lokalnega podjetniškega centra za pridobitev ugodnejšeg
posojila (obrazec dobite na sedežu LPC ali na sedežu izbrani
banke)
2. Poslovni načrt za vse novo odobrene kredite ali kreditne ■
sposobnost iz obstoječega poslovanja
3. Za gospodarske družbe: zaključni račun (bilanco stanja in
bilanco uspeha) z vsemi prilogami in podatki o poslovanju v
letu 2001
Za SP: Napoved za odmero davka od dohodkov iz dejavno^
za preteklo leto z vsemi prilogami in zadnjo odločbo o
odmerjenem davku na dohodek iz dejavnosti
4. Pozitiven bančni sklep o odobritvi posojila  .
5. Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih:
a) za gospodarske družbe: BON-2 od Agencije za plačilni,
promet
b) za SP: potrdilo o plačanih davkih in obveznostih od pristojni
izpostave
6. Dokazilo o obstoju podjetja oziroma zasebnika:
a) za gospodarske družbe: fotokopijo sklepa o vpisu družb«
v sodni register z vsemi prilogami
b) za SP: potrdilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov
7. Obvestilo Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi
po dejavnosti (samo za pravne osebe)
8. Obvestilo o davčni številki
9. Izpis vseh zaposlenih izdan s strani Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije ali navedbo števila zaposlenih s priloženin
fotokopijami obrazcev prijav delavcev v zavarovanje (M 1 /2)
Vsebina vloge mora biti urejena po zaporedju od št. 1 do št. 9-
4. ROK ZA PRIJAVO
Rok za prijavo je odprt od objave do porabe namenskih sredste«
O popolnih in ustreznih vlogah bo odločal Nadzomi svet Lokalne^
podjetniškega centra d.o.o. Celje.
5. POŠlUANJEVLOG
Vlogo za pridobitev ugodnejšega posojila pošljite na sedež izbran
banke v skladu s 1. točko tega razpisa.
Vse informacije so na voljo na naslovu Lokalni podjetniški cent«
d.o.o. Celje, Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje, oziroma P*
telefonu 03 426 51 82. Celje, 04.12.2001
Št. 49 - 6. december 2001
GOSPODARSTVO
11
Zdravo drevo
Marjana Prelca
Generalni direktor Cinkarne dobil priznanje za
življenjsko delo - Velika predanost podjetju in izjemna
karizmatična moč
združenje Manager in re-
ija Manager sta generalne-
bu direktorju Cinkarne Ce-
je Marjanu Prelcu podelila
iriznanje za življenjsko de-
)Vsiovenskem menedžmen-
ti. Nagrado so v dvajsetlet-
j zgodovini združenja po-
elili prvič, Prelec pa jo je pre-
el zaradi dolgoletnih izred-
ih dosežkov in izjemnih po-
lovnih rezultatov v gradbe-
ištvu in industriji.
Marjan Prelec, po izobraz-
il diplomirani inženir grad-
leništva, je v Sloveniji eden
edkih direktorjev, ki imajo
a sabo več kot 45 let aktiv-
lega dela. Skoraj tri deset-
jtja je bil na direktorskih me-
tih v razhčnih podjetjih, od
ega zadnjih šestnajst let v
;inkarni. Med Celjani je znan
odi kot nekdanji glavni di-
ektor Ingrada, kamor je pri-
el leta 1974. Pod njegovim
odenjem je Ingrad, ki je v
istih časih zaposloval 5.500
Judi, slovel kot eno najbolj-
yn najbolj uglednih grad-
benih podjetij v Sloveniji. Po
izteku drugega mandata v In-
gradu je na pobudo takrat-
nega republiškega izvršnega
sveta odšel za tri leta v Irak,
kjer je kot direktor projek-
tov Slovenija ceste-tehnike,
v katerih je delalo preko 7.500
ljudi, speljal doslej največji
slovenski gradbeni projekt.
V Cinkarni je začel delati
leta 1985. Poleg reševanja fi-
nančnih težav se je takoj ob
prihodu lotil tudi tehnološ-
kih problemov in ekoloških
vprašanj. Med njegovim
upravljanjem se je število de-
lavcev zmanjšalo skoraj za
polovico, vendar nikogar niso
odpustih, proizvodnja pa se
je izjemno povečala in se pri-
lagodila okoljevarstvenim
standardom. Med drugim so
vgradili sodobne naprave za
odžvepljevanje, mazut so na-
domestili s plinom, prešli so
tudi z mokrega na suho od-
laganje sadre.
Prelčeva predanost podjet-
ju presega običajna profesio-
nalna merila, pravijo njego-
vi kolegi. Spoštovanje sloven-
ske poslovne javnosti pa si
je prislužil zaradi uspešnega
krmarjenja v tranzicijskih ča-
sih. Po izgubi jugoslovanske-
ga trga Cinkarne ni le ponovno
postavil na noge, ampak jo
je dvignil med najbolj uspe-
šne slovenske izvozne druž-
be, ki več kot štiri petine pro-
daje ustvari na tujih trgih,
kjer prav tako uživa velik ug-
led. Največ, kar 48 odstot-
kov proizvodnje, proda v
Nemčijo, po osem odstotkov
izvoza gre na trge nekdanje
Jugoslavije in v Italijo, sle-
dijo pa še Francija, ZDA in
Nizozemska. Na leto ustva-
rijo 25,8 milijarde tolarjev
prihodkov iz prodaje, čiste-
ga dobička pa so imeU lani
za 1,3 milijarde tolarjev. Le-
tošnji rezultati bodo zaradi
svetovne gospodarske rece-
sije nekoliko slabši.
S svojimi poslovnimi re-
zultati, ki so v zadnjih letih
zabeležili izjemno rast, ima
Generalni direktor Cinkarne
Marjan Prelec pravi, da si je že
Izbral naslednika.
Cinkarna, ki je danes največje
podjetje s področja metalurš-
ko-kemične industrije v Slo-
veniji, pomemben vpliv tu-
di na razmere v regiji. Brez
nenehnih vlaganj v razvoj in
posodobitev proizvodnje
(prihodnje leto bodo proi-
zvodnjo titanovega dioksida
zaradi nove naložbe, vredne
5 milijard tolarjev, povečali
za 16.000 ton) jim vsega te-
ga gotovo ne bi uspelo dose-
či. In najbrž tudi ne brez iz-
jemne karizme Marjana Prel-
ca, ki je letos dopolnil 73 let.
Do konca mandata mu manj-
kata še dve leti. Pravi, da si
je naslednika že izbral.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Podjetje za razvajanje ljudi
Deset let samostojnosti konjiškega podjetja Zlati grič
Ime Zlati grič je v širšem sloven-
kem prostoru predvsem sinonim za
lobro vino, izletniki se ob njem spom-
lijo na vinotoč sredi Škalc, ljubitelji
lulinarike na posodobljeno najsta-
ejšo srednjeevropsko gostišče, Ga-
tuž v Žički kartuziji, ljubitelji golfa
a na razgibano, z vinogradi obkro-
eno igrišče za golf. Takšna prepoz-
lavnost se je razvila predvsem v zad-
ijih desetih letih, odkar podjetje po-
tuje samostojno.
Podjetje Zlati grič je bilo ustanovlje-
10 leta 1991, ko se je takratni tozd Last-
il proizvodnja odcepil od Kmetijske
^druge Slovenske Konjice. Danes se
'odjetje ukvarja predvsem s pridelavo
fozdja in proizvodnjo vina. Imajo 80
lektarov vinogradov, na katerih letno
'rtdelajo več kot 400 tisoč litrov vina.
3bolka imajo nasajena na 40 hektarih
^ jih pridelajo do 700 ton letno. Uk-
srjajo se še z gostinstvom, imajo agro-
'hnično trgovino in golf igrišče. V manj-
šin obsegu se ukvarjajo tudi s polje-
'^Istvom in gozdarstvom, pred kratkim
so prevzeli v upravljanje manjšo živil-
sko trgovino.
V podjetju, ki ga vodi direktor Ja-
nez Lešnik, je 51 zaposlenih. Minulo
leto so ustvarili za 466 milijonov to-
larjev prometa, od tega več kot polovi-
co s prodajo lastnih proizvodov, s prib-
ližno enakim deležem pa sledita trgov-
ska in storitvena dejavnost. Dobička je
bilo za 15 milijonov tolarjev. Vsa leta
so veliko vlagali predvsem v opremo
(draga je bila nova polnilna linija), stroj-
ni park, zraven pa seveda ob naložbah
nenehno skrbijo za obnavljanje nasa-
dov jablan in vinogradov. Letno so vla-
gali od 50 do 70 milijonov tolarjev, la-
ni nekoliko manj.
»Pridobitve zadnjih let prinašajo pri-
čakovani prihodek, vendar z njim še
nismo povsem zadovoljni. Se pa izbolj-
šuje. Golf igrišče je na primer letos obi-
skalo že 6000 igralcev, še več pa jih
lahko pričakujemo, ko ga bomo razši-
rili z devetih na 18 igralnih polj,« pou-
dari eno izmed predvidenih naložb za
bližnjo prihodnost Janez Lešnik.
Še zahtevnejša od razširitve golf igriš-
ča bo izgradnja nove vinske kleti in po-
slovnih prostorov v Škalcah, kjer pa se
pričetek del zatika predvsem zaradi te-
žav s pridobitvijo zemljišča, saj je na
tem območju veliko zahtevkov za de-
nacionalizacijo.
Dobre letine dajejo tudi vina poseb-
nih kakovosti, kar dokazujejo števil-
na priznanja iz vinskih tekmovanj.
Renski rizling pozne trgatve, letnik
93, sta prva prokonzula Evropskega
reda vitezov vina proglasila za prvo
slovensko viteško vino.
Najpomembnejša dejavnost podjetja
je vinogradništvo in vinarstvo. Pridelu-
jejo kakovostna in vrhunska vina. Izbor
vrhunskih vin so dopolnili s peninami,
ki so proizvedene po klasični metodi - z
vrenjem v steklenici. Klet za proizvod-
njo in dozorevanje penin bodo uredili v
gospodarskem delu Žičke kartuzije, ko
bodo zaključena arheološka raziskova-
nja. MILENA B. POKLIC
Alpos pričakuje uspeh na jugu
šentjurski Alpos bo letošnje poslov-
il leto sklenil z okrog trinajstimi mi-
'i^rdami tolarjev prihodka in dobri-
100 milijoni tolarjev dobička. Ge-
j^ralni direktor Mirjan Bevc pravi,
* so s takšnimi rezultati zadovolj-
čeprav bo dobiček za petino manj-
kot so načrtovali.
^ prihodnjem letu pričakujejo kar ne-
^) težav, saj evropski trg, kamor izvo-
'io Večji del proizvodnje, vse bolj pri-
tiska na zniževanje cen. Po Bevčevih
besedah recesije v njihovi branži še ni
čutiti, vendar kakšnega pomembnejšega
povečanja prodaje na teh trgih ne pri-
čakujejo. Zato se bodo bolj usmerili
na države srednje Evrope in še zlasti na
bivše jugoslovansko tržišče, kjer tre-
nutno ustvarijo desetino celotne pro-
daje. Pri lažjem prodoru na jug, s kate-
rim pravzaprav nikoli niso pretrgali po-
slovnih stikov, jim bosta v pomoč tudi
hčerinsko podjetje na Hrvaškem in stal-
no predstavništvo v Bosni in Hercego-
vini, ki šo ga odprli pred nekaj leti.
Zadnje čase je v Šentjurju slišati, da
naj bi v Alposu začeli odpuščati, ven-
dar Mirjan Bevc takšne govorice odločno
zavrača. Poudarja, da je resnica povsem
drugačna, saj nameravajo število zapo-
slenih še povečati. V naslednjih mese-
cih bodo na novo zaposUli štirideset lju-
di, od tega nekaj že v decembru.     JI
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tečajnica
v tednu od 28.11.2001 do 4.12.2001
Št. 49 - 6. december 2001
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Gajšek: »Niso me
politično zlorabiliff
Župan ni sprejel moje odstopne izjave, pravi mag. Miran Gajšek, direktor
celjskega Zavoda za planiranje in izgradnjo
Dobro leto Je od takrat,
ko se je Žalčan, mag. Mi-
ran Gajšek po več kot de-
setletju službovanja v slo-
venski prestolnici odločil,
da pride v Celje. Ob priho-
du na mesto direktorja Za-
voda za planiranje in iz-
gradnjo (ZPI) je napovedal
svež urbanistični veter v
mestu ob Savinji. Je ta po
letu dni že zavel? Sodeč po
delu ZPI že. Če bi vprašali
tiste, ki se mag. Gajška spo-
minjajo le v povezavi z zlo-
rabo uradnega položaja, ki
mu jo je očitalo sodišče v
primeru gradnje stanovanj-
sko poslovnega objekta ob
Ljubljanski cesti v Celju, ki
ga gradi gradbeništvo Bo-
žičnik, bi bil odgovor ver-
jetno nikalen.
Mag. Miran Gajšek je pred-
sednik Društva urbanistov in
prostorskih planerjev Slove-
nije. Društvo je včlanjeno v
Evropsko zvezo prostorskih
planerjev, mag. Gajšek pa vo-
di četrto delovno skupino zno-
traj nje. Pet let je služboval
na Urbanističnem inštitutu
Republike Slovenije, sedem
pa še na Ministrstvu za oko-
lje in prostor v Uradu za pro-
storsko planiranje. Je pred-
sednik programskega sveta
razvojnega programa savinj-
ske regije.
Zakaj se človek odloči pri-
ti iz dobre službe na mini-
strstvu v Celje? Običajno je
namreč obratno, da si mar-
sikateri strokovnjak iz Ce-
lja želi delovnega mesta v
Ljubljani.
V Celje sem se odločil pri-
ti, ker sem si zaželel delati
na konkretnih projektih, na
operativni ravni, kar delo na
ZPI vsekakor omogoča.
Ko ste nastopili mesto di-
rektorja ZPI, ste obljublja-
li, da bo v Celju zavel svež
urbanistični veter. Je piš že
zavel?
To so bili načrti - nov ur-
banistični načrt. Želel sem
povezati vlogi gospodarske-
ga razvoja in urbanizma. To
je v določeni meri že uspe-
lo, ko smo določili osem, de-
vet podjetniških con v Celju,
kjer že pripravljamo urbani-
stično dokumentacijo. Pone-
kod je že končana. Z ukrepi
zemljiške politike pa zmanj-
šujemo stroške investitor-
jem. Zmanjšamo lahko ko-
munalni prispevek, do dolo-
čene mere nadomestilo za
uporabo stavbnega zemljiš-
ča kot občinski davek in do-
ločimo takšno ceno zemljiš-
ča, da preživimo. Če želimo
v Celje privabiti investitor-
je, ne smemo hlepeti po ve-
likih dobičkih.
Napovedali ste urbani-
stične natečaje.
To nam kar uspeva. Rav-
no danes (v ponedeljek,
op.p.) je prva seja natečajne
komisije za ureditev območ-
ja ob reki Savinji. To je prvi
natečaj, ki je bil razpisan v
Celju v sodelovanju z inže-
nirsko zbornico Slovenije.
Na natečaj je prišlo 15 pro-
jektov od 24, kar je dober re-
zultat. Imeli pa smo tudi več
natečajev bolj interne nara-
ve. Zelo dober je bil tisti za
stanovanjsko poslovni objekt
na Glaziji. Upam, da bo In-
grad VNG kmalu pričel z
gradnjo. Uspel je tudi nate-
čaj s salezijanci za gradnjo
novega salezijanskega sre-
dišča. Sedaj ravno spremi-
njamo zazidalni načrt na pod-
lagi tega natečaja.
Kaj pa območje stare Cin-
karne, kako ga urediti na
novo?
Spomladi je bila tu ekipa
podiplomskih študentov pri
profesorju Pogačniku s Fa-
kultete za gradbeništvo. V
dveh, treh elaboratih so po-
samezne skupine študentov
raziskale možnosti, kaj je
smiselno in mogoče storiti
na 12 hektarih zemlje v lasti
MOC. Skupaj z regionalno
razvojno agencijo smo raz-
pisali urbanistično delavni-
co za območje stare Cinkar-
ne. Dve ekipi pripravljata vi-
zije za to območju. Neka
študentka iz Maribora pa je
diplomirala na to temo. Vse
troje bomo zbrali in javno
predstavili februarja. Oseb-
no mislim, da bo na tem ob-
močju nastal bodoči center
Celja.
Te dni je izšel interesni
razpis za individualno sta-
novanjsko gradnjo v Celju.
Tri nove stanovanjske so-
seske v Celju se obetajo.
Sončni park, Babno, Golo-
vec. Kakšen, menite, bo od-
ziv na razpis?
Prebivalci Celja in od dru-
god pogosto sprašujejo, kdaj
bodo na voljo parcele za in-
dividualno stanovanjsko
gradnjo, zato pričakujem, da
bo odziv dober. Končno smo
uspeli v veliki meri odkupi-
ti zemljo, pričenjamo tudi s
spremembo zazidalnega na-
črta na teh treh lokacijah. Tu
bomo predvidoma drugo le-
to, konec pomladi, pričeh
prodajati parcele za enodru-
žinske stanovanjske hiše. Ker
pa povsod še nismo lastniki
vsega, bomo za to izgradnjo
ustanovili neke vrste javno
privatno partnerstvo. To po-
meni, da bomo že s pogod-
bo sodelovali pri izdelavi za-
zidalnega načrta z lastniki
tam, kjer zemlje niso hoteh
prodati, ali kjer so lahko pla-
čali več kot mi. Trije tipi grad-
nje so predvideni: atrijske hi-
še, parcele so tudi za vrstne
hiše in za prostostoječe eno-
družinske hiše.
Ena od sosesk bo tudi v
t.i. Sončnem parku. Kaj to
pomeni, da Celje izgublja
še eno zeleno površino?
Sončni park bo ostal v juž-
nem delu, kot je že predvi-
deno v sprejetem prostor-
skem načrtu. Zazidljiv je se-
verni del.
Pa ga nameravate uredi-
ti v park?
Ocenjujem, da bi moral
tam nastati park, ker na ome-
njenem območju Celja manj-
ka parkovnih površin.
Letos so mestni svetniki
potrdili prostorski plan za
območje Mestne občine Ce-
lje. Kaj ta prinaša prebival-
cem?
ZPI ga je pričel pripravlja-
ti že pred tremi leti. Kar smo
storili novega, je to, da smo
plan približali ljudem. Vsa-
kemu gospodinjstvu bomo
dali zloženko o tem, kaj plan
je in vsakdo bo lahko v na-
slednjega pol leta dal pripom-
be nanj. Proučili jih bomo
in upoštevali, kjer bo to mo-
goče.
Ko ste prišli v Celje, so ugi-
bali, kdo vas je pripeljal na
to delovno mesto. Čigavi
pravzaprav ste? Županovi?
Prijavil sem se na javni raz-
pis in bil sprejet. Res pa je,
da so me moji strokovni ko-
legi v Celju opozorili nanj.
Zdel se mi je zanimiv izziv.
Prijavil sem se tudi zaradi
družine, ker sem se preselil
v Celje. Živim v mestnem je-
dru in sem že Celjan.
Vam je danes žal, da ste
se odločili tako, kot ste se?
Ne. Ni mi žal.
Kaj pa zapleti v zvezi z
gradnjo stanovanjsko po-
slovnega objekta ob Ljub-
ljanski cesti, kjer vas je
okrajno sodišče spoznalo
za krivega. Kako komen-
tirajo dogodek vaši kolegi
v strokovnih krogih, se
vam zdi, da je vaše ime ob-
lateno?
Ne morem ocenjevati te-
ga ugleda. Moji kolegi so mi
v bistvu v veliki meri stali
ob strani. Rekli so, da se tak-
šne stvari pač dogajajo. ZPI
po tem dogodku deluje nor-
malno. Zadeva na sodišču pa
bo še trajala.
Se vam zdi, da so vas v
tem primeru politično zlo-
rabili?
Ne bi rekel, da so me zlo-
rabili. V tem primeru imam
materialne dokaze in dejstvo
je, da so bile obveznosti grad-
beništva Božičnik do ZPI in
občine poravnane. Nadzorni
odbor MOC je na primer
ugotovil, da z asignacijskimi
pogodbami ni nič narobe. Gre
za tri neusklajena dejstva: ti-
sto, kar se je res zgodilo, ti-
sto kar sodstvo pravi, da se
je zgodilo, na to sva se z od-
vetnikom pritožila in bova
šla do konca, in tretja je me-
dijska resnica. Te tri so med
sabo neusklajene. Glede
sodne pravice želim pou-
dariti, da je za pravilno sodbo
potrebno poznavanje finanč-
nega poslovanja MOC in
javnih financ nasploh.
Vas medijska pozornost
v negativnem smislu, ki ste
je bili deležni, moti?
Pravzaprav ne.
Kako pa je z vašo odstop-
no izjavo. Ste jo napisali in
jo izročili županu ali ne?
Zaradi ugleda ZPI sem od-
stopno izjavo pisno podal žu-
panu, ker se mi je to zdelo
pošteno. Župan je ni sprejel,
ker ocenjuje, da delo poteka
normalno.
Vidite svojo prihodnost še
vedno tukaj, na ZPI v Ce-
lju?
Ja, svoje delo mislim do-
končati. Tega pa ni mogoče
prej kot v štirih letih.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Vinil se vrača
Celjski ljubitelji glasbe
smo končno dočakali trgo-
vino, kakršno je mesto že
dolgo potrebovalo. Natali-
ja Sikošek je v Cankarjevi
ulici odprla komisijsko pro-
dajalno s ploščami in glas-
beno opremo.
V komisijsko prodajo
sprejemajo zgoščenke, kar pa
je posebej zanimivo in poh-
vale vredno, je na policah mo-
goče najti izredno veliko vi-
nilnih plošč. Že nekaj časa
so te namreč ponovno v tren-
du, saj nekateri prisegajo na
njihov zvok, tudi na občasno
škripanje, ki naj bi posneti
glasbi dajalo več avtentično-
sti in tudi vzbujalo primer-
ne nostalgične občutke. Na
talija Sikošek je povedala, dj
je zanimanja med kupci kai
precej, celo nad pričakova
nji, k čemer prispevajo tudi
zmerne cene. Plošča v tej pro-
dajalni vas bo stala od 90D
do 1500 tolarjev.
BS, Foto: G. DOMJAJ^
»Strojniki«
v Singnu
Predstavniki Višje strokov
ne šole ter Poklicne in teh
niške strojne šole celjskega
Šolskega centra so se vrnili
z obiska pri srednji poklic
ni šoli v nemškem Singnu
Gre za mednarodno izmenja
vo dijakov, študentov in uči
teljev. Namen je spoznati tuji
izobraževalne sisteme in so
dobne načine poučevanja. Ma
ja prihodnje leto jim bod(
predstavniki srednje po
klicne šole iz Singna vrnil
obisk. NGI
Mestna
četrt
Savinja
vabi
ifrajane
v prostorih mestne četrti
Savinja bo še do 17. decem-
bra javna razgrnitev osnut-
ka sprememb in dopolnitev
zazidalnega načrta Otok 3.
Krajani se lahko z osnutkom
sprememb seznanijo v pro-
storih mestne četrti vsak po-
nedeljek, torek in četrtek med
8. in 12. uro. Na osnutek lah-
ko dajejo tudi pripombe. Da-
nes, v četrtek, ob 15. uri pa
bo v sejni sobi Narodnega do-
ma v Celju javna obravnava
omenjenega osnutka.
NGL
Št. 49 - 6. december 2001
^ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13
Pravljično Celje
Celje bo v drugi polovici decembra dobilo pravljično podobo
Celjske ulice bodo 15. de-
cembra poleg okrasitve, ki Ce-
lje razsvetljuje že kakšnih šti-
rinajst dni, dobile še božič-
iio-novoletni sejem. Ta bo na
Prešernovi in Stanetovi uli-
ci, ponudba pa bo pestra, za-
gotavljajo organizatorji, pod-
jetje Celjski sejem. Dan ka-
sneje pa si bo dvorišče Spod-
njega gradu nadelo pravljič-
no podobo, ki bo otroke raz-
veseljevala vse do januarja.
Pravljična bitja, pravljične
zvezdice, božiček s spremstvom
in pravljično dopoldansko vo-
denje po Celju bo letos praz-
ničnemu razpoloženju dodalo
čarobnost. Zanimanje za prav-
ljična vodenja po mestu je le-
tos izjemno, je povedal v.d. di-
rektorja javnega zavoda Cele-
ia LTO Boštjan Vrščaj. Vrtci in
šole so skoraj že zakupili vsa
vodenja. Prvo bo 17. decembra
ob desetih dopoldne, nato pa
vsak dan ob isti uri do konca
leta. Otroke bodo vodile prav-
ljične zvezdice, ta ponedeljek
pa je Vladimira Skale pripra-
vila še avdicijo za srednješol-
ce, ki bi se jim želeli pridružiti
pri vodenju. Udeležilo se je je
kar 18 srednješolcev, šest pa so
jih izbrali, da bodo sodelovali
pri pravljičnem vodenju in ani-
maciji otrok v Pravljični deže-
li.
Vsak dan ob 16. uri, prvič pa
16. decembra, bo oživela prav-
ljična dežela. V njej bodo otro-
ci rajali, v njej bodo pravljična
branja, predstave, pravljične us-
tvarjalne delavnice, letos pa pri-
pravljajo otrokom še presene-
čenje - pravljični balon, ki bo
vsak večer žarel na Trgu celj-
skih knezov. Vsak dan ob 17.
uri bo v Pravljično deželo pri-
šel božiček s spremstvom, od
tam pa se bo vedno popeljal še
po mestnem jedru.
Otroci bodo tudi silvestrova-
li na prostem. Lani se je izkaza-
lo otroško silvestrsko rajanje za
izjemno uspešno, zato ga bodo
tudi letos pripravili ob desetih
dopoldne. Kdo bo otroke po-
peljal v novo leto, pa organiza-
torji še nočejo izdati. Silvestro-
vanje bo tudi za odrasle. Na Tr-
gu celjskili knezov jih bosta v
novo leto popeljala skupina Nu-
de in ansambel Vitezi celjski.
Kaj vse bo ponujalo pravljič-
no Celje bodo organizatorji
predstavili v zloženki, ki bo na
voljo Celjanom, prav tako pa
bodo informacije o prireditvah
na Internetu. V pravljični de-
želi pa bodo lahko otroci poši-
ljali pravljične elektronske raz-
glednice svojim prijateljem in
sorodnikom. Aleksa Gajšek
Kranjc, vodja protokola v ka-
binetu celjskega župana, je pre-
pričana, da Celje postaja s prav-
ljično deželo unikatno v Slo-
veniji.
Omeniti velja še akcijo Dam-
jane Seme in POP TV, ki bo tu-
di letos, 22. decembra, v Prav-
ljični deželi pripravila obdari-
tev socialno ogroženih otrok.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Lionsi služijo
pomoči
potrebnim
Lionizem v celjski regiji
je izjemno razširjen. V Ce-
lju delujejo trije lions klubi
ter dva leo kluba, ki zdru-
žujeta mlade do 28. leta sta-
rosti. Skupno štejejo nekaj
več kot sto članov. V celjski
regiji pa sta še lions kluba v
Žalcu in Velenju. Vsi sku-
paj sodijo v eno od dveh con
tretje regije slovenskega di-
strikta. Lionisti s Celjskega
še posebej decembra vsako
leto pripravijo vrsto huma-
nitarnih akcij.
Tako bodo mladi lionisti iz
leo kluba Celjski vitezi danes,
v četrtek, obdarili otroke na
pediatričnem oddelku celjske
bolnišnice. Članice ženskega
lions kluba Mozaik ter člani
lions klubov Keleia in Celje
pa bodo tradicionalno v dru-
gi polovici decembra na stoj-
nicah sredi mesta prodajali ku-
hano vino in drobna darila.
Slednja članice lions kluba
Mozaik izdelujejo same. Iz-
kupiček bo šel v dobrodelne
namene. Članice leo kluba Ma-
vrica pa te dni že uspešno pro-
dajajo voščilnice, ki so jih iz-
delale same.
V sodelovanju z velenjsko
Vašo televizijo se bodo ta me-
sec v posebni oddaji predstav-
ljali posamični lions klubi iz
celjske regije. Vsak bo prine-
sel v oddajo po eno umetniš-
ko delo, ki ga bodo prodali v
avkciji. Izkupiček bo šel lo-
kalnim akcijskim skupinam,
ki se borijo proti zasvojeno-
sti od nedovoljenih drog med
mladimi.
Lions klub Celje bo tudi le-
tos pripravil božično obdari-
tev otrok v celjski bolnišnici.
Tokrat bodo pediatričnemu
oddelku podarili še kitaro, s
katero bodo lahko razveselje-
vali bolne otroke.
18. decembra pripravlja
lions klub Keleia v SLG Celje
ogled predstave Podnajemnik.
Izkupiček bo šel za štipendi-
ranje srednješolcev, kar poč-
no uspešno že več let. Vsako
leto dodajo po enega štipen-
dista več. Uspešno pa vsako
leto pripravljajo tudi medna-
rodne mladinske tabore v Zre-
čah, ki se jih udeleži po dvaj-
set mladih iz celega sveta.
V Sloveniji deluje 35 lions
klubov, ki skupno štejejo okoli
1200 članov V desetih letih
so zbrali okoli dobro milijar-
do in pol tolarjev, ki je šla v
dobrodelne namene. Nekaj
milijonov tolarjev vsako leto
zberejo tudi lions klubi s Celj-
skega. Štirje Celjani so v sve-
tu guvernerja, ki sicer šteje 20
članov. Dr. Radko Komadina
pa bo prihodnje leto guver-
ner distrikta v Sloveniji.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Št. 49 - 6. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
Projekti že, denar še ne
Minulo soboto so v nabi-
to polni dvorani dvorca No-
vo Celje strokovnjaki pred-
stavili projekte, v katerih je
predvidena dokončna ure-
ditev dvorca.
Dvorec Novo Celje je že ne-
kaj let v lasti občine Žalec.
Potem ko so poskrbeli za
vzdrževalna in obnovitvena
dela, so v občini pristopili k
izdelavi projektne dokumen-
tacije za rekonstrukcijo dvor-
ca. Projektno dokumentaci-
jo zunanje ureditve oziroma
projekt prenove parka so iz-
delali v ljubljanskem podjet-
ju Elea, projekt rekonstruk-
cije dvorca v podjetju Gras,
za projekt spremembe na-
membnosti dela dvorca v pro-
stor za javne prireditve pa so
, poskrbeli v mariborski del-
niški družbi Projekt MR. Na
javni predstavitvi so posamez-
ne projekte v obliki maket in
računalniške projekcije pred-
stavili dr. Ana Kučan, Matevž
Bergant in Franc Skrbinšek.
Projektno dokumentacijo
so številni udeleženci na jav-
ni razpravi dobro sprejeli, se-
veda pa so pri preoblikova-
nju projektov v končno reali-
zacijo odprta finančna sreds-
tva. Po projektantskih ocenah
predvidena vrednost del pre-
sega 800 milijonov tolarjev,
v prvi fazi pa bo treba poskr-
Predstavnica žalske občine Tanja Rehar-Razboršek med razpravo v dvorcu.
beti za statično sanacijo dvor-
ca. Statična sanacija 250 let
stare zgradbe bo zelo zahtev-
no delo, ovrednoteno s 400
milijoni tolarjev, je pa pred-
pogoj, da bo tisoč 500 kva-
dratnih metrov javnih povr-
šin varnih in primernih za in-
vestitorje. V žalski občini bo-
do poleg lastnih sredstev, ki
jih bodo namenili za obnovo
dvorca Novo Celje, denar is-
kali tudi drugod. Prepričani
so, da bi delež k obnovi mo-
rala prispevati tudi država, saj
gre za objekt evropskega po-
mena, zgrajen po vzoru du-
najskega Schonnbruna.
Namen javne razgrnitve pro-
jektne dokumentacije je bilo
med drugim tudi pridobiva-
nje idej, kako bi prostore dvor-
ca še bolje uporabili. Ena iz-
med tovrstnih oblik so adventni
sejmi, ki jih bo občina v sode-
lovanju s Turističnim društvom
Petrovče pripravljala do zad-
nje adventne nedelje.
U. SELIŠNIK
Foto: GD
1^ NA KRATKO
Novo vodstvo TD Žalec
ŽALEC - Na volilni konferenci so za novo predsednic
turističnega društva izvolili Bredo Vizovišek, nadzornenu
odboru bo predsedoval Janko Kos, na čelu disciplinske kc
misije pa bo Mira Meglic. Na konferenci je minulo del
predstavil Janez Kroflič, ki je med drugim dejal, da Žale
postaja pomembno turistično, kulturno, trgovsko in gostinsk
središče. Naslednje leto bo minilo 20 let, odkar so prvi
pripravili Žalsko noč, veliko pa je bilo narejenega v starer
mestnem jedru.
Mejnik v šolstvu
LIBOJE - V kraju imajo šolo že več kot sto let, mejnik
libojskem osnovnem šolstvu pa je vsekakor leto 1961, ko s
zgradili novo šolo. Jubilej, 40 let Podružnične osnovne šol
Liboje, so minuli teden slovesno obeležili, šolo pa so z
praznik tudi obnovili. Med drugim so obnoviU fasado, prf
krili streho ter obnovili učilnice, za praznik pa pripravi
bogat kulturni program in razstavo, s katerima so prikaza:
sedanjo dejavnost šole.
Učenci o odvisnosti
VRANSKO - V kavarniško prirejeni telovadnici OŠ so učeni
pripravili literarni večer in okroglo mizo odvisnosti. Knjižn
nagrade za literarne prispevke so prejeli Mojca Remic, Ev
Brišnik, Martina Dolar, Jani Felicijan, Kristina Bogataj, Maj
Kreča, Miha Goropevšek, Sanja Marn, Tjaša Zupančič, Ai
drej Bogataj, Karmen Sedeljšak in Tanja Reberšak. Na okrc
gli mizi sta gosta, Marinka Fritz-Kunc in dr. Alojz Ihan, govc
rila o problemih mladih v sodobnem času, o drogah in njihc
vih učinkih ter o vseh vrstah odvisnosti. T. 1
Otroci o prostem času
ŽALEC - V ponedeljek so se na otroškem parlamentu zbn
li učenci OŠ Šempeter, Griže in Petrovče ter I. in II. OŠ Žal«
ki so razpravljali o prostem času. Učenci so na izjemno zn
način razmišljali o prostem času, ki naj bi bil preživet v športni
aktivnostih, z družino, v naravi ali vključevanju v interesn
dejavnosti, medtem ko lenobnost pred malimi ekrani ali o
računalniku tudi po mnenju otrok ne sodi med pravo preži\
Ijanje prostega časa. Žalski parlamentarci so izrazili željo p
urejenih prostorih in bazenu ter izvolili učenca, ki jih b
zastopal na otroškem parlamentu v Ljubljani. U
Z OBČINSKIH SVETOM
Od karitas do cest
VRANSKO - Svetniki so soglašali z ekonomsko ceno ste
ritev za izvajanje pomoči na domu v višini 1.950 tolarjev n
uro, za kar bodo z Zavodom Pelikan Karitas podpisali kor
cesijo. Poleg tega so za 5 odstotkov povišali cene ur pluže
nja snega in posipanja cest. V občini skrbijo za 33 kilome
trov lokalnih cest in 92 kilometrov ostalih javnih poti. Z
višinske ceste je normativ pluženja in posipavanja 1,5 kile
metra na uro, za nižinske pa enkrat več. Urna postavka jez
pluženje snega 5.200 tolarjev, za posipavanje pa 3.200 tc
larjev. T
Izredna seja brez pretresov
ŽALEC - V nadaljevanju izredne seje občinskega sveta
problematiki Mestne skupnosti Žalec je bilo v razpravah tf
temi namenjeno še najmanj pozornosti, več pa so svetnil
govorili o delu, poslovniku, volitvah in tudi medsebojni
odnosih. Posebnih sklepov glede mestne skupnosti niso sprt
jemali, večina pa je soglašala, da je bilo zasedanje potrebn
zato, da so svetniki razčistili nekaj odprtih vprašanj.   U;
Kmetje
o proračunu in EU
Minuli teden so člani in simpatizerji spodnjesavinj
skega regijskega odbora SLS-i-SKD Slovenske ljudske stran
ke v dvorani na Gomilskem prisluhnili ministru za km«
tijstvo Franciju Butu ter predsedniku Kmetijsko gozdai
ske zbornice Slovenije Petru Vrisku.
Na okrogli mizi sta gosta odgovarjala na konkretna vpr^
sanja, največ pozornosti pa so namenili dvoletnemu pror^
čunu RS, predvsem delu, ki je namenjen kmetijstvu. P'
pojasnilu ministra Buta je za kmetijstvo namenjenih prib
ližno 54 milijard tolarjev, od tega pa približno ena tretjin'
predstavlja strošek delovanja sistema. Minister je nakazuj
da naj bi v dveh letih določene službe del prihodka pridobi
le na trgu, prihranek pa bi namenili za neposredne subven
cije kmetom. Veliko vprašanj je bilo povezanih s položi
jem slovenskega kmetijstva v Evropski skupnosti, kjer p"
gajanja o točnih številkah še potekajo, kvote, ki bodo izb"
dišča za nadaljnja pogajanja, pa bo Slovenija posredovala'
Bruselj proti koncu decembra. O EU in povezovanju v org^
nizacije proizvajalcev je spregovoril Peter Vrisk.        ^"
Pol milijarde za telovadnico in vrtec
Največja postavka v pro-
računu občine Braslovče v
nekaj naslednjih letih bo
nedvomno izgradnja nove-
ga vrtca, telovadnice in za-
gotovitev dodatnih učilnic
za devetletno šolanje otrok.
Vrednost investicije oce-
njujejo na 519 milijonov to-
larjev. Finančni del projekta
temelji na predpostavki, da
lahko občina Braslovče iz pro-
računa zagotovi najmanj 60
milijonov tolarjev letno. Po-
leg tega se je občina Braslov-
če že v preteklem letu prija-
vila na razpis za sofinancira-
nje izgradnje vrtca in šole, v
letošnjem letu pa še za sofi-
nanciranje šolskega športnega
standarda. Če jim bo uspelo
zagotoviti zadostna lastna
sredstva in ob pričakovanju
sofinanciranja iz državnega
proračuna, bi bila investici-
ja predvidoma zaključena v
letu 2007, seveda pa bodo po-
skušali pridobiti del potreb-
nega denarja tudi iz drugih
virov. V Braslovčah se zave-
dajo, da je omenjena inve-
sticija nujna, po eni strani za-
radi zagotovitve normalnih
pogojev za izvajanje pouka
športne vzgoje in raznih
športnih aktivnosti, po dru-
gi strani pa zaradi posodobi-
tve vrtca in racionalizacije
njegovega delovanja.
T. TAVČAR
Četrt
stoletja
Vrbe
Amatersko gledališče Vr-
ba iz Vrbja v žalski obči-
ni uspešno deluje že sko-
raj 25 let.
Jubilej bodo praznovali
prihodnje leto, v petek, 7.
decembra, pa bodo v dvo-
rani doma krajanov ob
19.30 uri premierno pred-
stavili komedijo Brandona
Thomasa Charleyeva teta
v režiji Jožeta Kranjca. S
komedijo bodo dva dni ka-
sneje gostovali v Novi Go-
rici, v Vrbju pa jo bodo po-
novili 15. decembra ob 19.
uri.
V komediji nastopajo Ja-
ka Jeršič, Jože Meh, Frenk
Železnik, Andrej Čehovin,
Milan Vogrinc, Karmen Po-
korny, Jelka Štorman, Lea
Meh, Marjana Topolovec
Dolinšek, Sabina Cokan,
Anita Križanec, sodeluje-
jo pa še Zvone Holobar,
Mladen Melanšek, Srečko
Štorman in režiser Jože
Kranjc.
T. TAVČAR
S prikaza zimske rezi jablan pri Zvonku Gradišniku.
Zimska rez jablan
Kmetijska svetovalna služba Žalec pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje in Društvo
sadjarjev celjske regije sta pripravila prikaz zimske rezi jablan v intenzivnem nasadu
na kmetiji Zvonka Gradišnika iz Črnove.
Zlatka Kobal - Gutman iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je na več primerih in
različnih sortah pokazala, kako naj bi bila pravilno opravljena zimska rez. Sadjarji so s
številnimi vprašanji dokazali, da se zavedajo, da je pravilnost rezi še kako pomembna za
dosego čim večjega in kakovostnejšega pridelka. Navzoče je predsednik Društva sadjarjev
celjske regije Andrej Aškerc seznanil o sestanku upravnega odbora društva, kjer so med
drugim razpravljali tudi o nadaljnjem delu. T. TAVČAR
Št. 49 - 6. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Lojze na
procesu
stoletja
Znanemu velenjskemu fotografu Lojzetu Ojsteršku bodo
sodili zaradi »nedostojne« fotografije, na kateri je ob
obrazu le še roka
Lojze je vsega zaničeva-
Lja vreden zločinec. Za se-
^oj ima bogat kriminalni
dosje. Enkrat so ga tožili za-
radi (zelo duhovite) karika-
mre, drugič zaradi majhne-
ga prometnega prekrška.
Tretjič - zadnjič doslej - za-
radi po nesreči posnete fo-
tografije, ki jo je s še osmi-
|ni drugimi naročnici pro-
dal in za to dobil dva jurja
od katerih še ni odvedel do-
bdnine). Zaradi vsega za-
ličevanja vrednega motiva,
Dbsojanja vredne nedostoj-
losti in neprofesionalnega
izdelka, na katerem je ob
(res ne najlepši) roki, steg-
iijeni v pozdrav, bilo videti
le še obraz tožnice, se bo 9.
anuarja sestal sodni senat
II razsojal, ali je Lojze Oj-
iteršek res vsega zaničeva-
ija vreden zločinec.
Prekrasen sončen dan ob
denjskem jezeru je bil. Ljudi
>e je trlo. Tudi Kučan je pri-
jel, se vsevprek rokoval. Praz-
nik je bil. Več kot 10 tisoč
udeležencev iz vse Slovenije
ie konec junija 1999 upihni-
lo osmo svečko na torti slo-
venske samostojnosti, na pri-
reditvi Severovzhodna Slove-
nija v boju za svobodo pa so
se spomnili junakov, od Mai-
strovih borcev, do partizanov
n borcev v osamosvojitveni
lOjni. Dogodek, ki ga je vred-
no pomniti. In nanj ohraniti
Spomine.
Tudi Lojze je to vedel.
%editiral se je, kot že toli-
ifokrat poprej, in s svojim
aparatom beležil dogajanje,
znanka M.Ž., ugledna upo-
kojena meščanka Velenja, ga
zagledala in se odločila -
S'ze bo pravi, da me z žlah-
zabeleži na tem zgodovin-
skem dogodku. Stegnila je ro-
ko v pozdrav, Lojze svojo,
aparat pa, ki ga je Lojze dr-
žal z levico, se je sprožil. Na-
stal je zgodovinski, zločin-
ski, neokusen posnetek pa-
parazza Lojza. Ne Lojze ne
M.Ž. takrat še nista vedela za
zločinsko dejstvo. Razkrilo
se je šele, ko je bil eden od
šestih filmov, ki jih je Lojz
na ta zgodovinski dan posnel,
razvit.
Sporne fotografije pred
zgodovinskim procesom ne
moremo objaviti, čeprav je
tudi po mnenju uglednega
fotografa Boga Čerina tipič-
na reporterska fotografija z
javnega dogodka, vredna
objave. Ojsteršek je nega-
tiv po sporu z M.Ž. skrbno
shranil, v njem pa čez obraz
tožnice naredil luknjo, ta-
ko da je ta neprepoznavna.
Minili so dnevi in Lojze je
posnetih 15 slik ponudil
M.Ž. v odkup, po zločinski
ceni 200 tolarjev za komad.
V kavarni, kjer sta se sestala
ob predaji inkriminiranega
gradiva, je naročnica, brez
očal, na svojo kasnejšo ža-
lost odbrala 9 fotografij in
Lojzu plačala dva jurja, ce-
lih 200 tolarjev preveč. Lojz
je plačal kavo in Še danes mu
je žal. Ne zaradi kave. Žal
mu je, ker je gospo z žlahto
sUkal, ker ji je slike ponudil
v odkup. A po zločinu kesa-
nja ni.
Gospa je namreč prišla do-
mov, si nadela očala in - o
strah in groza - ugotovila, da
je fotografija z roko v prvem
planu grozna, strahotna, po-
niževalna, vulgarna, oseb-
nostno žaljiva... Sledila je
zahteva razjarjene gospe, da
naj, glede na njegovo starost
pa mu je za to dala kar 48 ur,
nemudoma izroči negative in
sicer v njen poštni predal. Zlo-
činec Lojze je zaslutil dobi-
ček. »To,« si je rekel in ji ne-
gative ponudil v odkup po ce-
niku avtorske agencije. Ce-
lih 7 jurjev je to pot hotel zlo-
činec Lojz.
Razjarjena gospa si je re-
kla - to je pa preveč, kaplja
čez rob, takorekoč. Zdaj me
misU pa ta paparazzo še izsi-
ljevati!!? In je spisala 15 stra-
ni dolg obtožbeni predlog, v
katerem je zločincu Lojzu na-
prtila vse mogoče. Obtožuje
ga vulgarnosti, žaljivosti, kr-
šenja osebnostnih pravic, iz-
siljevanja... In na koncu do-
daja zahtevek po odškodni-
ni. 150 tisoč tolarjev bi ime-
la za tolažbo in dala bi jih
humanitarnim organizaci-
jam.
Nastopi
davkarija
Za povrh je zločincu in pa-
parazzu Lojzu na glavo na-
kopala še davkarijo. Kajti -
pomislite - zločinec Lojz za
prejetih 2000 tolarjev kup-
nine za 9 fotografij formata
10x15 ni izstavil računa in
tudi ni odvedel akontacije do-
hodnine.
Lojze Ojsteršek, letnik
1933, se je rodil očetu pri
njegovih 65 letih. Že 11 let
je upokojenec. Nepogrešljiv
je kot kronist dogajanj v Ša-
leški dolini. Na stara leta
išče razloge svoje sreče. Leta
1945 so mu v bojih prestre-
lili roko in pljuča. V Topol-
šico so ga prepeljali. In ko
je dospel, so bile rane zace-
Ijene. Čudež? Pred leti ni sli-
šal skoraj nič več več. Da-
nes sliši tudi, ko v družbi
šepetajo. Čudež?
Nevenka Pratnemer, vod-
ja odmere pri velenjski dav-
kariji, je na osnovi prijave
opravila zaslišanje zločinca
Lojza glede opravljanja foto-
grafskih storitev brez izdaj ra-
čunov in na plan je prišla še
ena epizoda zločinskega rav-
nanja paparazza Lojza. Pred
leti je namreč brez računa
prodal za 1500 tolarjev (in
iz hvaležnosti dobil dvakrat
več) tudi fotografijo ugled-
ne Velenjčanke, ki jo je po-
snel v sončni družbi takrat-
ne pokroviteljice Pikinega fe-
stivala Leslie Caron. In na po-
grebih da ga je tudi veliko-
krat videti. Z aparatom, se-
veda.
Zločinec Lojz je seveda v
svoj zagovor povedal, da gre
za osamljen primer, da na po-
grebih slika za prijatelje, ki
jim potem da film, iz kate-
rega si sami izdelajo slike.
In da je čisto pošten, pravza-
prav prijazen kronist doga-
janj v občini.
Ziočinsica
icariera
27. 10.1962 se je zaključil
dolgotrajni proces proti zlo-
čincu Lojzu, ki je v glasilu
Rudar objavil karikaturo hi-
še, v kateri so med vojaški-
mi vajami pogumnih terito-
rialcev veselo in po jasnem
ceniku prodajali vpoklica-
nim »tovkec«. Na »švarc«, se-
veda. Zločin brez primere,
saj je bila familija ugledna.
Proces se je končal s tem, da
je tožilka odstopila od nadalj-
njega pregona.
Še huje je bilo nekaj let za-
tem, ko se je Lojz peljal na
obisk k ženi, ki se je tedaj
zdravila v termah Čatež. Pred
Laškim je prehitel sveže pe-
čen volkswagen s še bolj sveže
pečeno voznico, ki je bila,
po naključju, sodnica v Ce-
lju. Prehitel jo je tesno in na
mestu, kjer je bila omejitev
hitrosti 40 km/h. Lojz tega
ni vedel, saj je bil znak za-
raščen z živo mejo. A, zlom-
ka, že nekaj kilometrov na-
prej, v Laškem, je pred njim
prečkala cesto peška in na
prehodu padla. Zločinec Lojz
je sicer pravočasno ustavil,
pomagal ženski na noge, a
sveže pečena voznica, ki je
peljala za njim, je naredila
cirkus. Poklicala policijo.
Naredili so zapisnik, Lojza
povabili na zaslišanje in ga,
po navodilih voznice, seve-
da, močno »prišraufali«. Loj-
ze je moral spet na sodišče.
In je izgubljal. In izgubljal...
Nazadnje je, po pritožbi sa-
memu Titu in njegovemu ura-
du, 7. januarja 1977 dobil pi-
smo maršalata, da vrača spis
v prvostopenjsko obravnavo.
Pa je zmanjkalo časa zanjo
in zločinec Lojz je ostal ne-
kaznovan. Le kje po sodniš-
kih predalih se še valja ta spis,
ki bi lahko prekinil Lojzevo
zločinsko pot?
Toda, nikar ne obupajmo!
Roka pravice ima 9. januar-
ja prihodnje leto novo pri-
ložnost, da dokončno preki-
ne zločinsko pot paparazza
Lojza. Da ga »štrafa«, kot bi
ga morala že pred leti. Kljub
temu, da je bil rudar. 6 let na
čelu, 10 let v jamomerstvu.
Kljub temu, da se je zaljubil
v fotografijo in je eden naj-
pomembnejših fotokronistov
Šaleške doUne. Kljub temu,
da je v rudniku ustanovil fo-
toarhivsko službo in jo de-
set let vodil. Kljub temu da
je dopisnik praktično vseh
slovenskih dnevnikov in ob-
činskih in regionalnih časo-
pisov. Kljub temu, da hrani
doma okoli 300 tisoč nega-
tivov. Kljub temu, da je bil
med ustanovitelji rokomet-
nega kluba in da je ustanovil
tudi atletskega. Kljub temu,
da piše spomine, »v katerih
bom tudi Žganku povedal, da
ima slab spomin, in da mora
nekaj trditev iz svoje knjige
popravit.«
BRANKO STAMEJČIČ
Simobil
zdaj tudi ir
Velenju
V Nakupovalnem cen-
tru na Kidričevi 2b v Ve-
lenju je včeraj vrata svo-
jega novega centra odprl
operater mobilne telefo-
nije Simobil.
V tem centru, osmem Si-
mobilovem po vrsti, bo-
do ponudih celovite sto-
ritve, od prodaje do sve-
tovanja in servisa. Center
bo odprt med delovniki od
8. do 20. ure, ob sobotah
pa od 8. do 13. ure. Ob
odprtju so pripraviU tudi
številna presenečenja, žre-
banja privlačnih nagrad,
posebej pa so opozorili na
ugodnosti božično-novo-
letne ponudbe.
Za
dokazo-
vanje
znanja
Včeraj so v hotelu Paka
v Velenju odprli ECDL cen-
ter.
Program ECDL, ki so ga za-
čeli razvijati na Finskem, je
prevzela evropska zveza in je
splošno priznan evropski
standard za dokazovanje zna-
nja računalništva.
Evropsko računalniško
uporabniško spričevalo je slo-
venska priredba ECDL, ki ob-
sega osnovno znanje o raču-
nalnikih in znanje uporabe
splošnih računalniških pro-
gramov. Predstavniki podjet-
ja VLS Computers, ki izvaja
omenjeni program, so se sku-
paj s Slovenskim društvom
informatika (SDI) udeležiU
otvoritve, kjer so predstaviH
tudi program ECDL. Slav-
nostni govornik je bil župan
MO Velenje, Srečko Meh, ot-
voritev pa so popestrili učenci
Glasbene šole Frana Koruna
Koželjskega.
BS
Lojze Ojsteršek, ki ga je na prireditvi slikal prijatelj Jože P. Na
fotografiji je jasno vidna akreditacija, ki jo je Ojsteršku izdal
organizator prireditve.
Karikatura, zaradi katere je leta 1962 moral Ojsteršek prvič pred
sodnike.
Uspel novoletni bazar
v preddverju Kulturnega doma v Velenju je Medobčin-
ska zveza prijateljev mladine Velenje minulo soboto iz-
vedla že drugi novoletni bazar.
V prodajo so ponudili drobna, a pozorno izbrana darila,
izkupiček pa so namenili programom za otroke pri medob-
činski zvezi. Darila so med letom izdelovah člani kluba
vzgojiteljev Mladi za mlade, v katerem se združujejo štu-
denti, dijaki, odrasli in upokojenci, ki vodijo najrazličnej-
še dejavnosti z mladimi. K sodelovanju so povabili tudi otroke
in ljudi dobre volje v šaleških občinah in odzvali so se šaleš-
ki likovniki, ki so podarili 10 slik. Ker v soboto vseh niso
prodali, bodo v prihodnjih dneh pripravili še dražbo. »Na
bSzarju smo obiskovalcem tako ponudili preko 1400 izdel-
kov in zanje iztržili 200 tisočakov, ki jih bomo koristno
porabili za programe zveze,« je povedala sekretarka zveze
Kristina Kovač in dodala, da je bilo obiskovalcev bazarja
precej več kot lani, kar potrjuje, da se ta oblika dobrodel-
nosti v občini dobro »prijema«. BRST
Št. 49 - 6. december 2001
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Šivilje pred
zaklenjenimi vrati?
Te dni mora biti znana usoda šentjurskega podjetja E-Šport - Potrpljenje
mineva tudi lastnike proizvodnih prostorov v trgovskem podjetju Ahac
Se bo proizvodnja v šent-
jurslcem podjetju E-Šport, ki
daje delo 141 zaposlenim,
nadaljevala, ali pa se bodo
delavke že prihodnji teden
znašle na cesti - pred zakle-
njenimi vrati manjše proi-
zvodne dvorane, v kateri od
novembra krojijo in šivajo
oblačila nemških blagov-
nih znamk Bogner in Nico-
wa v dveh izmenah? Je res,
da je za razplet agonije, ki
traja že več let, še najbolj
zainteresiran prav Roman
Moškotevc, direktor trgov-
skega podjetja Ahac, ki je
lastnik proizvodnih prosto-
rov E-Športa?
Agonija v šentjurskem pod-
jetju E-Šport se nadaljuje in
kot zaenkrat kaže, pravega iz-
hoda ne vidi nihče. A odgo-
vorni ga bodo morali poiskati
do jutri, sicer se zna zgoditi,
da bo direktor podjetja Ahac
Roman Moškotevc, ki je si-
cer v primeru, da se bo reše-
vanje E-Športa le začelo, pri-
pravljen počakati še do kon-
ca leta, posegel po skrajnem
ukrepu in v ponedeljek pre-
prosto zaklenil vrata proi-
zvodne dvorane. Zakaj? »Za-
radi dolga, ki se iz neplača-
ne najemnine za poslovni
dvorani bliža že 30 milijo-
nom tolarjev, je ogroženo tudi
poslovanje trgovskega pod-
jetja Ahac. Napovedujejo se
nam likvidnostne težave in
preprosto ne smem dovoli-
ti, da bi nas E-Šport ogrozil,«
pojasnjuje Moškotevc, ki je
doslej pokazal več kot zgolj
dobro voljo za poslovne te-
žave šentjurskih tekstilk.
»Nenazadnje po stečaju
Eleganta proizvodnih dvoran
ni kupoval iz socialnih vzgi-
bov. Jasno je, da pričakuje
plačilo najemnine,« se zave-
da tudi direktorica E-Športa
Sonja Uljarjevič, ki pa več
od zagotovila, da bodo za no-
vember, december in januar
najemnino zanesljivo meseč-
no poravnali, ne more oblju-
biti. V visoki sezoni, ko je E-
Šport zasut z naročili, so na-
mreč iz tekočega poslovanja
sposobni pokriti najemnino,
v ostalih mesecih pa z zasluž-
kom krijejo le plače in dru-
ge materialne stroške. Pod-
jetje se zaradi prenizkega us-
tanovitvenega kapitala ne mo-
re zadolžiti, zato v E-Športu
ne vidijo možnosti, kako sa-
mi pokriti 30 milijonov to-
larjev izgube za nazaj oziro-
ma poplačati neplačano na-
jemnino.
»Najlažje bi bilo zakleniti
vrata na proizvodni dvora-
ni in tako prekiniti agoni-
jo, ki se resnično že predol-
go vleče,« pravi Roman
Moškotevc, ki je v zadnjem
letu postavil kar nekaj ro-
kov in pogojev za nadalj-
nje sodelovanje z E-Špor-
tom, vendar pravih odgovo-
rov ni dobil nikoli. Čudi ga,
da niso občina kot večin-
ski lastnik, vodstvo podjetja
in nenazadnje tudi sindikat
bolj zainteresirani za uso-
do 141 delovnih mest. Ne-
plačana najemnina znaša
že blizu 30 milijonov tolar-
jev, plačila ni dobil zadnjih
19 mesecev, letos je v bla-
gajno Ahaca kanilo le del-
no poplačilo dolga za ob-
dobje izpred dveh let.
V šentjurski občini, ki je
večinski lastnik podjetja, so
oktobra obljubljali, da bodo
v kar najkrajšem času našli
novega direktorja, a doslej
ime kandidata še ni znano,
prav tako pa se ne ve, ali naj
bi novi direktor prišel v pod-
jetje tudi kot sovlagatelj ali
zgolj kot svetovalec. S proš-
njo za 30 milijonov tolarjev
pomoči so se v E-Športu obr-
nili na ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve,
a kot zaenkrat kaže, bi v po-
krivanju izgube morala so-
delovati tudi šentjurska ob-
čina kot večinska lastnica
podjetja. Vodstvo šentjurske
občine z županom Jurijem
Malovrhom (v ponedeljek in
torek je bil nedosegljiv) na
čelu se bo o tem moralo od-
ločiti do jutri, sicer E-Šport
čaka še slabša usoda kot je
bil spomladanski stečaj čev-
ljarskega Tola. Pri stečaju E-
Športa bi namreč s proizvod-
njo lahko nadaljevali z de-
lom najprej do izpolnitve
vseh naročil, zatem pa bi naj-
verjetneje proizvodnjo sku-
šali organizirati na novo, pri
zaklenjenih vratih proizvod-
nih prostorov pa to seveda ne
bo mogoče.
IVANA STAMEJČIČ
Medicinska sestra Gabrijela Potočnik ter ginekolog in porodničar Filj
Simoniti potem, ko sta v ponedeljek popoldne zaključila prvi delovt
dan v Šentjurju.
Šentjurčankam
ginekološka
ambulanta
v šentjurskem zdravstve-
nem domu so v ponedeljek
začeli z rednim delom v za-
sebni ginekološki ambu-
lanti Simmed.
Ginekološko zdravstveno
varstvo za približno 4.500
žensk v fertilni dobi iz ob-
močja šentjurske občine in
občine Dobje so v zdravstve-
nem domu doslej zagotavljali
pogodbeno, zadnjih šest let
s pomočjo upokojenega gi-
nekologa in porodničarja. V
obdobju po letu 1995 je bil
šentjurskemu zdravstvenemu
domu priznan celoten gine-
kološki program, prej pa se
je v obdobju od leta 1966 v
Šentjurju izmenjalo 8 gine-
kologov.
Zasebno ginekološko am-
bulanto Simmed je v Šent-
jurju odprl Filip Simoniti,
dr.med., specialist ginekoloi
in porodničar, ki bo tudi na
prej še dežural v celjski po
rodnišnici, stik s svojim do
sedanjim delovnim meston
pa bo obdržal tudi ob četrt
kih dopoldne, ko bo oprav
Ijal redno delo na ginekološ
ko-porodniškem oddelku
Ambulanta Simmed bo mei
tednom odprta med 7. in 14
uro, ob četrtkih pa med 13
in 20. uro. Da bi kar najbol
zmanjšali čakalno dobo in ra
Cionalno porabili delovni čas
se bodo pacientke na preglei
lahko naročale po telefonu
Že prvi delovni dan pa je bi
la gneča v ambulanti tolili
šna, da se je delavnik krep
ko potegnil čez zaključno 14
uro.
IS
Foto: G. DOMJAI
Podvoz v Debru pred božičem
če je gradbincem Gradi-
sa v prihodnjih dneh ne bo
zagodlo vreme oziroma
kakšno močnejše sneženje,
bo rekonstrukcija podvoza
v Debru zaključena kar do-
ber mesec pred napoveda-
nim rokom.
Tako naj bi po besedah laš-
kega župana Jožeta Rajha
grobo asfaltno prevleko na ce-
stišče položili okoU 20. de-
cembra, podvoz pa bi za pro-
met v celoti odprli še pred
božičem in ne šele konec ja-
nuarja prihodnje leto, kot je
bilo predvideno ob začetku
del.
Delavci Gradisa so lepo
vreme namreč dodobra izko-
ristili in z delom tudi ob so-
botah in nedeljah, ko je šlo
za neposredna dela pri obeh
železniških tirih pa s 24-ur-
nim delavnikom, prispeval
k hitrejšemu zaključku rekon
strukcije. Rekonstrukciji
podvoza v Debru je ocenje
na na 195 milijonov tolarjev
dobro polovico oziroma 10!
milijonov tolarjev pa so mo
rali zagotoviti v Laškem i;
proračunskega denarja in:
prispevki domačega gospo
darstva. I'
Foto: V. MAR01
Rahten na čelu SKMS
študentski klub mladih
Šentjur je na petkovem ve-
černem občnem zboru v pro-
storih OŠ Hruševec dobil no-
vo vodstvo, mladi Šentjur-
čani pa so temeljito preve-
trili tudi svoj statut.
Do decembra 2002 bo
ŠKMŠ vodil Bogdan Rahten,
dosedanjemu predsedniku
Juretu Godlerju pa so se za
uspešno delo zahvalili s ka-
rikaturo. ŠKMŠ vključuje
preko 300 članov, samo le-
tos pa se je v klub včlanilo
preko sto dijakov, študentov
in diplomantov. ŠKMŠ je do-
slej vključeval mlade iz vse
Slovenije, v petek pa so med
spremembami oziroma po-
pravki 22 členov statut med
drugim določili, da so lahko
člani le mladi do 30. leta sta-
rosti z območja UE Šentjur.
Mladi Šentjurčani, ki so pred
dobrim mesecem praznova-
li prvo petletko svojega de-
lovanja, so s spremembami
statuta natančneje določili tu-
di organizacijske enote klu-
ba, v katerih naj bi mladi de-
lovali glede na svoje intere-
se. Da slednjih, zlasti pa ak-
tivnosti, članom ŠKMŠ ne
manjka, dokazuje kar 49 raz-
ličnih projektov, ki so jih iz-
vedU letos.
IS
Policija se
predstavi
V Sindikalnem domu v
Rečici pri Laškem se bosta
v soboto ob 17. uri predsta-
vila policija in Svet za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu.
Gre za svojevrstno obliko
javne predstavitve, ki jo KS
Rečica pripravlja v sodelova-
nju s Policijsko postajo Laš-
ko in Svetom za preventivo
in vzgojo v cestnem prome-
tu občine Laško in Centrom
za socialno delo. Ob znanih
temah o preventivni dejavno-
sti policije in sveta bodo obi-
skovalci lahko spoznali de-
lo policije v cestnem prome-
tu, načine merjenja hitrosti
ter tehnične pripomočke in
si ogledali kratek film o dnev-
nih dogajanjih na naših ce-
stah. V. MAROT
Mile iavž v
v Društvu za pomoč du-
ševno prizadetim osebam
Sožitje, ki so ga v Šentjur-
ju ustanovili pred trinajsti-
mi leti, pripravljajo jutri ob
17. uri v Hotelu Žonta mi-
klavževanje za svoje člane.
Po besedah predsednika So-
žitja Petra Jeršiča, ki je vse
doslej vodil delo društva ter
pred dobrimi trinajstimi le-
ti dal tudi pobudo za ustano-
vitev, bo uvod v miklavževa-
nje kratek občni zbor. Na
njem bodo izvolili tudi no-
vo vodstvo društva, za pred-
sednico pa je predlagana Ma-
rija Čater. IS
Krajevna skupnost Šentjur mesto,
Mestni trg 5, 3230 ŠENTJUR
RAZPISUJE
Natečaj za narodno zabavno melodijo s
tematiko o pomladi in Jurjevanju.
Krajevna skupnost želi izdati kaseto in CD s pesmimi o svojem
kraju in krajevnem zaščitniku, Sv. Juriju.
Sodelujejo lahko narodno zabavni ansambli iz občin Šentjur pri
Celju in Dobje ter ansambli, ki imajo v svojih vrstah glasbenike s
stalnim prebivališčem v omenjenih občinah.
Kandidati naj demo posnetek s phloženim besedilom v treh (3)
izvodih pod šifro pošljejo na naslov:
Krajevna skupnost Šentjur mesto
Mestni trg 5
3230 ŠENTJUR
s pripisom »Jurjevanje 2002«,
najkasneje do 30. decembra 2001. Poročilo o natečaju bo
objavljeno konec januarja 2002 v Novem tedniku. Radiu Celje,
Šentjurčanu in Šentjurskih novicah.
Najboljša melodija bo nagrajena in skupaj z drugimi predstavljena
na reviji narodno zabavnih affeamblov, Jurjevanje 2002. Na pod-
lagi kvalitete posameznih melodij se bo strokovna komisija (Igor
Podpečan, Mitja Mastnak in Silvo Pešak) odločila o morebitni
podelitvi večjega števila nagrad.
Podrobne informacije dobijo kandidati pri Krajevni skupnosti
Šentjur mesto tel. 03/749 27 73 ali GSM 041 651 773.
Št. 49 - 6. december 2001
NASI KRAJI IN LJUDJE
17
Suha travišča na
Veterniku in Oslici
Med praznovanjem 20-
letnice Kozjanskega parka
go med drugim podrobno
predstavili enega izmed na-
jaktualnejših projektov
evropskega pomena iz pro-
grama LIFE - Natura - Ohra-
njanje suhih travišč Veter-
[lika in Oslice na površini
500 hektarov.
Obiskali so veliko kmetov
JI se pogovorili o njihovem
jristopu k ohranjanju in
oživljanju suhih travišč, ki bi
ffnila življenje krajem in lju-
dem na nadmorski višini od
700 m na Veterniku do 900
m na Oslici. Kozjanski park
je s projektom kandidiral pri
Evropski skupnosti, kjer je
bil (s še dvema slovenskima)
izbran med 1200 kandidati.
Celoten projekt je ocenjen na
akoli 60 milijonov tolarjev.
Evropa bo prispevala 75 od-
stotkov denarja, 20 država in
pet Kozjanski park.
S pripravo programa so v
Kozjanskem programu začeli
pred dvemi leti, v zadnjem
obdobju pa sta se vključila
Itudi dva predstavnika oddel-
ka za biologijo Pedagoške fa-
kultete iz Maribora, ki sta
opravila popis travišč in last-
nikov. Vključilo se naj bi jih
med 50 in 60. Pozimi se bo-
do z vsemi pogovorili o iz-
vajanju del, s katerimi bodo
začeh spomladi, ko bodo tudi
podpisali pogodbe. Prvi de-,
nar iz Evropske skupnosti pri-
čakujejo v teh dneh, medtem
ko je država del svojega de-
leža že prispevala.
Med prvimi, ki se je vklju-
čil v program ohranjanja su-
hih travišč, je Franc Kuko-
vičič, ki stanuje tik pod veli-
ko planjavo Veternika. Pri Ku-
kovičevih so strma pobočja
ročno kosili vse do leta 1971,
ko so kupili prvo kosilnico.
»Ko smo kosih ročno, smo
odšli na travnike zjutraj, ko
se je začelo daniti. Po osem-
najst nas je kosilo v vrsti, in
delali smo do večera. Danes
ni več dovolj ljudi, pa tudi
starejši smo, tako da bi bilo
delo izredno težko, če ga ne
bi opravljali strojno. Zime so
pri nas dolge in hude in bih
so časi, ko je bila nad našim
domom v kotanji snežna odeja
debela tudi do dvajset me-
trov. Če bo z novim progra-
mom vse tako, kot obljub-
Franc Kukovičič na svojem neravnem travišču, ki bo kmalu deležno
evroDskeoa in državneaa denarja.
Ijajo, bo to prava oživitev za
naše kraje in ljudi, kolikor
nas še vztraja na tem področ-
ju.«        , T.VRABL
IZ OBČINSKIH SVETOV
Dražji vrtec
BISTRICA OB SOTLl Od
1. novembra je enotna cena
dnevnega programa za obe
starostni skupini otrok v Vrt-
cu Pikapolonica v Bistrici ob
Sotli višja za 10 odstotkov. Ta-
ko bodo starši namesto do-
brih 50 tisočakov, kolikor
znašajo stroški vzgoje, vars-
tva in prehrane, odslej plače-
vali dobrih pet tisoč tolarjev
več. Ker dosedanjih cen kljub
naraščanju stroškov v lanskem
letu vrtec ni spreminjal, so že
letošnji avgust zaključili s pri-
manjkljajem v višini nekaj
manj kot 83 tisoč tolarjev.
(BoJ)
Imenovanje
brez soglasij?
ROGAŠKA SLATINA - Ob-
(!ina Rogaška Slatina bo na
Pobudo tamkajšnjega občin-
skega sveta v teh dneh na
<lravstveni dom Šmarje pri
JlŠah naslovila vprašanje gle-
B imenovanja dr. Janeza Čak-
|za direktorja zavoda. Sve-
tega javnega zavoda je na-
reč sredi novembra kljub
strinjanju Občine Rogatec
fenovala Čakša, ne da bi o
m obvestila občine ustano-
%ljice. To namreč določa
^akon o lokalni samoupra-
vi. (BoJ)
Za državno
pomoč
ROGAŠKA SLATINA Jav
no podjetje za komunalne
storitve OKP iz Rogaške Sla-
tine se je prejšnji teden pri-
javilo na javni razpis mini-
strstva za okolje in prostor
za zbiranje predlogov za iz-
delavo programa sofinanci-
ranja izgradnje objektov in
naprav obveznih za varstvo
okolja. Denar za izdelavo pro-
grama bo namenila država iz
proračuna za prihodnji dve
leti. Slatinsko komunalno
podjetje se je kot pooblašče-
ni nosilec investicijskih del
prijavilo z dvema projekto-
ma - projektom gradnje či-
stilne naprave in gradnje pri-
marne kanalizacije ob Prvo-
majski ulici. (BoJ)
Končana
pogajanja
ROGAŠKA SLATINA  Po
dolgotrajnih pogajanjih med
Občino Rogaška Slatina in
lastniki zemljišča v Dreveni-
ku, kjer naj bi zgradili novo
črpališče za tariikajšnji vodo-
vod, sta se obe strani konč-
no sporazumeli. Zemljišče z
vodnim virom, ki je bistve-
nega pomena za dreveniški
vodovod, bi moralo javno
komunalno podjetje OKP iz
Rogaške Slatine odkupiti že
leta 1990, vendar pa so se za-
radi različnih nesoglasij po-
stopki zavlekU. (BoJ)
Vse več
prosilcev
ROGAŠKA SLATINA Med
prosilci denarne pomoči so tu-
di takšni, ki ne izpolnjujejo
pogojev za pridobitev tovrst-
ne pomoči. Prav zato so se svet-
niki na zadnji seji odločili, da
spremenijo nekatere določbe
pravilnika o njihovem dode-
ljevanju. Spremembe se nana-
šajo na višino in namen pri-
dobitve enkratne denarne po-
moči. Sicer pa v šmarskem cen-
tru za socialno delo po sep-
tembrski spremembi zakona
o socialnem varstvu ugotavlja-
jo znaten porast števila social-
nih upravičencev iz slatinske
občine. (BoJ)
Spremenjen
slatinski grb
Začasni grb Občine Ro-
gaška Slatina naj bi nado-
mestili z ustreznejšim no-
vim. Novosprejeti grb bi se
tako v skladu z republiškim
pravilnikom uporabljal tudi
na registrskih tablicah.
Kot občinski grb so ob us-
tanovitvi občine prevzeli grb
Mestne krajevne skupnosti
Rogaška Slatina, vendar je po-
sebna komisija pri pripravah
predloga ugotovila, da grb sla-
tinske mestne skupnosti ni-
ma vseh potrebnih heraldič-
nih elementov. To je potrdi-
lo tudi Grboslovno, rodoslov-
no in zastavoslovno društvo
v Ljubljani, ki je občini pred-
lagalo, da za prehodni čas
sprejme kakršenkoli znak ali
grb, ki bo nadomeščal pra-
vega. Sedaj naj bi ga nado-
mestili z ustreznejšim novim.
Bo.J.
Nov poslovni objekt
v bližini bencinske črpalke v Podčetrtku bodo v kratkem
°dprli nov dvoetažni poslovni objekt na površini 1.500 kva-
'^fatnih metrov. V poslopju bo avtopralnica, vulkanizacija,
Picerija in 11 apartmajev visoke kategorije s skupno štiride-
setimi ležišči. Naložba je vredna dobra dva milijona nemš-
"^ih mark. Gradnja objekta je trajala dve leti, v njem pa bo
zasebnik iz Olimja zaposlil 12 delavcev. Bo.J.
Kjer nabira darila Miklavž
četrtega decembra, ko
goduje sveta Barbara, pri-
pravijo v Šmarju pri Jel-
šah vsakoletni Barbarin
ali kot pravijo domačini
Barbarov sejem. Sejem ima
že večstoletno tradicijo tr-
govanja z ročnimi izdelki
dan pred Miklavževim ve-
čerom, zato je veljalo pre-
pričanje, da ravno na tem
sejmu nabira darila tudi
sam Miklavž.
Barbarin sejem se je sprva
odvijal v neposredni bližini
danes podružnične cerkve sv.
Barbare na Vinskem Vrhu pri
Šmarju. Cerkev so po neka-
terih podatkih postavili Celj-
ski grofje okoli leta 1400, pod
svoje okrilje pa jo je vzela
pražupnija Ponikva, kar je
cerkvi in njeni okolici daja-
lo večji pomen, kot ga je te-
daj imelo središče. Na sej-
mu so prodajali živino in skle-
pali druge pomembne kup-
čije, z razvojem trgovanja pa
se je središče dogajanja pre-
selilo v Šmarje.
Na letošnjem sejmu se je
na pobudo Turističnega druš-
tva in občine predstavilo več
domačih društev, svoje delo
pa so na razstavno-prodajnih
stojnicah na ogled in v pro-
dajo ponudili tudi otroci iz
vrtca in osnovne šole Šmar-
je pri Jelšah. Seveda ni manj-
kalo suhega sadja, nogavic in
drugih pletenin, kovaških iz-
delkov, ribniške suhe robe,
ročno izdelanih jaslic, usnje-
ne galanterije, lectovih figu-
ric...
Že dopoldne so množične
obiskovalce, ki so se trli ob
stojnicah, razgibala živa glas-
ba in plesni nastop otrok iz
vrtca na temo vremenskih
pregovorov. Starejši so se lah-
ko pogreb s kuhanim vinom,
sladkosnedi pa poskusili do-
brote kmečkih žena iz druš-
tva Ajda. Po popoldanski lut-
kovni predstavi za najmlaj-
še z naslovom Novoletna sre-
ča je navdušeno vzklikanje
najavilo prihod moža z belo
brado, ki so ga bili najbolj
veseli malčki, za katere je
pripravil majhno preseneče-
nje.
Bo.J.
MODRI TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Ivana Stamejčič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 jo lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon lahko med po-
nedeljkom in petkom zastavite tu-
di po telefonu 42-25-000.
Pomembneje
delo, ne
stranka
Bralec iz Celja sprašuje,
kako lahko ima župan Bo-
jan Šrot v ekipi podžupana
(Marka Zidanška), ki je
član iste stranke kot župan?
»Izbor podžupanov poteka
predvsem po političnih kri-
terijih. Imenuje jih mestni
svet na predlog župana. Gos-
pod Zidanšek je bi v letu 1999,
ko je bil imenovan za podžu-
pana MOC, član stranke SKD
- Slovenski krščanski demo-
krati, sam pa sem bil član Slo-
venske ljudske stranke, SLS.
Res je, da sta se stranki zdru-
žili v eno, vendar to ni po-
membno. Bistveno je, da gos-
pod Zidanšek, ki pokriva po-
dročje komunale, svoje de-
lo opravlja zelo dobro in z
veliko mero odgovornosti. V
Sloveniji niso redke občine,
v katerih noben od podžupa-
nov ne prihaja iz druge stran-
ke kot župan, medtem ko so
podžupani MOC člani različ-
nih strank - poleg gospoda Zi-
danška, ki je podpredsednik
mestnega odbora SLS-i-SKD
Slovenske ljudske stranke, je
podžupanja Janja Romih
predsednica območnega od-
bora ZLSD, podžupan Zde-
ne Podlesnik pa je predsed-
nik mestnega odbora LDS.
Kot že rečeno, je treba po-
džupane ocenjevati po njiho-
vem delu in prispevku k raz-
voju občine, ne pa po njiho-
vi strankarski pripadnosti,«
odgovarja župan MOC Bojan
Šrot.
Prejemki iz
centra
Bralka iz Celja je spraše-
vala, zakaj celjski center za
socialno delo tako pozno iz-
plačuje denarno pomoč - po-
moč za oktober je recimo
prejela šele 8. novembra, če-
prav bi jo morala prejeti v
sredini oktobra.
Bralko prosimo, naj še en-
krat pokliče v naše uredniš-
tvo, saj v centru za socialno
delo pravijo, da so prejem-
niki razdeljeni po območjih
in da bi morali točno vedeti,
od kod prihaja bralka. Na-
čelno velja, da je odvisno od
v septembru oddane vloge,
kdaj izplačujejo denarno po-
moč - vsekakor pa naj bi jo
6. in 21. v mesecu.
Različne cene
zaradi različne
izolacije
v Žalcu se nekateri raz-
burjajo zaradi visokih cen,
ki jih morajo plačevati za
daljinsko ogrevanje na plin.
Ena izmed bralk je poveda-
la, da ima novi del Žalca
znatno nižje cene ogreva-
nja in da za ogrevanje 59
kvadratnih metrov stano-
vanja plačuje 15 tisoč tolar-
jev na mesec.
Upravljalec žalskih stano-
vanj je podjetje Sipro, v ime-
nu podjetja pa je Zlatko Pri-
slan pojasnil, da dejansko
prihaja do razlik v cenah. Ven-
dar te razlike ne nastajajo za-
radi različnih cen megavat-
ne ure, ki so za cel Žalec ena-
ke, temveč preprosto zato,
ker se v starejših stanovanjih
zaradi neprimerne fasade in
slabih oken porabijo več
energije. »Vsi stanovanjski ob-
jekti imajo toplotne meril-
ce. Ugotavljamo, da je v ce-
ni ogrevanja novejših ali sta-
rejših stanovanj tudi do 30
odstotkov razlike. Cena me-
gavatne ure je za vse enaka,
primerljivi smo z ostalimi di-
stributerji, vendar pa zaradi
različne izolacije stanovanja
prihaja do razlik v samem Žal-
cu,« pravi Vitanc in svetuje
našim bralcem, naj razmisli-
jo o menjavi oken in izdela-
vi demit fasade. Potem se bo-
do mogoče znašli med tisti-
mi srečneži, ki jim glede na
plačano akontacijo čez celo
leto po dejanskem obračunu
porabe v pretekli kurilni se-
zoni vrnejo oziroma odšte-
jejo del obroka.
US
Št. 49 - 6. december 2001
18
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ljudje v čebelnjakih
Na Dobrni ostro o luknji v zakonu - Različne inšpekcije različno učinkovite
Na Dobrni je čedalje več
gradenj čebelnjakov, ki so
dejansko počitniške hiši-
ce. Medtem ko imajo dru-
gi graditelji skrbi in stroške
z različnimi dovoljenji ter
plačilom komunalnega
prispevka, posamezniki
izkoriščajo luknje v zako-
nu.
Tako je v naših krajih vse
več takšnih in drugačnih če-
belnjakov, ki so vzbudili jav-
no kritiko občinskih svetni-
kov na Dobrni. To se je zgo-
dilo na zadnji seji občinske-
ga sveta, ko je župan Martin
Brecl opozoril na podobne
težave v občini Velenje in dru-
gih, kjer so po njegovih po-
datkih poslali na teren pre-
verjat študente gradbeništva.
Svetniki so nasploh ostro
kritizirali (ne)delo inšpekcij-
skih služb, predstavniki ob-
činske uprave pa pojasnili,
da so prejeli na Dobrni kar
nekaj različnih inšpekcijskih
odločb, zato pride v poštev
le kritika na račun takšnih
gradenj.
Vprašanje se je namreč po-
javilo ob sprejemanju od-
loka o komunalnem pris-
pevku, ki ga morajo plača-
ti graditelji objektov, za ka-
tere je potrebno gradbeno
dovoljenje. V zvezi s tako
imenovanimi čebelnjaki,
ki jih je mogoče zgraditi
brez vsega tega, so opozo-
rili, da so državljani v nee-
nakopravnem položaju. Z iz-
jemo resničnih čebelarjev,
seveda.
Svetniki so se namreč v
zvezi z odmera prispevka od-
ločali o štirih različnih ob-
močjih občine Dobrna. Os-
nutka odloka niso sprejeli,
saj so menili, da morajo bit"i
graditelji na območju pod
Paškim Kozjakom, ki je naj-
manj razvito, še manj finanč-
no obremenjeni.
BRANE JERANKO
Spet ni bilo
niicogar
Po zapletu na prejšnji se-
ji je občinski svet Dobrne
v četrtek vendarle sprejel
odlok o ustanovitvi Jav-
nega zavoda Regijsko viš-
je in visokošolsko središ-
če.
Svetniki so imeli zadnjič
pomisleke kako ravnati, če
bi postali stroški za Dobr-
no previsoki. Predstavniki
občinske uprave jim takrat
niso znali odgovoriti, zato
so sprejeli le osnutek. Si-
cer pa tudi v četrtek ni bilo
nobenega predstavnika re-
gijske pobude, ki bi jim za-
devo predstavil iz prve ro-
ke, saj se je povabljena
Adrijana Zupane opravi-
čila. To je vzbudilo ostro
kritiko svetnikov, ki niso
mogli razumeti, da priča-
kujejo od njih denar, pova-
bilu na sejo pa se ne odzo-
ve nihče.
Predstavnica občinske
uprave je svetnikom tokrat
posredovala odgovor, da bi
v primeru povečanja pro-
gramov višje in visokošol-
skega središča o zadevi zno-
va odločali občinski sveti.
Zaradi nuje po takšnem re-
gijskem zavodu so se svet-
niki na koncu le odločili za
sprejem odloka.
BJ
Ficko po obnovljeni
cesti v Kioicočovniicu
V krajevni skupnosti Lo-
če so olinovili dva odseka
cest: Loče - Suhadol, v dol-
žini 3150 metrov, in Suha-
dol - Klokočovnik, v dolži-
ni 1400 metrov. V naselju
Klokočovnik so pripravili
slovesnost.
Kot je poudaril predsednik
KS Loče Janko Čakš, je bila
obnova nadvse potrebna. Z de-
li so začeli lani, pred dobrim
mesecem pa so odseka tudi
asfaltirali. Izvajalec del je bilo
podjetje Baumashop iz Slo-
venske Bistrice. Asfaltiranje je
plačala Občina Slovenske Ko-
njice, urejevanje bankin, obrež-
ja potoka in odvodnjavanja me-
teornih voda pa KS Loče. Pri
tem je pomemben prispevek
gradbenega odbora s predsed-
nikom Stanko Petelinškom in
krajanov, ki so pomagali z udar-
niškim delom. Prireditev ob
odprtju ceste je vodila Majda
Labotar, zbranim so spregovo-
rili Janko Čakš, Stanko Pete-
linšek in konjiški župan Ja-
nez Jazbec. Cesto je blago-
slovil loški župnik Pepi Gi-
der, trak pa je prerezala naj-
starejša krajanka Matilda Pe-
telinšek. Poskusno vožnjo so
s fičkom opravili njegov last-
nik Jožet Kotnik, župan, žup-
nik ter predsednika. Fičko,
ki je bil prej vajen slabih cest,
»je od samega začudenja ko-
maj pripeljal na cilj«, so iz-
javili udeleženci prve vožnje.
J.G
Pomoč iconjišiciiii
novorojenčicoiii
s pričetkom leta 2002 bodo v Občini Slovenske Konji-
ce starši novorojenčkov deležni skromne pozornosti
in pomoči.
Veljati namreč prične sklep občinskega sveta, po kate-
rem bodo starši ob rojstvu otroka prejeli denarno pomoč
v višini 30 tisoč tolarjev. »Postopek bo stekel, ko bo občin-
ska uprava pridobila od upravne enote podatek o rojstvu
otroka. Svečani čestitki župana v izbrani otroški knjigi bo
priložen obrazec z vprašanji. Izpolnjeni podatki bodo os-
nova za nakazilo pomoči,« pojasnjuje postopek župan Ja-
nez Jazbec, ki si želi, da bi bilo nakazil čim več. MB
Franicoiovsice težave
Frankolovo je brez večje trgovine, tamkajšnji poštni
urad pa deluje v neprimernih pogojih.
Podjetje Potrošnik in Pošta Slovenije nameravata zato sku-
paj postaviti poslovno-trgovsko stavbo, v kateri bo velika
samopostrežba, poštni urad in bife z letnim vrtom. Stavba
bo obsegala 650 kvadratnih metrov površin. Zazidalni na-
črt, ki bo rešil Frankolovčane in okoličane sedanjih težav,
je bil novembra v javni razgrnitvi in obravnavi, v zadnjih
dneh pa so se vojniški občinski svetniki odločali s pomočjo
korespondenčne seje o odloku o zazidalnem načrtu. Inve-
stitor bo lahko nato nadaljeval s pridobivanjem gradbenega
dovoljenja. BJ
Vltanjčani zaščitili
vodo za Celjane
Viri pitne vode na območ-
ju občine Vitanje, s kateri-
mi upravlja podjetje Vodo-
vod kanalizacija iz Celja,
so z odlokom vitanjskega
občinskega sveta zaščiteni.
Gre za 9 vodnih virov. Vsi,
razen zajetja Hudinje, ki je
največji in kot vir pitne vode
za Celjane zelo pomemben
vir, so na območju Fužin. Za
ljudi, ki živijo v neposredno
bližini vodnih virov (tega so
se ob prvem branju vitanj-
ski svetniki najbolj bali), se
v bistvu nič ne spreminja,
saj gre le za novelacijo od-
loka, ki je bil sprejet že le-
ta 1997. Kot je povedal di-
rektor javnega podjetja Vo-
dovod-kanalizacija Celje
mag. Marko Cvikl, so že obi-
skali vse posamezne kmeti-
je na teh območjih in izde-
lali sanacijski program. Od-
lok zavezuje predvsem
upravljavca, da naredi vse,
kar je potrebno in k čemur
ga zavezuje zakon, za zaš-
čito vodnih virov. Predvsem
gre za sanacijo gnojnih jam
pri posameznih kmetijah.
Veliko so jih že sanirali, os-
tale bodo v najkrajšem mož-
nem času. Stroški sanacije
ne bremenijo občine Vita-
nje, temveč upravljavca in
Mestno občino Celje.
Svetniki in predstavniki
upravljavca pa so ponovno
opozorili, da je skrajni čas,
da država uredi sistem pla-
čevanja koncesij, ki bo do-
ločal tudi odškodnino lokal-
nim skupnostim.
MBP
Z OBČINSKIH SVETO\l
Smrt ni poceni
DOBRNA - Grobnine bodo po novem letu dražje za desi
odstotkov. Za kvadratni meter grobnega prostora bo trel
odšteti 82 tolarjev ter za žarni grob 1614 tolarjev (oboje z
odstotnim davkom na dodano vrednost). Povišanje uterni
ljujejo z rastjo življenjskih stroškov, možnostjo boljših sti
ritev ter podražitvijo v mestni občini Celje. (BJ)
Za naložbe več kot letos
DOBRNA - Občinski svet je na zadnji seji brez razprai
sprejel drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna,
242 milijoni tolarjev skupnih prihodkov. Prav tako je spr
jel osnutek občinskega proračuna za prihodnje leto, ki prei
videva za 11 odstotkov višje prihodke. Svetniki so obravn
vali osnutek že drugič ter sprejeli le še manjše popravk
Sicer pa so za 2002 predvideli za vlaganja v komunalr
infrastrukturo 63 odstotkov denarja več kot letos, 13 a
stotkov več pa za vlaganja v cestno infrastrukturo. (BJ)
■f NA KRATKO
Novo naselje v Vojniku
v Vojniku se začenjajo priprave za gradnjo novej
naselja individualnih družinskih hiš, ki bo na Konjsker
Parcel za gradnjo povsod primanjkuje, zato se zanje z
nimajo morebitni graditelji iz domače občine ter iz dri
gih, predvsem iz celjske.
Na Konjskem bodo namreč lahko postavili 72 hiš ter di
poslovno-stanovanjska objekta. Njihovo gradnjo so pre\
deli že v vojniškem občinskem planu, sprejetem pred dv
ma letoma, prejšnji teden so še zaključili javno razgrniti
in obravnavo zazidalnega načrta. Občina bo prodala komi
nalno opremljena zemljišča, razpis pa namerava objavi
spomladi. Novo naselje na Konjskem bo poleg novogradn
doma upokojencev največje gradbišče v občini Vojnik.
I
Čigav bo grad Tabor?
Na razpis za prodajo gradu Tabor v Višnji Vasi pri Vc
niku ni občina, ki ga prodaja, prejela nobene vloge. 2
grad na poslovno zanimivem križišču cest proti Celji
Slovenskim Konjicam, Dobrni ter naprej proti Velenj
se je sicer zanimalo pet morebitnih investitorjev.
Občina Vojnik ga je želela prodati najugodnejšemu p
nudniku, za najmanj 50 milijonov tolarjev. Tokrat ji ni u
pelo, zato bo občinski odbor za finance in občinsko premi
ženje, ki se bo sestal v tem tednu, predlagal občinskem
svetu prihodnje aktivnosti oziroma morebitno ponovit«
razpisa.
Za grad Tabor se je že pred dvema letoma resno zanim
investitor iz Nemčije, ki je želel pred njim postaviti še hi
tel. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine se s ter
zaradi ohranitve vedute, ni strinjal.
I
Poravnava Toplic in občine
Toplice Dobrna bodo lahko začele z novim valom ii
vesticij, saj so razrešili nesoglasja z občino Dobrna. 1
so se pojavila potem, ko so vpisali v zemljiško knjig
kot last toplic nekatera občinska zemljišča. i
Pred dnevi je prišlo do sodne poravnave, po kateri t
postala občina s svojimi zemljišči delničar Toplic Dobrn
Občinski svet je takoj potem na korespondenčni seji sprej
odlok o zazidalnem načrtu za del zdraviliškega kompleks
ki omogoča gradnjo povezovalnega hodnika med hoteloi
Dobrna in hotelsko vilo Higiea, skupaj z novim bazenon
Svetniki namreč odloka pred rešitvijo zemljiškoknjižne^
spora niso hoteU sprejeti.
Zaradi prejšnjih nesoglasij zamuja prva nova investicii
več mesecev.
I
Miklavževanja za male in
velike
Zadnje dni so se povsod po regiji vrstila miklavžev«
nja.
Katoliško prosvetno društvo Slovenske Konjice je pr
pravilo pestro prireditev že v nedeljo na ploščadi pred cerl
vijo sv. Jurija. V sredo sta Župnijski urad Zreče in Karit^
pripravila obisk Miklavža za zreške otroke, v Ločah je
klavževanje za najmlajše pripravila farna cerkev, na Frai
kolovem pa so, prav tako v sredo, pripravili Miklavžev konce^
s prihodom Miklavža in njegovega spremstva. Prireditev]
organiziralo društvo Talon za male in velike, otroci pa S
prejeli tudi sladko-praktična darila in izvirne igrače, ki s
jo po zamisli enega izmed članov naredili v društvu sam
Samo še danes, 6. decembra, pa je v Lambrechtovem d'
mu za starejše v Slovenskih Konjicah Miklavževa stojnic^
ki so jo postavili v torek skupaj stanovalci in delavci doni'
Odprta je od 10. do 17. ure.
Št. 49 - 6. december 2001
KULTURA
19
Indijski plesni navdih
Plesalke Malega harlekina iz Celja v soboto premierno predstavile
Neposlušni sončni žarek
pjekaj letno občasno sode-
,vanje celjske plesne šole
larlekin z Ujwalom Bho-
,jem, plesalcem in učite-
em indijskega klasičnega
lesa Bharat Natyam iz Lo-
avle pri Bombayu, je obro-
ilo sadove: nastala je ne-
avadno lepa predstava, ki
plesom povezuje dve ta-
0 različni kulturi kot sta
idijska in naša.
V koreografiji indijskega
osta in pod mentorskim
odstvom Ane Vovk Pezdir
0 po pravljično-poetičnem
esedilu Zlate Pirnat o ne-
oslušnem sončnem žarku,
1 greje rdečo vrtnico tudi po-
imi, da ne bi zmrznila, de-
lice zaplesale v indijskem
lesnem jeziku. Ta temelji na
ripovednosti (večinoma in-
irpretiranju zgodb iz hinduj-
ke mitologije) s pomočjo
est rok in mimike, ki sta
benem del stilsko izdelane-
aplesnega gibanja telesa. Ka-
0 torej najti povezavo z na-
im, evropskim svetom, ki bi
)dojeli tudi naši otroci? Od-
)čitev, da uporabijo Sloven-
ko zgodbo ter posežejo po
lasični glasbi Indije in Evro-
le, se je kljub tveganosti iz-
lazala kot prava. Koreogra-
u, plesalkam in ostalim sous-
ifarjalcem je z združevanjem
izličnosti uspelo ustvariti
novo vrednoto ter tako pou-
dariti univerzalnost večnega
življenjskega kroga, človeko-
vega čustvovanja in doživlja-
nja lepote.
• Osem deklic je v pravih in-
dijskih in posrečenih fanta-
zijskih kostumih pokazalo us-
trezno stopnjo splošne ple-
sne kulture, kot tudi speci-
fičnih elementov stila Bha-
rat Natyam, predvsem pa
močno izraznost in odrsko
prepričljivost.
Večer je lepo dopolnil na-
stop slovenskega glasbenika
in učenca znamenitega Ravi
Shankarja Maritna Lumbarja,
ki se z indijsko klasično glas-
bo ukvarja že od mladih nog.
Na tolkalu table je predstavil
rago (skladbo) o plešočem bo-
gu Šivi, pesem o popolnosti
ob spremljavi kitare in Hval-
nico učitelju na tradicional-
nem brenkalu Sitar.
Tako je multikultulturni ve-
čer res izzvenel tako, kot so
želeli koreograf in soustvarjal-
ci: v duhu univerzalnega mi-
ru in prijateljstva.
J. K., Foto : G. DOMJAN
Nastopile so Ana Jenček kot vrtnica; Lea Kostanjevec -
deklica, nevihta, žarek, otrok; gostja Maša Leskovšek
kot mama in drevo; Maja Majerič kot deklica, žarek in
list; Benja Pavlin sonce; Vida Pezdir, deklica, oblak in
vrtnar; Nadja Škataro kot neposlušni sončni žarek in
Živa Šuhel, deklica, žarek in otrok.
Srečanje
človeka z zlom
Premiera v SLG Celje - srečanje
vrhov dveh držav
Kje bo kdo pustil svoje sr-
ce, to je zdaj tu vprašanje.
In z njim se je mesec in pol
ubadala ekipa najnovejše
predstave znanega bosan-
skega scenarista in drama-
tika Abdulaha Sidrana, Mo-
je srce je v Zvorniku osta-
lo, v režiji bosanskega igral-
ca in režiserja Zijaha A. So-
koloviča in ob celjski igral-
ski ekipi njegovih sodelav-
cev.
To bo prva slovenska upri-
zoritev, medtem ko je tragi-
komedija svojo praizvedbo
doživela spomladi v Saraje-
vu, kamor se nadeja na go-
stovanje tudi celjski ansam-
bel.
• Zgodba o zanesenjaškem
učitelju glasbene vzgoje Ru-
du (Jožef Ropoša), ki vse živ-
Ijenje sanjari in upa, da bo,
po vzoru Smetanove Vltave
napisal simfonijo o Drini, je
osnova črni komediji, ki se
konča v tragičnem, breziz-
hodnem mesarjenju... V
predstavi ob Jožefu Ropoši
igrajo še Renato Jenček, Man-
ca Ogorevc, Miro Podjed,
Igor Sancin, Miha Nemec,
David Čeh, Stane Potisk, Igor
Žužek, Damjan Trbovc, Al-
joša Kovačič in statisti. Sce-
nograf in oblikovalec luči Ne-
sim Tahirovič pa je pripravil
tudi razstavo umetniških del
in čustveno dodaja: »Svoje sr-
ce sem pustil v Celju.«
»To ni rekonstrukcija do-
godkov v Bosni in Hercego-
vini, to je zgodba o srečanju
človeka z zlom,« predstavlja
krstno uprizoritev Zijah A.
Sokolovič. Junak te zgodbe
je pustil srce v Zvorniku. Kje
ga puščajo drugi ljudje sodob-
nega časa? Nekje ga bomo
vendar morali pustiti! Igral-
ci so ga pustili v tej predsta-
vi. In gledalci? Vsakdo mora
nekoč najti svoj Zvornik.
Premiera bo jutri, v petek
zvečer, slavnostna premiera
s številnimi gosti iz kultur-
nega, političnega in gospo-
darskega vrha obeh držav pa
v soboto. MP
Ta veseli dan kulture
Več kot 90 (lani 40) na-
cionalnih in lokalnih kul-
turnih zavodov po vsej Slo-
veniji se je letos odzvalo va-
bilu ministrstva za kultu-
ro in na rojstni dan pesni-
ka Franceta Prešerna pri-
pravilo »dneve odprtih vrat«
in številne prireditve. Pone-
kod na zelo zanimiv in iz-
viren način. Tudi na širšem
celjskem območju.
V Zgodovinskem arhivu na
Teharski 1 v Celju so si šte-
vilni obiskovalci ogledali no-
ve prostore in skladišča ar-
hiva in spoznali na zunaj manj
znano dejavnost arhivskih de-
lavcev. V čitalnici arhiva pa
se je dopoldne zbralo veliko
celjskih kulturnikov, zlasti iz
zgodovinarskih vrst, in pri-
sluhnilo predstavitvi knjige
avtorja Bojana Himmelreic-
ha iz Zgodovinskega arhiva
z naslovom Namesto zemlje
črni kruh (vsebino smo po-
drobneje predstavili v prejš-
nji številki). Publikacijo o or-
ganizaciji preskrbe z živili v
Celju v času obeh svetovnih
vojn je predstavil dr. Janez
Cvirn. »Gre za delo, ki na
konkretnem primeru in vi-
rih obdeluje problematiko
prehranjevalnih sistemov in
je izjemno dragocena vzorč-
na študija, ki razkriva vse
tegobe prebivalstva in zadre-
ge oblasti, da bi kolikor to-
liko normalizirala življenje
družbe v vojni,« je dejal dr.
Cvirn. Delo je izšlo kot pub-
likacija Zgodovinskega ar-
hiva.
MP, Foto: GD
Kaj ni muzejski
predmet?
Pod tem provokativnim
naslovom so na »dan odpr-
tih vrat« v Muzeju novejše
zgodovine Celje odprli raz-
stavo predmetov, ki zbuja-
jo pozornost, nostalgijo in
burijo spomin na še ne ta-
ko stare čase. Kaj je in kaj
ni muzejski predmet, je s
to razstavo več kot na dla-
ni.
Pravzaprav je vse že za v
muzej, so lahko ugotavljale
kustodinje, ki so razstavo pri-
pravile: Bronica Gologranc-
Zakonjšek, Darja Jan, Mari-
ja Počivavšek, Tanja Rožen-
bergar-Šega in Iris Zakošek.
Letos so v muzeju pridobi-
li 5749 muzejskih predmetov.
Bera je bila pestra in tako se
na tej razstavi znajdejo, v ure-
jenem in smiselnem zapored-
ju, od igrač, izdelkov iz mo-
distovskega salona, zoboz-
dravstvene opreme, transport-
nega kovčka z Westnovo po-
sodo, do kovinskega čolna do-
mače izdelave, s katerim so
se celjski kopalci vozili po Sa-
vinji... Vsa ta bogata dedišči-
na je prisotna med nami, mu-
zej pa te delčke le zbira, evi-
dentira, sortira, hrani in raz-
stavlja... Razstava bo odprta
do 8. februarja. MP
Zibeiica fotografije
Fotografsko društvo Ce-
lje je med tistimi v Sloveni-
ji, ki najbolj pogosto prire-
ja vrhunske fotografske do-
godke, celjski člani društva
pa so že vrsto let med na-
jaktivnejšimi in uspešnimi.
Tako po treh letih v Celju
znova pripravljajo državno
predstavitev diapozitivov s
splošno tematiko in posnet-
ki otrok.
Razstavo bodo odprli da-
nes, 6. decembra, v veliki
dvorani Narodnega doma. To
bo že 27. slovenska pregled-
na razstava barvnih diapozi-
tivov, pravi praznik svetlobe
in barv, paša za oči, ki jo bo-
do spremljale projekcije na-
grajenih in sprejetih del. V
izbor je prispelo skoraj tisoč
diapozitivov, žirija jih je na
prosto temo odbrala 118 in
na temo otrok 58. Znana pa
so že tudi nagrajena dela, ki
jih je predlagala žirija v se-
stavi: Stojan Kerbler, Joco
Žnidaršič in Tomaž Lanko.
Prvo nagrado za prosto temo
je prisodila Celjanu Vinku
Skaletu za prosto temo Og-
lar 1, istemu avtorju pa je pri-
padla tudi prva nagrada na
temo otrok, z naslovom: V
naročju. MP
Zlata paličica Hrošču
v nedeljo popoldne se je v domu Španskih borcev v
jubljani z razglasitvijo rezultatov končal festival otroških
iledaliških predstav Zlata paličica, na katerem se je le-
os mlademu občinstvu in žiriji celjsko gledališče pred-
stavilo z Ostržkovimi dogodivščinami Klausa Eidama,
"režiji mladega Mihe Goloba.
Za vlogo profesorja Hrošča v tej predstavi je žirija zlato
'aličico za igro podelila mlademu celjskemu igralcu Dam-
^Hu Trbovcu. Ostržkove dogodivščine bodo to zimo še
Navduševale mlado občinstvo vceljskem gledališču, zlasti
^bližnjem Tednu otroškega programa, kjer bodo lahko gle-
dalci z aplavzom nagradili in čestitah profesorju Hrošču -
Wjanu Trbovcu. MP, Foto: DŠ
Ples pod novo »metlo«
Konec minulega tedna so
(^ni Celjske folklorne sku-
'•le na rednem letnem obč-
*in zboru sprejeh program
'^'a in izvolili novo vods-
'[o- Celjsko folklorno sku-
'^0 bo poslej vodil njen do-
^^anji podpredsednik Da-
''iel Kotnik.
Skupina, ki je bila ustanov-
ljena leta 1973 in od takrat
gostovala v veliko deželah,
trenutno šteje 32 članov, ali
nekaj manj kot leta poprej.
Ob zaključku lanske sezone
so ustanovili kar dve otroški
skupini, ki bosta nadaljevah
tradicijo folklornih plesov. V
predšolski skupini pleše 20 in
v šolski skupini 8 otrok. Tudi
v prihodnjem letu bodo pripra-
vili vrsto samostojnih nastopov,
so sklenili na občnem zboru.
Udeležili pa se bodo vsaj ene-
ga mednarodnega festivala fol-
klore v okviru mednarodne or-
ganizacij eCIOFF. ŽB
Št. 49 - 6. december 2001
20
ŠPORT
Sobota je lep dan
Drugič v sezoni vseh 9 točk za moštva s Celjskega - Hat-tricka Lavriča in Viča - Era v Ajdovščino, Publikum v
Ljudski vrt
Prvič so tri moštva s Celj-
skega v 1, slovenski nogo-
metni ligi uspela zbrati ves
izkupiček točk v 2. krogu
sezone. Drugič jim je uspe-
lo v soboto. Era Šmartno,
CMC Publikum in Rudar so
tekmecem nasuli 11 golov,
prejeli pa le enega. Zatre-
sla se je mreža Šmarčanov,
ki pa so se na nasprotni
strani znesli nad domžal-
sko mrežo.
Era Šmartno in CMC Pub-
likum imata na lestvici le 3
točke zaostanka za Maribo-
rom Pivovarno Laško in Olim-
pijo, ki sta v prejšnji sezoni
šele v zadnjem krogu za Be-
žigradom v medsebojnem
obračunu odločila končnega
zmagovalca v ligi Simobil.
Zadnji letošnji krog lige bo
pojutrišnjem, v primeru snega
na katerem od igrišč pa bodo
tekme preložene na nedeljo.
Oboji
napadalno -
torej točke
Celjanom
Močno oslabljeno moštvo
CMC Publikuma (manjkali
so poškodovana Mitja Brulc
in Dragan Čadikovski, kaz-
novani Almir Sulejmanovič
in Veliče Šumolikoski, ki je
na preizkušnji v tujini), je
navdušilo na zadnji domači
tekmi v 1. delu prvenstva. Na-
padalna igra Korotana jim je
bila pisana na kožo. V odpr-
tem srečanju celjski nogome-
taši ne morejo izgubiti. To
se je pokazalo tudi v sobo-
to, ko so na Skalni kleti go-
stovali Prevaljčani. Borut
Jarc je edini trener, ki je v
Celje prišel s povsem napa-
dalno taktiko. V navdušujo-
či predstavi obeh ekip, kjer
ni manjkalo lepih akcij in šte-
vilnih priložnosti, se je po-
kazala prava vrednost celj-
ske ekipe. Ponovno je bila
boljši tekmec na igrišču, ven-
dar je tokrat premoč krona-
la tudi z dvema zadetkoma.
Prednost pa je, brez popuš-
čanja, uspela zadržati vse do
konca. In to je tisto, kar nav-
dušuje ljubitelje celjskega
nogometa. V soboto se jih je
v mrzlem vremenu na tribu-
nah zbralo le 300. Celjani bi
si kljub spodrsljajem na po-
sameznih tekmah, zagotovo
zaslužili večjo podporo s tri-
bun. Po koncu tekme je do-
mači trener Marijan Pušnik
kar žarel od sreče: »Zelo sem
vesel, da smo zmagali na da-
našnji tekmi. Fantje so po-
kazali pravi odnos, čeprav
smo le na trenutke odigrali
tako, kot znamo. Korotan je
bil edini tekmec, ki je proti
nam odigral odprto in mi-
slim da je bilo to res lepo
srečanje, igral se je pravi no-
gomet. Mi smo bili uspešnej-
ši in zasluženo smo zmaga-
li.« Čeprav Pušnik ni bil naj-
bolj zadovoljen z igro moš-
tva, pa se tokrat nad njo ni
pritoževal nihče drug. Najbolj
pomembna za gledalce je se-
veda zmaga in rumeno-mo-
dri so si jo več kot očitno za-
služili. Po številnih lepih pri-
ložnostih je domače povedel
v vodstvo Oliver Bogatinov
že v 10. minuti srečanja. Isti
igralec je v prvem polčasu do-
segel še en zadetek, vendar
ga je sodnik zaradi domnev-
nega prepovedanega položa-
ja razveljavil. Po mnenju
mnogih je bil zadetek povsem
regularen. Po srečanju pa se
o tem ni več veliko govorilo,
saj odločitev tokrat ni vpli-
vala na končni razplet. Do-
mači so zmago namreč potr-
dili še z enim zadetkom v
mreži gostov. Po nekoliko
slabšem uvodnem delu dru-
gega polčasa je Pušnik na
igrišče namesto Domna
Beršnjaka poslal še vedno
nekoliko poškodovanega
Aleksandra Radosavljevi-
ča. Poteza se je obrestovala
že 10 minut kasneje, ko je
Radosavljevič z glavo prema-
gal Stanislava Kuzmo in po-
stavil končni izid srečanja
2:0. Celjsko strokovno vods-
tvo skupaj z rezervnimi igral-
ci je prvič sedelo na drugi
klopi, ki je leta prej pripa-
dala gostujočim moštvom.
Nova jim je očitno prinesla
uspeh. Upajmo, da bo tako
Gol Aleksandra Radosavljeviča.
tudi v spomladanskem delu
prvenstva. Zadnjo tekmo
pred zimskim premorom bo-
do Celjani odigrali v soboto
v Ljudskem vrtu. Obeta se
pravi štajerski derbi. Mari-
jan Pušnik je spet odločno
napovedal igro na zmago.
Po treh
mesecih
Nogometaši Ere so v 19.
krogu le uspeli ponovno zma-
gati na domačem igrišču.
Domžalam so natrosili pol
ducata gotov in se tako od-
dolžili privržencem za zma-
govalni post, ki je trajal vse
od konca avgusta, ko so do-
ma premagali Muro s 3:2. Že
v uvodnih minutah je bilo ja-
sno, da so domači krenili na
vso moč. Vsi njihovi napadi
so bili do 22. minute jalovi.
Potem pa je ob predložku v
kazenski prostor gostujoča
obramba naredila napako in
Peter Mernik je iznajdljivo
zabil žogo v mrežo. Šest mi-
nut kasneje je Ramiz Smaj-
lovič potisnil v ogenj Jovico
Viča za 2:0. Prav v zadnjih
trenutkih prvega dela so lepo
akcijo izpeljali Teinovič,
Smajlovič ter Repovž, in sled-
nji je z natančnim strelom
ukanil domžalskega vratarja
Grešaka. V nadaljevanju smo
videli še štiri gole. Prvi, ki je
padel v 54. minuti, je bil naj-
lepši. Dalibor Teinovič je s
prostim strelom s kakšnih 22
metrov skoraj razparal gostu-
jočo mrežo. Častni gol so
Domžalčani dosegli deset mi-
nut kasneje. Po prekršku je
Boškovič izvedel predložek,
v kazenskem prostoru pa je
Varga izkoristil neodločnost
šmarske obrambe in z dobrim
strelom z glavo premagal si-
cer zanesljivega domačega
vratarja Roberta Srago. Ko
se je srečanje že prevešalo h
koncu, je na sceno še dvakrat
stopil Vico in s hat-trickom
kronal odlično igro. Ob njem
je dobro igral tudi Smajlovič,
saj se je odlikoval z domisel-
nimi podajami, medtem ko
je bil v zaključkih akcij pre-
cej manj zbran. Stane Bevc,
trener Šmartnega je bil po tek-
mi prezadovoljen: »Ekipa je
potrebovala potrditev dobrih
iger na gostovanjih. To ji je
po zaslugi dobre, predvsem
psihične priprave, na koncu
uspelo tudi na domačem te-
renu. Naredili smo nekaj tak-
tičnih zamenjav (na klopi sta
ostala Kačičnik in Mujako-
vič), ki so se zelo dobro ob-
nesle. Kljub odlični igri Viča
ne bi izpostavljal, kajti pou-
dariti moram, da so naše us-
pešne igre in zmage plod kom-
paktnega kolektiva. Igralci se
med seboj odlično razumejo
in so pravi prijatelji.« Gostu-
joči, bivši trener Ere, Drago
Kostanjšek je bil bolj redko-
beseden: »Čestitam domačim
za zmago, ki je povsem za-
služena. Tokrat pač nismo bili
dorasel tekmec. Vseeno ne mi-
slimo vreči puške v koruzo,
čim bolj se bomo skušali pri-
praviti na spomladanski del
sezone in morda nam bo v boju
za obstanek tudi uspelo.« V
naslednjem krogu Šmarčani
potujejo v Ajdovščino k je-
senskem prvaku Primorju,
kjer bodo, kot sami pravijo,
zaigrali povsem sproščeno in
neobremenjeno.
Zmaga
zadržala
Simeunoviča
Velenjčani so v Kranju pred
500 gledalci popolnoma na-
digrali Živila Triglav. Prvo ime
srečanje je bil nedvomno Kle-
men Lavrič, ki je s hat-tric-
kom zagotovil zmago Rudar-
ju s 3:0. Velenjčani so biU bis-
tveno boljši tekmec in so se
povsem zasluženo veselili no-
vih treh točk v DR Želja, da
nadoknadijo izgubljene toč-
ke z zadnjih dveh domačih te-
kem, je bila dovolj močna,
da so v Kranju s pravim pri-
stopom prišli do zmage. Tu-
di trener Vojislav Simeuno-
vič je bil zadovoljen z igro
moštva. »Zasluženo smo
zmagali, fantje so igrali zelo
disciplinirano. Če bi tako igra-
li tudi proti Eri in Publiku-
mu, bi bili trenutno tretji. Za
prikazano igro v Kranju si
pohvale zaslužijo vsi igralci.
Izpostavil bi predvsem Klem-
na Lavriča, ki je odigral res
odlično, izredno dobro pa sta
zaigrala tudi Joviša Kralje-
vič in Marinko Galič. Pred
vsem slednji me je pozitivni
presenetil, saj sem v prej^
njih tekmah zelo pogrešal nje
govo pravo podobo.« Če je pi
prejšnji tekmi »Simke« raz
mišljal o koncu trenerske ka
riere, je ta odločitev sedaj ma
lo bolj oddaljena. »Če se bor
v zimskem premoru dobri
odpočil, se bom zagotovo vi
nil. Ta odločitev je še vedn
negotova,« je še dejal Simei
novic. Velenjčani bodo zac
njo tekmo pred odmorom od
grali na domačem igrišču
HIT - Gorico. Motivov za zma
go ne bi smelo manjkati.
PETRA ŠAFRAf
MITJA GAVRILOSK
Foto: GAŠPER DOMJAf
Na lestvici strelcev z 12 goli vodi
Erin napadalec Jovica Vico
Oliverju Bogatinovu so zadetek nerazumljivo razveljavili.
Št. 49 - 6. december 2001
ŠPORT
21
Kraja Bedekoviča
na češko škodo
Sedmi četrtfinale LP Celja Pivovarne Laško - Preobrat za anale
Po štirih krogih lige pr-
vakov sta »maksimalna« le
Celje Pivovarna Laško in
madžarski Fotex. Evropski
prvak Portland je izgubil
na Danskem, Metkovič v
Goeteborgu, Magdeburg se
iz Skopja vrača le s točko...
Na Češkem so pivovarji v
veličastnem preobratu na-
kazali velike sposobnosti.
Zadnjih 26 minut so dobili
s sedmimi zadetki predno-
sti, ob spremljanju lova za
precejšnjim zaostankom pa
so bili vsi na robu infark-
ta.
Na predvečer tekme je zab-
lestel Josip Šojat. Po trenin-
gu je poskrbel za krohot ob
omizju: »Razbili jih bomo z
golom razlike!« Po razpletu
so skoraj vsi ponavljali nje-
gov stavek.
Igra Liborja
Kuliga
Menedžer Karvine je za pra-
vice radijskega prenosa zah-
teval tisoč ameriških dolar-
jev. Nesprejemljivo ceno je
zniževal, nazadnje do 200 do-
larjev. Potem pa je na sceno
stopil tiskovni predstavnik
; Celja Pivovarne Laško Rado
I Pantelič (morda se v celj-
I skem klubu niti ne zaveda-
i jo, kako kvalitetno opravlja
I svoje delo) in s spretno po-
tezo tako Radiu Celje kot tu-
di Radiu Slovenija zagotovil
delo brez plačila. Libor Ku-
lig je skoraj preprečil tudi
javljanja z žreba na Dunaju,
^iei se je šopiril kot pav.
■Predsednik Karvine po tek-
mi ni želel sprejeti rokova-
nja s predsednikom UO celj-
skega kluba Andrejem Šu-
šteričem. S pobalinskim ve-
denjem Čehi nimajo obetav-
ne prihodnosti v elitni roko-
metni konkurenci.
f Izidi 4. kroga lige prva-
Kov: skupina A Kolding -
Portland 27:26, Sporting -
Lovčen prekinjeno v 5. mi-
puti, skupina B Hapoel -
iSandef jord 25:36, Redberg-
slids - Metkovič 23:19, sku-
pina C Karvina - CPL 31:32,
Ademar - CSKA 34:24, sku-
pina D Chambery - Fotex
26:28, Vardar - Magdeburg
27:27. Lestvica skupine C:
Celje Pivovarna Laško 8
točk (118:103), Ademar 4
(115:104), Karvina 4
(114:115), CSKA O (97:122).
Na igrišču so bili v 1. pol-
^su odlični, predvsem v na-
padu, kjer so izkoriščali luk-
nje obrambe 3-2-1. Z delnim
izidom 5:0 so povedli s 7:4
•n vodstvo zadržali do 46. mi-
nute, ko je na 25 izenačil Aleš
Pajovič. V 12 minutah dru-
gega dela je Renato Vugri-
|iec dosegel kar 5 golov, ko
k bil predvodnik za nepri-
čakovani preobrat. V trdi
nirak prvega polčasa je po-
bijal žarek upanja. A Karvi-
na je s kar dvema igralcema
manj preko Fararja povedla
s 30:29. Tomaž Tomšič in
Edvard Kokšarov sta poskr-
bela za vodstvo, pri 31:31 pa
je silno razpoloženi Branko
Bedekovič 35 sekund pred
koncem po lepem prodoru
dosegel zadetek. Ukrajinska
sodnika sta ga razveljavila!
»Sodnik mi je dejal, da sem
storil prekršek v napadu z ro-
ko. Seveda to ni res«, je de-
jal Aleš Pajovič, ki je takrat
podal Bedekoviču. Srčni fant
iz Razkrižja je 20 sekund pred
koncem tekme pri izenače-
nem izidu tvegal. Zapustil je
obrambo in prestregel poda-
jo Kamila Heinza. Z »ukra-
deno« žogo je drvel proti go-
lu, pred vratarjevim prosto-
rom pa ga je zrušil Ludek
Drobek in prejel rdeči kar-
ton. U sekund do konca in
sedemmetrovka, Edvard
Kokšarov in vratar Martin
Galia. Rus je uspel, Čehi pa
so bliskovito prešli polovi-
co, a je njihov napad s pre-
krškom zaustavil junak Bran-
ko Bedekovič. Od besa (za-
radi razveljavljenega gola) in
veselja je žogo zalučal viso-
ko preko nasprotnega gola.
Nismo še videli tako sreč-
nega obraza igralca, ki je pre-
jel rdeči karton. Na sema-
forju se je čas ustavil pri
59:59, gostiteljem pa iz ve-
like razdalje čudež ni uspel.
Konec! In rajanje na igriš-
ču. Med pivovarje so se na
parketu pomešali tudi Flo-
rijani.
Komentarji
»z igro ne moremo biti
povsem zadovoljni, a fant-
je si zaslužijo iskrene čestit-
ke,« je trezno dejal Tone
Turnšek. »V uvodu nismo
zaigrali tako, kot je od nas
zahteval Šojat. Na srečo je
>Branč< ukradel ključno žo-
go,« je govoril Aleš Pajovič.
»A si videl kaj moje iz Raz-
križja?« je pred dvorano
vprašal skromni Bedekovič.
»S spremembo naše obram-
be je bilo vse drugače. Kar-
vina je bila v Rimu, a pape-
ža ni videla,« je dodal Jo-
sip Šojat. Tako zmagujejo
le vehke ekipe, bi dodali mi.
Na klopi sta ostala na pri-
mer Roman Pungartnik in
Dejan Peric, ki sta bila ce-
lo odlična v 1. polčasu. Šo-
jat je grmel v slačilnici in
po odmoru našel zmagoval-
no kombinacijo. Igralci sp
Tik pred tekmo v Karvini...
avtograme podeljevali še na
letališču v Ostravi. Zdaj iz-
kupiček vseh evropskih go-
stovanj (40) ni več negati-
ven - po 18 zmag in porazov.
V soboto mora pasti CSKA,
čeprav je za 1. mesto v sku-
pini dovolj že remi.
V vlogi vodiča je bil sim-
patični, 31-letni Slovak Pe-
ter Čanji, ki je v ZDA pred
šestimi leti spoznal Celjan-
ko z istim priimkom, Lari-
so Čanji. Zdaj živita v Ga-
liciji, profesor angleščine
in sociologije pa poučuje na
III. Osnovni šoli Celje. Za
dodatno hranjenje je vse-
skozi skrbel gostilničar
Jež, edina ženska v celjski
ekspediciji pa je bila gos-
pa županova, Simona Šrot.
S celjsko igro, ki niha od
katastrofalne do fenomenal-
ne, se zdaj ubadajo strokov-
njaki, umetniki, gospodinje,
redni pivci, navijači... Pritisk
postaja strahovit! Tudi zato
(ali predvsem zato) je slo-
venski šport svetovni feno-
men po dosežkih.
DEAN ŠUSTER
Foto: RADO PANTELIČ
.in tik pred koncem. Edvard Kokšarov je nato izkoristil sedemmetrovko!
Karvina - Celje Pivovarna
Laško 31:32 (18:14)
KARVINA - Športna dvorana. 2000 gledalcev Sodnika: Va-
silij Fegir in Dmitrij Stegura (Ukrajina).
KARVINA: Liszok, Bednarik, Konečny 2 (1), K. Heinz 7,
Prokopec, Titkov 1, Laclavik 7, Farar 3, Drobek 4, Slaby, Vašek
3, T. Heinz, Radčenko 4, Galia. Trener: Ivan Hargaš.
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič, Peric, Rutenka, Vu-
grinec 8, Oštir, Pajovič 5, Gajič, Stefanovič 1, Pungartnik 6,
Tomšič 2, Bedekovič 5, Milosavljevič, Žvižej, Kokšarov 5 (3).
Trener: Josip Šojat.
Statistika obramb in meta:
KARVINA: Galia 13, Lizsok 1; Konečny 2-3, K. Heinz 7-11,
Titkov 1-1, Laclavik 7-11, Farar 3-3, Drobek 4-9, Vašek 3-6,
Radčenko 4-7.
CEUE PIVOVARNA LAŠKO: Peric 9, Kelentrič 5; Rutenka
0-4, Vugrinec 8-15, Pajovič 5-8, Pungartnik 6-8, Tomšič 2-2,
Bedekovič 5-6, Milosavljevič 0-2, Kokšarov 5-6.
Sedemmetrovke: Karvina 1-2; CPL 3-3.
Izključitve: Karvina 12 minut; CPL 8.
Rdeči kartoni: Karvina 2 (Titkov, Drobek); CPL 1 (Bede-
kovič)
Bistveni potek rezultata: 0:1, 2:4, 7:4, 12:10,15:10,17:11,
18:12,18:14,20:14,21:15,25:21,25:25,27:25,30:31,31:31,31:32.
Drugi evropski
tekmec Gorenja
Tudi v 9. krogu DP so ve-
lenjski rokometaši uspešno
prebrodili težavne trenut-
ke na tekmi in uspeli zabe-
ležiti šesti par točk, kar za-
dostuje za 3. mesto na les-
tvici. Tokrat je bila žrtev Ve-
lika Nedelja.
Čeprav imajo Nedeljani le
2 točki, so vse prej kot slaba
ekipa. To so okusili na svoji
koži tudi Velenjčani, ki so do
zadnjih trenutkov trepetali za
zmago. Začetek je bil izena-
čen, v 15. minuti pa je ekipa
Gorenja prvič pobegnila za
tri zadetke. To prednost jim
je uspelo zadržati tudi do kon-
ca 1. polčasa. Že v začetku
drugega dela so domači kre-
nili odločno in učinkovito.
Z dobro obrambo in hitrimi
prehodi v protinapade so gra-
dili svojo prednost, ki je v
47. minuti znašala že sedem
zadetkov. Ko bi morali le še
razbiti gostujoče moštvo, so
se nenadoma ustavili, podob-
no kot pred tednom dni v Sev-
nici. Gostje so izkoristiU pa-
dec velenjske ekipe in se pri-
čeli hitro približevati. Z del-
nim izidom 5:0 so zmanjša-
U na 18:16, toda Gorenje je
dvakrat uspešno zaključilo
napad za 20:16. Trdoživi gost-
je se niso dali, kaj kmalu so
dosegli še tri zadetke in 15
sekund do konca celo ukradli
žogo, a so jo v nasprotnem
napadu takoj zapravili. Se-
bastjan Sovič je v zadnji se-
kundi postavil končni rezul-
tat 21:19. Borut Plaskan je
po srečanju dejal: »Z razple-
tom smo seveda lahko zado-
voljni, kajti po lastnih napa-
kah smo zapravili visoko
vodstvo in na koncu trepeta-
h za točko. Na srečo se je
vse dobro izteklo. Zaenkrat
gre vse po načrtih, premaga-
ti moramo Rudar dpnja, na
gostovanju pri Slovanu pa bo-
mo prav tako igrali na zma-
go. Toda sedaj sledi prvens-
tveni premor, na vrsti so
evropske tekme in upam, da
bo naša forma na višji ravni
kot na zadnjih dveh tekmah.«
V petek ekipa Gorenja po-
tuje na tekmo osmine finala
pokala pokalnih zmagoval-
cev proti ruski ekipi Pro Ener-
gia Voronež. Srečanje bo na
sporedu v nedeljo ob 11.00
uri po našem času. Domov
se nato Velenjčani vračajo še-
le v ponedeljek zvečer. »Zaen-
krat nimamo še nobenih in-
formacij. Rusi so za nas po-
polna neznanka. Toda moš-
tvo, ki je sezono končalo na
2. mestu ruskega prvenstva,
ne more biti slabo. Pričaku-
jemo video posnetek njiho-
ve igre in seveda bo takoj več
jasno. Šele takrat bomo lah-
ko realno spregovorili o na-
ših možnostih. Vemo le, da
sta levi zunanji - ta igralec
naj bi že imel podpisano
predpogodbo v Nemčiji - in
vratar, vrhunska igralca,« je
spregovoril o možnostih v
evropskem pokalu dolgoletni
kapetan Gorenja Borut Pla-
skan. V klubu upajo, da bo-
do kaseto le dobili, saj se bo-
do le tako lahko ustrezno pri-
pravili na kakovostnega nas-
protnika. Poleg tega so pre-
pričani, da bodo imeli Rusi
o njih več informacij in po
vsej verjetnosti tudi video ka-
seto. Do sedaj imajo Velenj-
čani z ruskimi ekipami kaj
slabe izkušnje, saj jih je kar
dvakrat izločil Polyot iz Če-
Ijabinska. Prvič v polfinalu
pokala EHF v sezoni 94/95
in nato še v osmini finala po-
kala pokalnih zmagovalcev
v sezoni 97/98.
MITJA GAVRILOSKI
Št. 49 - 6. december 2001
22
ŠPORT
Šoštanjčani do
prve zmage
Po prekinitvi zaradi na-
stopa slovenske reprezen-
tance v kvalifikacijah za EP,
se je s šestim odigranim kro-
gom nadaljevalo državno
prvenstvo desetih ekip v
Hypo ligi. *
Krog je bil uspešen za tri
moštva s Celjskega, saj je sa-
mo Kemoplast izgubil, pa še
ta v lokalnem derbiju. V Šo-
štanju so med prekinitvijo od-
slovili trenerja Darka Mir-
ta, pripeljali pa Jugoslovana
Dejana Srziča, ki je bil v šte-
vilnih klubih le pomočnik pr-
vim trenerjem, nazadnje pa
je bil v Postojni svetovalec v
B ligašu. Čeprav se je veliko
govorilo tudi o menjavah v
igralskem kadru, je po pri-
hodu Srziča edini, ki je za-
pustil člansko ekipo, pomoč-
nik trenerja Aleš Rehar. Sr-
zič namreč ne želi imeti po-
močnika, kar pa bo Šoštanj-
čane finančno drago stalo, saj
je le Rehar v celotnem klubu
tisti, ki ima licenco trenerja
za vodenje ekipe v prvi ligi.
Sicer pa so Šoštanjčani tokrat
zaigrali zelo borbeno in z ve-
liko želje, kar je prav gotovo
tudi posledica pozitivnega šo-
ka ob menjavi trenerja, z ne-
kakšno kombinirano obram-
bo pa so povsem ustavili ne-
razpoložene Šentjurčane.
Očitno je že, da je ekipa Al-
pos Kemoplasta povsem dru-
gačna na gostovanjih kot v
Veterana Vlada Rizmana Šentjurčani niso znali zaustaviti.
svoji dvorani in prav temu bo
moral strateg Igor Pucko pos-
vetiti več pozornosti, kajti sa-
mo domače zmage (seveda
če bodo) niso dovolj za uvr-
stitev med prve štiri, kar želi
v šentjurski prvoligaš. Na sre-
čanju v Šoštanju je bil tudi
bivši trener Elektre Darko
Mirt, pa tudi Veljko Petra-
novič, ki še vedno išče eki-
po v Hypo ligi, ki bi se ji pri-
ključil.
Na Polzeli so številni gle-
dalci ponovno videli zelo do-
bro predstavo Hopsov, ki so
se med premorom pobrali po
dveh porazih. Čeprav so ime-
li med tednom nekaj težav s
poškodbami, pa varovanci
Miloša Sagadina niso imeli
težav z ekipo Kopra, s katero
se je v Savinjsko dolino vrnil
»oče« uspehov polzelske ko-
šarke Boris Zrinski. Zavzeta
igra v obrambi je prinesla no-
vo zmago in drugo mesto na
lestvici, kar je nedvomno do-
bra spodbuda tudi za novo
vodstvo kluba, ki ga sedaj vo-
di predsednik Niko Kač.
Rogla se je pošteno namu-
čila, preden je strla odpor bor-
benih Škofjeločanov. Novi
branilec Rogle Ticiano Ma-
zija, ki je prišel iz Zadra, je
prinesel v igro Zrečanov ne-
kaj živahnosti, vse niti pa je
imei v svojin roKan v prvem,
slabšem polčasu, odlični Ma-
rio Dundovič. Zmaga za Zre-
čane je prišla v zadnji četrti-
ni, ko so le zlomili odpor go-
stov s trojkami Miloša Špo-
rarja in Mazije in se priklju-
čili zgornjemu delu-lestvice,
kjer pa je še naprej velika gne-
ča. Le Triglav se je nekoliko
odlepil.
V naslednjem krogu igra
doma le ekipa Alpos Kemo-
plasta, ki bo gostila vodilni
Triglav, preostale tri ekipe s
Celjskega pa gostujejo. Elek-
tra v Kopru, Hopsi v Škofji
Loki in Rogla v Zagorju.
JANEZ TERBOVC
P   NA
KRATKO
Bled: Na tekmovanju za po-
kal Slovenije v umetnostnem
drsanju so celjski drsalci os-
vojili štiri medalje. Anja Bra-
tec je bila druga med člani-
cami, pri starejših deklicah
je zmagala Eva Jenšterle, pri
mlajših dečkih pa je bil naj-
boljši Matic Gabriel. Brona-
sto kolajno je za celjske dr-
salce osvojil Urban Kalšek.
Celje: Rokometašice Celeje
so še desetič v letošnji sezo-
ni zmagale v 1. B državni li-
gi. Mariborski Branik so pre-
magale s 43:17. 10 zadetkov
za Celjanke sta dosegli Maja
Novak in Daniela Savič. Ro-
kometašice PUV Nivoja so bi-
le tokrat proste.
Celje: Hokejistke Celja so
se v 8. krogu državnega pr-
venstva pomerile z Olimpi-
jo. Močno oslabljena doma-
ča vrsta je srečanje izgubila
s 7:2. Zadetka za Celjanke sta
dosegli Sergeja Zimšek in Alja
Gajšek.
Celje, Maribor: Kegljavke
celjskega Miroteksa so v 9.
krogu LA državne lige pre-
magale ljubljanski Slovan z
2:0. Najuspešnejša pri Ce-
Ijankah je bila Biserka Petak,
ki je podrla kar 481 kegljev.
Druga celjska ekipa je v 9.
krogu 1. B lige z istim rezul-
tatom v Mariboru premaga-
la Konstruktor. (JK)
S Skalne kleti v dvorano
Kar 59 ekip sodeluje v
zimski ligi malega nogome-
ta, ki se odvija ob vikendih
ali izjemoma tudi med ted-
nom v dvorani Golovec. Lig
je pravzaprav pet, tako kot
v letnem tekmovanju: štiri
po kakovosti in veteranska.
Zimsko prvenstvo se je za-
čelo prejšnji konec tedna, izi-
di v 1. ligi pa so bili: Skavti
Policija - Pelikan 0:2, In Sun
SS - Flamengo Andraž 2:8,
Cosmos - Telsim 3:7, Veflon
- Cigrad 3:3, Klateži - Nirva-
na 4:2 in Robocom - Adsalu-
te Polzela 4:4. Tekmovanje
je enokrožno.
V letni ligi, kjer se igra
dvokrožno, je slavil že pe-
tič Pelikan, ki je prejel tudi
nagrado za fair-play, najbolj-
ši strelec 1. lige pa je bil
Vrečko z 28 goli (Klateži).
Iz 2. Hge sta napredovala Tel-
sim, ki je imel tudi najbolj-
šega strelca Toplaka (38), in
KMN Frangros. V 3. ligi sta
bila najboljša ŠD Leteči Ce-
lje in NK Vigrad, za katere-
ga je Berbič dosegel 40 go-
lov. V zadnji ligi je premoč-
no slavila Viva la musica pred
Nivo Koingom, najboljši
strelec Kocijan pa prihaja iz
ekipe Mojstrov, ki bodo tu-
di napredovali v višji rang.
V veteranski ligi so Skavti
(Kavka, Marguč, Koren, Vi-
denšek, Mahnič, Podgoršek,
Peter Hribernik (desno) skrbi za vodenje lig, obenem pa, tako kot tudi
Dani Rančan (levo), uspešno sodi tekme.
Juračič, Hriberšek, Mlinar,
Gajzer, Furman, Angelovič)
za 2 točki prehiteli Sipro Ža-
lec, ki je imel najučinkovi-
tejšega igralca Lapornika.
D.Š.
■^PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
19. krog: CMC Publikum
- Korotan 2:0 (1:0); Bogati-
nov (10), Radosavljevič (66).
Era Šmartno - Domžale 6:1
(3:0); Mernik (23), Vico (28,
69, 84), Repovž (45), Teino-
vič (55); Varga (64). Živila
Triglav - Rudar Velenje 0:3
(0:2); Lavrič (23, 36-llm,
57). Vrstni red: Primorje 39,
Koper 36, Maribor Pivovar-
na Laško, Olimpija 32, Era
Šmartno, CMC Publikum 29,
Mura 28, Rudar 27, HIT Go-
rica 21, Živila Triglav 16, Ko-
rotan 13, Domžale 9,
ROKOMET
1.SRL
8. krog: Trimo Trebnje -
Celje Pivovarna Laško 25:35
(13:16); Milosavljevič 11, Pa-
jovič 7, Žvižej 6, Stefanovič
5, Tomšič 3, Vugrinec 2, Be-
dekovič 1.
9. krog: Gorenje - Velika
Nedelja 21:19 (11:8); Tamše
5, Kavaš, Sovič 4, Plaskan 3,
Dobelšek, Sirk 2, Begovič 1.
Vrstni red: Mobitel Prule 67
16, Celje Pivovarna Laško 15,
Gorenje 12, Prevent, Termo
11, Slovan, Rudar 9, Trimo
8, Inles Riko 6, Sevnica 3, Ve-
lika Nedelja 2, Izola 0.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
9. krog: Sloboda Dita - Pi-
vovarna Laško 71:63 (49:49,
28:37, 15:15); Walker, Lei
čl9,Nov^k 10,Jurak6, Dui
čak 5, Pavič 4. Vrstni re(
Union Olimpija 18, Cibot)
16, Budučnost 15, Zadar, K
ka Telekom, Pivovarna Laj
ko, Sloboda Dita, Split y
Široki brijeg 13, Triglav os
guranje 11, Geoplin Slova
10, Bosna 9.
HVPO LIGA   1
6. krog: Elektra - Alpos K
moplast 84:74 (72:54,43:3J
25:19); Marinkovič, Rizmal
19, Belanovič 17, Dražovl
11, Šaporac 8, Tajnik 6,
povič, Božič 2; Novakovič ij
Čovič 11, Spahič 10, Koča
8, Petrovič 7, Rovšnik 6, J\
Maček 5, Kahvedžič 4, Rj
beži, Novak 3, P Maček :
Savinjski Hopsi - Koper 83:6
(61:47, 45:33, 23:16); Ruči
gaj 19, Tovornik 18, Perko
vič 16, Ščepanovič, Čatovi
8, Cizej 6. Devčič, Hughes 2
Rogla - Loka kava 92:8!
(62:63, 36:44, 16:17); Due
dovič 28, Šporar 18, Mazij
17, Sivka 12, Zinrajh 9, Ze
kovic 5, Starovasnik 3. VrstD
red: Triglav 11, Savinjski Hof
si 10, Alpos Kemoplast, Za
gorje, Helios, Koper, Rogla
Loka kava 9, Kraški zidar 8
Elektra 7.
LIGA
DOBRODOŠLICE
7. krog: Ilirija - Merku
51:71 (30:54, 13:38, 12:13)
Deak 22, Temnik 16, Perli
10, Potočnik 9, Tratsiak (
Erkič 5, Komplet 2, Kurse
vič 1.
ŠPORTNI KOLEDAR
PETEK 7.12.
MALI NOGOMET
1. SL, 9. krog, Zagorje: Be-
ton MTO - Nazarje (21).
~ SOBOTA8.l2r~"
NOGOMET
1. SNL, 20. krog, Ajdovš-
čina: Primorje - Era Šmart-
no, Maribor: Maribor Pivo-
varna Laško - CMC Publikum,
Velenje: Rudar - HIT Gorica.
MALI NOGOMET
1. SL, 9. krog. Rogaška Sla-
tina: Dobovec - Puntar
(20.30).
KOŠARKA
Goodyear liga, 10. krog,
Laško: Pivovarna Laško - Ši-
roki Brijeg (17.30).
Hypo liga, 7. krog, Šent-
jur: Alpos Kemoplast - Tri-
glav (19), Koper: Koper - Elek-
tra (20), Škofja Loka: Loka
kava - Savinjski Hopsi (20).
Liga Dobrodošlice, 8
krog, Celje: Merkur - Šibj
nik (18). 1
ROKOMET
Liga prvakov, 5. krog, Ce
Ije: Celje Pivovarna Laško
CSKA (17).
ODBOJKA
1. DOL - moški, 7. kro^
Šoštanj: Šoštanj Topolšica
Olimpija (19).
1. DOL - ženske, 8. krof
Šempeter: Savinjska Šempe
ter - Nova KBM Branik (20]
NEDEUA9.12.
ROKOMET
Pokal pokalnih zmago
valcev, osmina finala, Voro
než: Pro Energia - Gorenj'
(11).
KOŠARKA
Savinjska košarkarski
liga: Gornji Grad - Nazarji
(8), Prebold - Gomilski
(9.15), Veterani Pivovarn^
Laško - Vepol Velenj'
(10.30), Hum Laško - LoČi
ca (11.45), Polzela - PariŽ
Ije (13)._
SREDA 12.12.    ]
ROKOMET
1. SRL, 9. krog. Sloveli
Gradec: Prevent - Celje Pivc
varna Laško.
KOŠARKA
Koračev pokal, 3. krog
Prokom Treft - Pivovarna La^
ko.
St. 49 - 6. december 2001
KRONIKA
23
Brezhibnost z nalepkami
Nalepke namesto prometnih dovoljenj
pravilnika o registraciji in
[ghničnih pregledih motor-
nih in priklopnih vozil sta
.3. decembrom prinesla tu-
ji nekaj novosti. Gre za na-
epko za označevanje teh-
lične brezhibnosti vozil in
ačunalniško vodene preiz-
(uševalne steze za tehnič-
le preglede. Tovrstne steze
iO samo pri 16 od 48 poob-
aščenih organizacija za
teiinične preglede na Sloven-
ikem, ostale pa jih bodo mo-
rale čimprej urediti.
Nalepko, ki stane 1315 to-
arjev (z DDV), bodo vozniki
jobili ob izteku veljavnosti
prometnega dovoljenja in bo
označevala tudi plačano po-
pačilo za uporabo ceste in av-
omobilsko zavarovanje. K te-
nu strošku je treba prišteti še
itroške zamenjave promet-
lega dovoljenja, prometno
lovoljenje, izdajo, pripravo
n strokovno nameščanje na-
epke ter takso ob izdaji oz.
zamenjavi prometnega dovo-
ljenja, kar vas bo nazadnje
skupaj z nalepko stalo 4395
tolarjev. Ob tehničnem pre-
gledu bodo na pooblaščeni or-
ganizaciji nalepko nalepili na
spodnji del vetrobranskega
stekla vozila, vsi vozniki pa
naj bi jo imeli najkasneje v
enem letu. Prometno dovo-
ljenje kljub novostim ostaja •
še vedno dokument za doka-
zovanje lastništva. Zaradi to-
vrstnih nalepk pa naj bi bil
obseg dela na upravnih eno-
tah odslej manjši.
Kot je bilo videti, pa je na-
lepka prve dni povzročala kar
nekaj preglavic, saj je bilo že
v ponedeljek veliko negodo-
vanja voznikov in pri tehnič-
nih pregledih je bilo nekaj
gneče. Pri Avtu Celje, deni-
mo, so nam povedali, da je
trenutno največji problem to,
da delavci še niso povsem us-
posobljeni za tovrstno delo,
nekaj težav je tudi zaradi ra-
čunalniškega programa.
S.Šol.
Prijeli
oicrutneža
Sredi minulega tedna so
kriminalisti celjske poli-
cijske uprave s kazensko
ovadbo k preiskovalnemu
sodniku privedli 36-letne-
ga moškega, ki je deset let
spolno zlorabljal svojo pa-
storko, sedaj staro 21-let.
Vsa ta leta je tako z njo
kot s svojo ženo in hčerko
grdo ravnal, jih pretepal in
psihično zlorabljal. Ustra-'
hoval jih je z nožem, seki-
ro in tudi z orožjem, tako
da ga celo desetletje niso
upale prijaviti, pravijo na
celjski policijski upravi. Ko
je letos jeseni pastorko spo-
dil od doma, je le-ta zbrala
dovolj poguma in sprego-
vorila o trpljenju celotne
družine.
Preiskovalni sodnik je po
zaslišanju zoper nasilneža
odredil pripor.      S.Šol.j
Smrkavi tatovi in roparji
Velenjski policisti so no-
rembra opravljali razgovo-
re s kar enajstimi osebami
(le ena je mladoletna), ki
50 osumljene večjega števila
kaznivih dejanj vlomov in
opov.
V prvi skupini so delovali
Velenjčani A.A., J.T. in E.Č.,
rei stari šestnajst let. Osum-
ljeni so storitve 24-ih kazni-
vih dejanj vlomov in ropov.
Tako je 16-letni A.A. osum-
ljen, da je konec oktobra na
Efenkovi cesti v Velenju oro-
pal 70-letno Velenjčanko in
jo pri tem lažje ranil. Isti mla-
denič je osumljen tudi tatvin
treh mobilnih telefonov iz gar-
derobe telovadnice Šolskega
centra v Velenju 20. novem-
bra. Šestnajstletni A.A. naj bi
15. maja letos vlomil tudi v
brunarico Smučarskega ska-
kalnega kluba v Velenju, ju-
nija pa v prostore vratarnice
pred naseljem Kinta -Kunte v
Velenju in v osebni avtomo-
bil VW Polo, ki je bil parki-
ran v bližini istega naselja.
Devetnajstega oktobra naj
bi skupaj z E.Č. pri stavbi Po-
šte v Velenju ukradla dve služ-
beni kolesi z motorjem, last
Pošte Slovenije. Konec okto-
bra se jima je pridružil še J.T.
in vsi trije naj bi na Titovem
trgu v Velenju z grožnjami
prisilili mladoletnega Velenj-
čana, da jim je izročil tisoč
tolarjev.
Trojica je osumljena tudi
vlomov v najmanj štirinajst
avtomobilov na različnih lo-
kacijah v Velenju. Iz avtomo-
bilov so izginjah predvsem
mobilni telefoni.
V drugi skupini pa so de-
lovahl7-letniS.O.,K.P.,PP.,
E.M., 16-letna A.M. in A.D.,
15-letni A.G. in 18-letni M.S.,
prav tako iz Velenja. Skupaj
ali posamično naj bi v Vele-
nju vlomili v osem trgovin
in gostinskih lokalov in š ta-
tvinami povzročili za več kot
dva milijona tolarjev škode.
Poleg tega so osumljeni še
sedmih poskusov vlomov v
kioske in tri vlome v osebne
avtomobile.
Med obravnavo so krimina-
listi zasegli več ukradenih pred-
metov in vlomilsko orodje.
Prav tako je bilo odkritih več
oseb, ki naj bi jim osumljenci
prodajali ukradene predmete,
kar pomeni, da so prikrivali
kazniva dejanja, kar je tudi kaz-
nivo. Zoper vse bodo policisti
ustrezno ukrepali.
SIMONA ŠOLINIČ
J^ROMETNE NESREČE
Padel po volišču
V soboto, 1. decembra, se je na glavni cesti Podplat -
Rogatec v prometni nesreči huje ranila ena oseba.
Tridesetletna voznica osebnega avtomobila D.V. iz Ro-
gaške Slatine je izven naselja Spodnje Negonje zavijala de-
sno na stransko ulico in s-tem presekala pot 75-letnemu
kolesarju C.Š. iz Zagaja pod Bočem, ki je vozil po glavni
cesti proti Rogatcu. Kolesar je trčil v zadnji del vozila, pa-
del po vozišču in se pri tem huje ranil.
Prav tako v soboto se je na regionalni cesti Velenje - Šo-
štanj, zgodila druga hujša prometna nesreča. 51- letni Ve-
lenjčan J.J. je v križišču z regionalno cesto zavil levo proti
Velenju in trčil v 22-letnega voznik osebnega avtomobila
U.H. iz Metleč, ki se je v trčenju hudo ranil.
Trif vicrižišču
Do hujše prometne nesreče je prišlo tudi v nedeljo, 2.
decembra, na Pohorski cesti v Zrečah.
28-letna voznica osebnega avtomobila V.B. iz Zreč je pri-
peljala po Štajerski uhci in v križišču trčila v osebni avto-
mobil 21-letnega J.H. iz Zreč. Pri trčenju sta se hudo tele-
sno poškodovala 21-letni voznik in njegova 39-letna sopot-
nica M.Š., prav tako iz Zreč.
Tri osebe ranjene
Nesreča, v kateri so tri osebe utrpele hude poškodbe, se je
zgodila v nedeljo, 2. decembra, na regionalni cesti Gorenje
- Velenje, izven Lokovice. 45-letni voznik osebnega avto-
mobila E.K. iz Gornjega Doliča je v križišču zapeljal s stran-
ske na prednostno cesto in trčil v 39-letnega voznika oseb-
nega avtomobila S.P. iz Velenja. V silovitem trčenju sta se
oba voznika hudo telesno poškodovala, 39-letni sopotnik v
enem izmed vozil, S.C. iz Velenja, pa je bil lažje ranjen.
S.Šol.
NOČNE CVETKE
• Iz neke zasebne zdravstvene ambulante v Celju je pretekli
teden čudežno izginila slika. Gre za podobo jezera in ženske, ki
sedi v čolnu. Kdo ve, mogoče se je tega ženska že dodobra
naveličala in je preprosto odveslala...
• Igor je zadnjič veseljačil na bencinskem servisu in za zahva-
lo od bencinkelnerja zahteval milijonček v gotovini. Po infor-
mativnem pogovoru, ki so ga z njim opravili varnostniki, je poln
alkoholnih hlapov želel sesti za volan, a so mu nekako dopove-
dali, da to dvoje pač ne gre skupaj. Menda se je tudi policistom
zdel sumljiv tič, saj so pri pregledu pri njem našh še neznano
rjavo praškasto snov... Le kaj je to bilo...
• Da se bližajo praznični dnevi, se opazili tudi na prodajnih
policah, kjer zmanjka kakšna slastna in mastna dobrota in se
potem z njo pogrne domača mizica. Ampak, včasih ne gre vse
po načrtih. Na prvega decembra dan enemu Celjanu ni uspelo
ukrasti paštete, drugemu pa vegete. In zdaj sta lačna.
• Kot pravi peklenšček bo imel pljuča tisti, ki je minuli teden v
Engrotuševi trgovini izmaknil kar štirideset zavojčkov cigaret.
In sedaj nekje v kotu kadi kot Turek in se trgovkam smeji v brk,
s kakšno lahkoto da jih je »opetrigal«.
Pivsica icupoija brez uspeha
Pivovarno Laško in državo opeharili za enaindvajset milijonov tolarjev
Celjski kriminalisti so po
^stih mesecih stopili na pr-
ste trojici zaradi sumljivega
izvoza laškega piva. Zaradi
kaznivega dejanja goljufije
in davčne zatajitve so tako
že podali kazenske ovadbe
Zoper D.F, D.Ž in G.Ž., vsi so
Jiienda z območja Celja.
Kriminalisti so že v začet-
ku meseca junija sumih, da
podjetnik D.F., doma z ob-
^oc]a Celja, v Pivovarni Laš-
ko plačuje in prevzema pi-
^0, za katerega prikazuje, da
§a izvaža. Če bi pivo dejan-
sko izvažal, bi bil oproščen
plačila dajatev.
»Steklenica laškega piva,
'Namenjenega za izvoz, deni-
''^0, stane okrog 45 tolarjev,
'Medtem ko stane na doma-
trgu okoli 90 tolarjev, k
^^i ceni pa je potrebno pri-
^leti še znesek trošarine in
•^avka na dodano vrednost.
Wadi opisanih sumov smo
^ v sodelovanju z delavci ca-
^ne, ki so v fazi preiskave
f^rav tako prišli do identič-
nih podatkov, lotili pregle-
da izvoznih listin in druge do-
kumentacije, s katero je
osumljeni podjetnik prikazo-
val fiktivni izvoz,« pravi di-
rektor Policijske uprave Ce-
lje Edvard Mlačnik.
Preiskava je sume potrdi-
la. Podjetnik naj bi v Pivo-
varni Laško od oktobra lani
do januarja letos plačal in
prevzel šest pošiljk piva (v
eni pošiljki je bilo okoli 43
tisoč pločevink). Pri tem je
lažno prikazoval, da je pivo
namenjeno za izvoz. Izvoz-
ne carinske listine naj bi po-
naredil oziroma v njih nave-
del lažna dejstva, da je pivo
že izvoženo in tako zavedel
Pivovarno Laško, da mu je
pivo prodajala po izvozni
(nižji) ceni.
»Z vozil je odstranil carin-
sko plombo, nakar so vozni-
ki na podlagi njegovih navo-
dil odpeljali tovor v notra-
njost Slovenije do posredni-
ka ali končnega kupca. Ce-
lotno količino piva je pod-
jetnik namreč prodal na ob-
močju Slovenije,« dodaja
Mlačnik. Za pridobitev piva
in razvejano nadaljnjo pro-
dajo na domačem tržišču sta
mu pomoč nudila še dva paj-
daša, D.Ž in G.Ž.
Edvard Mlačnik pravi, da
še ni povsem jasno, komu vse
so pivo prodajali. Trojica je
Pivovarno Laško_ ogoljufala
za okrog deset milijonov to-
larjev, kolikor znaša razlika
v ceni med domačo in izvoz-
no prodajo, prav tako pa so
zatajiU dajatve v višini 11 mi-
lijonov tolarjev (neplačane
trošarine in davek na doda-
no vrednost), kar gre na ple-
če državi. S preiskavo še na-
daljujejo.
SIMONA ŠOLINIČ
Radarsice icontroie bodo...
• jutri, 7. decembra, dopoldne na območju Slovenskih Ko-
njic, popoldne pa na območju Laškega;
• v soboto, 8. decembra, ves dan na območju Mozirja in
Rogaške Slatine;
• v nedeljo, 9. decembra", dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Šmarja pri Jel-
šah;
• v ponedeljek, 10. decembra, dopoldne na območju Slo-
venskih Konjic, popoldne pa na območju Laškega;
• v torek, 11. decembra, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Šentjurja;
• v sredo, 12. decembra, dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
• v četrtek, 13. decembra, dopoldne na območju Žalca,
popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
St. 49 - 6. december 2001
24
INFORMACIJE
- kaj je to?
Zaradi veliko lepega vre-
mena smo imeli letos delov-
no gradbeno sezono, zato
se nismo imeli veliko časa
ukvarjati s tem, kaj pišejo
o nas. Ker se zavedamo, da
je naša usoda v naših ro-
kah in da se moramo vsak
dan potrjevati s kvalitetnim
delom, spoštovanjem rokov
in konkurenčnimi cenami,
kar nam tudi v celoti uspe-
va, se čim manj obremenju-
jemo z obrobnimi dogaja-
nji. V tem prednovoletnem
času pa smo presodili, da
je čas, da še sami stopimo
pred javnost in ji povemo o
sebi tudi kaj takega, kar bi
drugi radi zamolčali.
Gradbeništvo Božičnik je
1994 ustanovil samostojni
podjetnik Stanko Božičnik.
Sedež podjetja je na Opekar-
niški cesti 1 v Celju. Podjet-
je je registrirano za vsa dela
na področju nizkih in viso-
kih gradenj. Po številu de-
lavcev in po ustvarjenem do-
hodku sodimo med srednje
velika podjetja, saj imamo
že 53 zaposlenih delavcev.
Ker smo vseskozi skrbeli za
kadre, lahko z veseljem po-
vemo, da imamo med njimi
magistra ekonomije, dva
gradbena inženirja z univer-
zitetno in višješolsko izo-
brazbo, dva pripravnika z
univerzitetno izobrazbo
gradbene in ekonomske
smeri ter celo vrsto gradbe-
nih tehnikov. Pri nas so ved-
no dobrodošli tudi prakti-
kanti. V neposredni gradbe-
ni operativi delajo sami preiz-
kušeni kvalificirani zidarji,
tesarji, strojniki in drugi de-
lavci, ki mojstrsko obvladajo
svoje delo.
Z veseljem lahko povemo,
da ne poznamo fluktuacije.
Plače pri nas še nikoli niso
zamujale za en sam dan.
Imamo tudi lasten samski
dom, ki v celoti pokriva po-
trebe naših delavcev. V naj-
večji možni meri smo težko
fizično delo nadomestili s so-
dobno tehnologijo. Oprem-
ljeni smo za vsa najbolj zah-
tevna gradbena dela in nabav-
ljamo najsodobnejšo strojno
in drugo opremo. V letoš-
njem letu smo dobili tudi last-
ne delavnice in skladišča, saj
smo kupili nekdanjo farmo
v Žepini, ki jo preurejamo v
pokrita in odprta skladišča
ter delavnice.
V oktobru leta 1999 nam
je bil podeljen Certifikat si-
stema kakovosti ISO 9002 za
visoke in nizke gradnje, ki
smo ga ob strogem preverja-
nju organizacije in kvalitete
dela doslej vsako leto obra-
nili, nazadnje v letošnjem ok-
tobru. V letu 2002 si bomo
prizadevali pridobiti tudi
Certifikat sistema kakovosti
v okviru Slovenskih standar-
dov SIST ISO 9001:2000.
Konkurenca v
gradbeništvu
in naročila
Zaradi množice gradbenih
podjetij vlada v gradbeništvu
neizprosna konkurenca, ki bo
prej ali slej prevetrila trg
gradbenih storitev, na kate-
rem bodo ostaU le najboljši.
Vse to pomeni, da so tudi pri-
meri nelojalne konkurence
pogostejši, kot bi si nepou-
čeni lahko predstavljali. Po
eni strani je obseg javnih in
zasebnih naročil manjši, po
drugi strani pa zahtevajo na-
ročniki vedno daljše plačil-
ne roke. Letos se je že zgodi-
lo, da je neka občina na celj-
skem območju pričakovala
in dosegla celo šestmesečni
plačilni rok. Lahko si pred-
stavljate, kaj to pomeni, ko
na drugi strani davkarija spro-
ti izterja 19 % davek na do-
dano vrednost, čeprav račun
še dolgo ne bo plačan.
Zelo rada se zgane skrb po-
klicanih in nepoklicanih du-
šebrižnikov, kako je kdo pri-
šel do javnega naročila. Vsa
gradbena dela, ki smo jih do-
slej izvajali, smo pridobili
brez protekcije, bodisi na
Ob Ljubljanski cesti v Celju gradimo stanovanjsko poslovna bloka s stanovanji z višjim standardom.
podlagi javnih razpisov, bo-
disi na prostem trgu, izključ-
no zaradi najnižje cene po-
nudbe in neštetokrat potrje-
ne kvalitete. Četudi bi nam
kdo hotel, nam ne bi mogel
pomagati. Novinarji imajo za-
dosti možnosti, da za vse ob-
jekte, ki smo jih v Celju gra-
dili ali prenavljali in ki so tudi
sicer v naš ponos, poizvejo
pri naročnikih, kako smo
prišU do dela na podlagi jav-
nega naročila gradbenih del.
Sploh je večina večjih grad-
benih podjetij pridobila do-
sti več javnih naročil kot na-
še podjetje. Kdor pozna za-
kon o javnih naročilih in trg
gradbenih storitev, ve, da bi
neusmiljena konkurenca
zmlela vsakogar, ki bi se pri
javnih naročilih skušal izog-
niti razpisnim pogojem. Na
prostem trgu pa tako ni ni-
kogar, ki mu ne bi šlo ob pri-
čakovani kvaliteti le še za
najnižjo ceno ponudbe. No-
ben znanec ali prijatelj pri
tem ne more ničesar poma-
gati, pa tudi sovražnik ne ško-
dovati.
Stanovanjski
blok Novi trg
Stanovanjski blok Novi trg
2-5 na Dolgem polju, ki v ne-
katerih medijih tudi zbuja po-
zornost, je bil zahteven pro-
jekt. Za sorazmerno malo de-
narja je bilo treba zgraditi
udoben dom za 64 družin.
Tudi predračunska vrednost
bloka je bila za projektirane
standarde prej prenizka kot
zadovoljiva. Cene je oklesti-
la še neizprosna konkuren-
ca po dvakratnem javnem raz-
pisu. Pri vsem tem smo prev-
zeli še gradnjo na ključ.
Kljub temu pa je gradnja po-
tekala tekoče in v skladu s pro-
jekti ter terminskim planom.
Pri bloku, ki je po mnenju stro-
kovnjakov in večine stanoval-
cev, zgrajen zelo kvalitetno, so
v marsičem preseženi mini-
malni tehnični pogoji in stan-
dardi. Vgrajeno je bilo PVC
stavbno pohištvo, ki je trajnejše
in zahteva manj vzdrževanja.
Vsak vhod ima Schindlerjevo
dvigalo, ki po svojih tehnič-
nih in oblikovalnih lastnostih
spada med najboljša. Stano-
valcem je bila omogočena flek-
sibilna preureditev bivalnih
prostorov. Končno pa so si lah-
ko sami izbirali tudi sanitar-
no keramiko ter opremo. V
blok so bili vgrajeni doslej v
Celju najdražji in najkvalitet-
nejši materiali. Prav tako v Ce-
lju doslej pri izgradnji nobe-
nega bloka ni bilo tako malo
reklamacij. Hkrati pa je bil tu-
di v državnem merilu zgrajen
za minimalno možno ceno,
kar se v Celju še ni zgodilo.
Blok je uspešno prestal tu-
di strog tehnični pregled in pri-
dobil uporabno dovoljenje.
Kljub vsemu pa del javnosti
išče dlako v jajcu, kot da re-
klamacije med zelo dolgimi
garancijskimi roki niso naj-
bolj običajna stvar na svetu.
Pri gradnji tako velikega ob-
jekta pride nehote do kakšne
pomanjkljivosti. Pri več kot
dvestotih vgrajenih oknih je
na primer pri enem samem
oknu prišlo do manjše kon-
strukcijske napake, ki je bila
hitro odpravljena. Stanoval-
ci pa bodo morali tudi sami
storiti kaj za to, da jim bo živ-
ljenje lepše in udobnejše. Ne
bodo smeli odpirati zaklenje-
nih vhodnih vrat brez ključa
in ne vdirati v dragocena dvi-
gala. Ne bo škodilo, če bodo
okrog bloka pobrali smeti, ne-
koliko bolj varovali zelenice
in počistili ter pospravili pro-
stor za kontejnerje, ki so edi-
ni namenjeni odpadkom.
V gradnjo bloka smo vlo-
žili veliko dragocenega ma-
teriala in truda, ker smo se
resnično želeli izkazati, in to
nam je tudi uspelo. Stanoval-
ci pa ga morajo čimdalje
ohraniti lepega, kakršnega
smo izročili investitorju.
Gradnja za trg
Ocenili smo, da smo se v
preteklosti že tako usposobi-
li ter opremili, da je čas, da
nastopimo na trgu ne samo
kot izvajalci, temveč tudi kot
investitorji in graditelji stano-
vanj ter poslovnih prostorov
za trg. Za suho zlato, tako je
bilo drago, smo kupili zem-
ljišče ob Ljubljanski cesti v
Celju, kjer že gradimo dva sta-
novanjsko poslovna bloka. V
njih bodo stanovanja z višjim
stanovanjskim standardom. V
kletni etaži bodo pokrita ga-
ražna mesta, kleti in skupni
prostori. Pritličje je namenje-
no poslovnim prostorom za
dejavnosti, ki po zazidalnem
načrtu sodijo v ta del mesta.
Nad etažo poslovnih prosto-
rov bodo zgrajena dvoetažna
(dupleks) stanovanja, ki bo-
do zasedala prvo in dnigo etažo
obeh objektov. Sledi etaža
mansardnih stanovanj, ki bo-
do nekaj posebnega.
Bloka bosta imela osebna
dvigala, ki bodo omogočala
pristop od kleti do mansar-
de. Uporabljeni bodo izbra-
ni kvalitetni materiali. Na vo-
ljo bo fleksibilna razporedi
tev bivalnih prostorov, kupe
bodo lahko izbirali talne ob-
loge, stensko in sanitarno ke-
ramiko ter drugo opremo. Za-
gotovljeno bo tudi individual-
no plinsko ogrevanje. V klet-
ni etaži bo na voljo 40 pokri-
tih garažnih boksov, poleg njih
pa še zunanja asfaltirana par-
kirišča. Predvsem pa bodo v
obeh blokih prvič zgrajena
dvoetažna stanovanja, od ka-
terih bodo imela nekatera tu-
di galerije.
V obeh blokih bo trideset
stanovanj in deset poslovnih
prostorov. Površina stanovanj
bo od 57 m^ za dvosobno sta-
novanje do 134 m^ za štiri-
sobno stanovanje. Poslovni
prostori pa merijo od 45
do 193 m^
Posebna odlika obeh stano-
vanjsko poslovnih blokov je
elitna lokacija ob Ljubljanski
cesti. Čeprav je povpraševa-
nje po stanovanjih in poslov-
nih prostorih izjemno, vabi-
mo vse, ki jih zanimajo, da
se s ponudbo oglasijo pri nas.
Sklepna
beseda
Smo dobro preizkušeni v
vseh težavah in želimo še na-
prej kvalitetno graditi v za-
dovoljstvo naših naročnikov
in v naš ponos. Vsem našini
dosedanjim in bodočim po-
slovnim sodelavcem želimo
miren Božič ter srečno No-
vo leto 2002. Naše dobre že-
lje naj ne obidejo tudi tistih,
ki so se v minevajočem letu
po nepotrebnem preveč obre-
menjevali z nami.
Stanovanjski blok Novi trg 2-5 na Dolgem polju je bil zahteven projekt za sorazmerno malo denarja.
Št. 49 • 6. december 2001
INFORMACIJE
25
Žlahtna kapljica
na praznični mizi
»Dobro vino je dar nara-
ve, združuje vinogradnika
in vinarja, zato naj bo člo-
veku v korist in ne v pogu-
bo, naj ga ceni, ne pa zlo-
rablja.« S. Šikovec.
Vino icot darilo
»Vino je zelo osebno dari-
lo in na takšen način ga tudi
podarjamo. Običajno se pos-
vetimo eni steklenici, paru
ali trojčku. S tem izkažemo
spoštovanje tistemu, ki mu
je steklenica vina namenje-
na. Tisti, ki steklenico po-
darja, mora vedeti komu jo
daje, s kakšnim namenom in
nenazadnje mora poznati
okus obdarovanca,« pravi
iJušan Brejc, pomočnik di-
rektorja Poslovne skupnosti
Za vinogradništvo in vinars-
ko, enolog in mednarodni
degustator ter dodaja, da so
niogoče za darila primernej-
^ tista vina, ki jih ne sreča-
^0 prav na vsakem koraku.
Ce poenostavimo so to vina
poznih trgatev, jagodni izbor,
ledena vina, vina iz sušene-
ga grozdja...
Vino in hrana
Pravila so napisana in zna-
% so pa tudi stereotipna in
Postajajo vse bolj ohlapna.
vedno se držimo osnov-
•^ih zakonov, ki pravijo, da
i^di belo vino k belemu me-
rdeče k rdečemu mesu.
"kuharji radi poudarjajo, da
•^ora biti vino, ki je udele-
ženo v omaki prisotno tudi
v kozarcu. Po drugi strani
pa lahko pri perutnini po-
nudimo tudi rose, če je oma-
ka močnejšega okusa. Še
vedno je potrebno upoštevati
posebnost regionalne kuhi-
nje, saj so tista vina, ki v to
kuhinjo sodijo, tudi najbolj
prava.
Poslovna skupnost za vi-
nogradništvo in vinarstvo
sledi svetovnim trendom. S
projektom integralne pride-
lave vina in grozdja zago-
tavljajo, da bo grozdje in
vino pridelano na naravi in
človeku prijazen način. Že
v prvem letu se je k projek-
tu prijavilo več kot 500 vi-
nogradnikov, kar predstav-
lja šestino slovenskih vino-
gradov.
Držimo se dejstva, da pri
začetnih, hladnih jedeh stre-
zemo raje suha nevtralna vi-
na, ne preveč polna in aro-
matična. K sladicam se pri-
lezejo polsuha, polsladka in
sladka vina.
Dame brez
rdečice na
licih
Dame imajo nedvomno
veliko zaslug pri razvoju pe-
nečih vin, čeprav to čast pri-
pisujemo Dom Perignonu,
čemur nekateri že oporeka-
jo. Prvo radgonsko peneče
vino smo pri nas pridelali
že 1853. leta. Lepa beseda
»penina«, ki se je prvič upo-
rabila prav tedaj, se je moč-
no razširila in opisuje ka-
kovostna slovenska peneča
vina.
V sedemnajstem stoletju so
penečim vinom rekli tudi hu-
dičevo vino, ker so stekleni-
ce zaradi neustrezne kakovo-
sti pokale. Zato je bilo vino
zelo drago in ekskluzivno.
Najbolj znana in razvpita gos-
pa Pompadur je najraje naz-
dravljala s šampanjci, saj naj
bi bilo to edino vino, ki ne
povzroča rdečice na licih.
»Vinske kulture imamo
Slovenci ravno toliko kot ob-
če kulture, ne moremo je
imeti več,« pravi Dušan
Brejc. Vendar pa na Poslov-
ni skupnosti za vinarstvo in
vinogradništvo pravijo, da
smo Slovenci na tem področ-
ju od leta 1993 zelo napre-
dovali. Zanimanje za kako-
vostna vina nenehno naraš-
ča, ustanavljajo se klubi vin-
skih ljubiteljev, med somme-
lierji pa se pojavlja vedno več
žensk.
V Poslovni skupnosti za
vinogradništvo in vinarstvo
si še naprej prizadevajo, da
bi se kultura vina širila. Vi-
no pijmo zmerno a redno in
predvsem po pameti. Ne po-
zabimo, da se človek druži
z vinom že več kot osem ti-
soč let.
Advent v
dvorni
preobleki
Prvo decembrsko nedeljo
so še posebej slovesno obe-
ležili v dvorcu Novo Celje,
kjer so pripravili prvi ad-
ventni sejem.
V praznični preobleki avle
so ponujali adventne in bo-
žične aranžmaje, voščilnice,
darila, izdelke domače ali
umetnostne obrti, starine,
ročna dela in še marsikaj. Se-
jem pripravljata žalska obči-
na in Turistično društvo Pe-
trovče, ki želita pokazati, za
kaj vse se lahko uporabljajo
prostori dvorca Novo Celje.
Kakovostna in malce drugač-
na ponudba ter sprejemljive
cene so že prvo adventno ne-
deljo v dvorec privabile kar
precejšnje število obiskoval-
cev, ki so na svojstven način
v dvorcu obudili življenjski
utrip.
Adventne sejme bodo pri-
pravljali še tri decembrske ne-
delje, torej 9., 16. in 23. de-
cembra, vsa praznična doga-
janja pa na novo obogatili.
Vrata dvorca ob nedeljah od-
pirajo ob 10. uri, sejem pa
končajo ob 18. uri. Zadnjo ad-
ventno nedeljo bodo sejem-
sko dogajanje zaključili s
koncertom božičnih pesmi v
izvedbi zbora A Cappella iz
Petro vč.
Št. 49 - 6. ilecember 2001
26
GLASBA
Karmen Stavec znova v Celju
Karmen Stavec smo mi-
nuli teden lahko videli na
Klicu dobrote, ponovno pa
prihaja v Celje 11. decem-
bra ob 16. uri, ko bo v
Memphis clubu gostja Full
Cool Demo Topa Radia Ce-
lje.
Karmen bo prihodnji te-
den v strokovni komisiji jav-
ne finalne oddaje Full Cool
Demo Top. Mladim je pri-
sluhnila že prej, saj je kot
ostali člani strokovne komi-
sije ocenjevala posnetke in
tako pomagala izbrati še ne-
kaj finalistov, ki se bodo v
torek predstavili v Memp-
his clubu. »Pri ocenjevanju
sem upoštevala predvsem
starost, sposobnost izvajalca
oziroma izvajalke, dvoglas-
je, ali je tekst v slovenskem
oziroma angleškem jezi-
ku... Izbrali smo devet fi-
nalistov, za ostale mi je ze-
lo žal. Je pa res, da bo v
Memphis clubu v Celju moč
slišati kar nekaj zanimivih
glasov in po mojem se bo
kakšen od njih čez nekaj let
pojavil tudi na glasbeni sce-
ni,« meni Karmen.
Po uspešni prvi skladbi Sr-
ca ti več ne dam z albuma
Ostani tu, Karmen zdaj pro-
movira pesem Ena solzica.
Minuli teden so jo poslušalci
Radia Celje izbrali za sklad-
bo tedna. Karmen se je us-
pelo uvrstiti tudi v izbor slo-
venske popevke za pesem
Evrovizije, ki bo prihodnje
leto 15. in 16. februarja.
»Kaj se bo takrat zgodilo je
v božjih rokah. Zelo se ve-
selim, ker menim, da je to
zagotovo najboljši festival
v Sloveniji, najbolj gledan
in medijsko najbolj zani-
miv,« pravi Karmen, ki je na-
pisala besedilo, kot običaj-
no pa je Martin Štibernik po-
skrbel za glasbo in aranž-
ma.
Načrtov ji nikoli ne zmanj-
ka. Še v letošnjem letu, 24.
decembra, pa jo čaka nekaj
posebnega. Pela bo namreč
na polnočnici v cerkvi v Ber-
linu, slovensko mašo pa bo
prvič doslej predvajal prvi
nemški TV program.
SIMONA BRGLEZ
Nagradno vprašanje
Založba Hipersound Records pripravlja v petek, 14.
decembra, v Domžalah velik predbožični koncert, ni
katerem bodo predstavili novo ploščo slovitega Vlada
Kalemberja Rano mi je zaspati, nastopil pa bo tudi kot
član legendarnih Srebrnih kril. Posebna gostja bo Sanji
Doležal, poleg njiju pa bodo nastopili še Make Up 2j
U3nek, Bandera, Hailenstein (Polzela) in Alya (Mozir
je).
Če znate našteti vsaj tri uspešnice Srebrnih kril, jit
skupaj s svojim naslovom napisati na dopisnico, nanjo
nalepiti znamko ter vse skupaj do ponedeljka, 10. de-
cembra, poslati na naslov Glasba, Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, imate precejšnjo možnost, da bo-,
ste zastonj dobili karto za koncert. Navali narode!    ]
20 VROČIH RC
TUJA LESTVICA
Koncertni napovednik:
N0X1RE, DDV: petek, 7. decembra, ob 21. uri, CEUE/
KUD Underground
THE FRAJERS (Bončina, Grašič, Zmazek): petek, 7.
decembra, ob 21. uri, CEUE/ Klub Forum
SHYAM: sobota, 8. decembra, ob 21. uri, CEUE/ MC
petek, 21.decembra, ob 21.30, VELENJE/ MC
LUNAPARK: petek, 14. decembra , ob 22. uri, CELJE/
KUD Underground
ELVIS JACKSON: petek, 14. decembra, ob 22. uri, CEUE/
Klub Forum
PETER LOVŠIN: petek, 21.decembra, ob 21.30, CEUE/
KUD Underground
KVARTET AKORD: petek, 21. decembra , ob 22. uri,
CELJE/ Klub Forum
ZAKLONIŠČE PREPEVA: petek, 28. decembra, ob 22.
uri, ŠENTJUR/Dvorana
Sebastian gost
Full cool demo topa
Priljubljeni pevec Sebastian, ki bo 11. decembra, po-
leg Karmen Stavec, poseben gost javne finalne oddaje
Full Cool Demo Top Radia Celje, je posnel video kaseto z
naslovom Hočem to nazaj!
Sebastian nas vabi na potovanje skozi njegovo življenje in
delo. Filmska ekipa ga je spremljala na nastopih, vajah,
snemanjih. Pred kamero se niso zvrstili le njegovi najožji
sodelavci, pač pa tudi mama, oče, brat in prijatelji. Skupaj
so razkrih prenekatero doslej še zamolčano zgodbo iz živ-
ljenja priljubljenega zvezdnika.
Ne pozabite, 11. decembra bo priljubljeni pevec gost Ra-
dia Celje v Memphis clubu v Celju, kjer se bo prireditev Full
Cool Demo Top začela ob 16. uri. Vstopnine ne bo.   S.B.
EKSPRESEKSPRES
• Prejšnji četrtek je, star 58
let, v Los Angelesu po trilet-
nem boju z rakom umrl
George Harrison, nekdanji
član legendarne liverpoolske
četverice The Beatles, zadnjih
trideset let pa tudi precej us-
pešen solo artist.
• Kljub temu, da glasbeni
kritiki za aktualni LP »God-
dess in the Doorway« Mic-
ka Jaggerja niso skoparili s
pohvalami, pa je pevec ročk
dinozavrov The Rolling Sto-
nes v Veliki Britaniji v prvem
tednu po izidu prodal le 2300
kopij albuma in se uvrstil na
zanj sramotno 82. mesto les-
tvice najbolje prodajanih al-
bumov.
• Precej bolje pa se je odre-
zal nov album »Svving When
You're Winning« Robbiea
VVilliamsa. Fant je prejšnji
teden prodal kar 150 tisoč ko-
pij in se brez težav zavihtel
na vrh angleške lestvice, kjer
naj bi po mnenju poznaval-
cev ostal vse do konca leta in
tako postal lastnik najbolje
prodajanega nosilca zvoka le-
ta 2001 na Otoku. Letos so
tam največ kopij (750 tisoč)
enega albuma prodali
Hear'Say. V ZDA ta teden na
vrhu kraljuje country super
zvezdnik Garth Brooks. Naj-
bolje prodajani kavboj vseh
časov je v prvem tednu pro-
dal skoraj pol milijona izvo-
dov albuma »Scarecrow«.
• V začetku prihodnjega le-
ta bo Madonna, ki je s svojo
drugo zbirko uspešnic trenut-
no tik pod vrhom lestvic na
obeh straneh Atlantika, za-
čela pripravljati nov studij-
ski album. Tako kot na lan-
skem »Music« bo vlogo glas-
benega producenta in aran-
žerja prevzel francoski DJ
Mirwais.
• Star 83-let je ta svet zapu-
stil Norman Granz, lastnik
znamenitih jazz založb Clef,
Norgran, Verve in Pablo, me-
nadžer nekaterih največjih
jazz zvezdnikov in zagrizen
borec za pravice temnopol-
tih artistov.
• Od ponedeljka naprej lah-
ko na policah bolje založe-
nih trgovin najdete tretji del
antologije koncertnih in de-
mo posnetkov legendarne
ameriške ročk skupine The
Doors. Dvojni album »Back-
stage and Dangerous: The Pri-
vate Rehearsal« je zapolnjen
s skladbami, ki so jih Jim
Morrison in ekipa leta 1969
odigrali v dvorani Aquarius
Theater v Hollywoodu.
• Na podelitvi Nobelove na-
grade za mir, ki jo bo letos
prejel generalni sekretar OZN
Kofi Annan, bodo 11. decem-
bra v Oslu nastopili Paul Mc-
Cartney, Destiny's Child, Na-
talie Imbruglia, Wyclef Jean,
Voussou N'Dour in A-ha.
e Mariah Carey bo baje le-
tošnji božični večer preživela
na Kosovu, kjer bo zabavala
tam prisotne ameriške vojake.
Sicer pa se ta sexy živčna raz-
valina trenutno kotali po Evro-
pi, kjer predstavlja filmski po-
lom »Glitter« in istoimenski
soimdtrack, napoveduje pa tudi
že skorajšnji izid zbirke svo-
jih največjih uspešnic.
• Robert Smith, šef in front-,
man skupine The Cure, je na-
javil, da bo takoj po promoci-
ji v ponedeljek objavljenega
izbora najvidnejših del »Grea-
test Hits« te kultne britanske
alter-pop zasedbe, začel pri-
pravljati skladbe za samostoj-
ni album. Kaj to pomeni za pri-
hodnost skupine, še ni znano.
• S samostojnima projekto-
ma pa bosta kmalu postregla
tudi člana priljubljene ame-
riške hip-hop naveze Outcast,
ki je na isti dan kot The Cure
objavila največje hite s pred-
hodnih štirih albumov. Sta-
rim uspešnicam sta dodala tu-
di tri nove skladbe, kot prva
pa se bo na singlu znašla pe-
sem »The Whole World«.
• Te dni naj bi na kompakt-
ni plošči končno le izšel nov
album umetnika, ki spet sli-
ši na ime Prince. LP »The
Rainbovv Children« je bil do
sedaj dosegljiv le članom nje-
govega NPG Music kluba, pa
še ti so ga lahko našli le na
njegovih spletnih straneh.
• Latino zvezdnik Mark Ant-
hony je na svoj nov glasbeni
izdelek odtisnil devet sals z
besedili v španskem jeziku.
Angleška verzija albuma bo
na voljo januarja leta 2002,
na njej pa bo tudi priredba
Springsteenove pesmi »Pil
Stand by You Always«.
• Oboževalci skupine Kiss
so le dočakali box-set s peti-
mi CD-ji, na katerih bo kar
94 pesmi. Večino izmed njih
najdete na rednih izdajah, ne-
kaj pa bo tudi do sedaj še
neobjavljenih posnetkov. Ko-
lekciji je priložena tudi 120-
stranska knjižica s slikami in
komentarji članov te največje
ameriške koncertne atrakci-
je preteklih tridesetih let.
• 10. in 11. decembra bosta
v Gallusovi dvorani Cankar-
jevega doma spet tradicional-
na decembrska koncerta ene
izmed redkih legend doma-
če zabavne glasbe Vlada Kre-
slina. Vladek bo letos že de-
setič zapovrstjo skušal napol-
niti veliko dvorano sloven-
skega kulturnega hrama, pri
tem pa mu bodo pomagali
Mali bogovi, BeUinška ban-
da, Darko Brlek in Rade Šer-
bedžiia. SŠ
St. 49 - 6. december 2001
GLASBA
27
Silvestrski poljub tudi za galebe
30-tletnica priljubljene skladbe, ki je zakrivila kar nekaj ljubezni
8. decembra 1971 je v Studiu 14
slovenske televizije v Ljubljani Al-
fi Nipič posnel danes legendarno
skladbo Silvestrski poljub! Ob 30-
letnici melodije, ki sta jo napisala
velika mojstra, žal pokojni, Jože
privšek in tekstopisec Dušan Vel-
)(avrh, bo nocoj v dvorani Tabor v
Mariboru velik koncert, ki si ga je
Alfi Nipič zamislil kot praznično sre-
(ianje z mnogimi glasbenimi prija-
Itelji in številnimi občudovalci nje-
govega petja.
Ob Poletni noči Marjane Deržaj in
morda še kakšni melodiji je Silvestr-
ski poljub tista pesem, ki je »omreži-
la« Slovence. Ne samo ob koncu leta
in v silvestrski noči, ampak z leti tudi
ob ostaUh priložnostih. Tako niso redki
primeri, ko lahko zaslišimo Silvestr-
ski poljub tudi poleti, ob morju, na
hotelski terasi ali gostilniškem vrtu,
med plesom, pri katerem so navzoči
tudi galebi.
»V začetku decembra davnega leta
1971 me je poklical Jože Privšek,« se
spominja nastanka Silvestrskega po-
ljuba Alfi Nipič. »Dejal mi je, da ima
pesem, ki bi jo jaz lahko dobro od-
pel. Dogovorili smo se za snemanje,
8. decembra dopoldne. Doma sem
ves teden vadil, nato pa sem na dan
snemanja z avtobusom odpeljal v Ljub-
ljano. Na Vranskem je bil takrat ob-
vezen postanek in sprevodnik nas je
opozoril, da nadaljujemo vožnjo čez
deset minut. Sprevodnik in šofer sta
prišla po petnajstih minutah, ko smo
že ostali vsi zbrani čakali na odhod.«
Kako je potekalo snemanje?
»Presenetljivo hitro! Zbrali smo se
v takrat edinem tonskem studiu 14
nacionalnega radia. Producent je bil
Jože Kampič, za snemanje je bil pri-
pravljen veliki Big band orkester moj-
stra Jožeta Privška. Včasih se je vse
zahtevnejše snemalo s tem orkestrom,
ki je tako vsak dan nekaj posnel. Čla-
ni orkestra so bili v službi in jim je
bilo snemanje delovna obveznost. Žal
je danes drugače in zato tudi veliko
dražje. Prvič sem zapel za vajo, zara-
di občutka. Pričakoval sem temeljit
pogovor, vendar me je Jože Privšek
presenetil. Poklical me je v režijo, ki
je bila v prvem nadstropju in rekel:
'Gremo snemat, je vse v redu^ naj kar
tako ostane. Tako sem si tudi zami-
slil.' Sam sem pričakoval več vaj in
ponavljanj, vendar smo delo opravili
v dobri uri in pol. Potem je tisti po-
snetek ostal kot najboljši dolgih tri-
deset let! Ljudje so se navadili tistega
zvoka in na prireditvah vedno prosi-
jo, naj zapojem Silvestrski poljub. So
prireditve, ko ga zapojem tudi po dva-
krat, trikrat...«
Niso redki, ki se Alfiju pohvalijo,
da so se prav ob poslušanju te pesmi
prvič poljubili in tudi zaljubili, ka-
sneje poročili in ostali skupaj. Tudi
zaradi Silvestrskega poljuba.
Na nocojšnjem koncertu ob 30-let-
nici bomo v dvorani Tabor v Maribo-
ru Silvesterski poljub slišali trikrat: v
klasični Nipičevi izvedbi (zanjo bo
iz rok direktorja založbe Helidon Du-
šana Velkavrha dobil spominsko zla-
to ploščo) ter skupaj z ansamblom
Lojzeta Slaka in New Svving Quarte-
tom.
Alfi Nipič bo imel v letošnjem de-
cembru kar 21 nastopov (včasih celo
po dva na dan), med drugim tudi v
četrtek, 20. decembra na božično no-
voletnem koncertu v okviru Avseni-
kovega abonmaja polk in valčkov sku-
paj z ansamblom Zupan in Kvarte-
tom Svit v Kulturnem centru Laško.
In kje bo letos pel Silvestrski po-
ljub?
»V Grand hotelu Toplice na Bledu,
kjer bom nastopil tudi 1. januarja v
Festivalni dvorani. Povabili so me kot
gosta med izvajalce resne novoletne
glasbe s Silvestrskim poljubom in ne-
katerimi drugimi večno zelenimi me-
lodijami. Prvi nastop po novoletnih
praznikih pa bom imel 4. januarja v
Celju.«
Kje bo Alfi Nipič preživel sveti ve-
čer pred božičem?
»V moji beležnici imam 24. in 25.
december označen z rumeno barvo,
kar pomeni, da sem takrat obvezno
doma, med svojimi. Letos bomo pr-
vič najlepši večer preživeli pri sinu
Dejanu v Slovenski Bistrici, kjer si je
nad studiom uredil stanovanje. Sku-
paj bomo moja žena Beba z mamo
Bernardo, ki bo prihodnje leto do-
polnila častitljivih 90 let, ter sin De-
jan z zaročenko Leo in njenimi star-
ši.«
Alfi Nipič je začel s snemanjem že
leta 1965, leta 1973 je postal član
legendarnih Avsenikov, do danes pa
je posnel 200 zabavnih pesmi, pre-
ko 250 pesmi z Avsenikom in doslej
okoli 120 svojih, kot solist. Prihod-
nje leto bo izdal dve zgoščenki, za-
bavno in narodno zabavno, rezervi-
rane pa ima termine za tri TV oddaje
in šest nastopov v tujini. »V tujini vse
delajo na dolgi rok, pri nas pa sproti
in zato vem, kje bom nastopal v tuji-
ni.«
Alfi Nipič je prav gotovo med naj-
bolj delovnimi in priljubljenimi slo-
venskimi pevci: »Še vedno so kraji v
Sloveniji, kjer nisem nastopil, pa bi
rad. Ena izmed priložnosti bo februar-
ja prihodnje leto, ko pripravljam »pust-
no« turnejo po manjših krajih, zajel
pa bi rad vse slovenske pokrajine. Ve-
čino koncerta bom pripravil sam, po-
vabil pa bom tudi kakšnega znanega
gosta ali skupino iz kraja, kjer bo kon-
cert.«
Na jubilejnem Silvestrskem polju-
bu v Mariboru bodo Nipičevi gostje
Oksana Bilozir iz Belorusije, Boris Ko-
pitar, Babilon, Slapovi, ansambel Zu-
pan, Milan Rudan, Slak, Rudi Šand,
Tone Fornezzi - Tof, Tiroler Spatzen,
Frajkinclerji, Čuki, New Svving Quar-
tet, Oto Pestner in Štajerska godba.
TONE VRABL
MED NOTAMI
• Fantje z Graške gore z Dra-
gom Plazlom so v studiu Zlati
zvoki pri Igorju Podpečanu
posneli kaseto in zgoščenko
»Vasica rodna«. Objavljenih
je deset pesmi, med kateri-
mi so tudi nekatere, ki so jih
predstavili na razUčnih fesri-
valih. Tako so okronali dvaj-
setletno delo. Za objavo pri-
pravljajo tudi koledniške pe-
smi.
• Ansambel Jurij iz Šentjur-
ja bo tudi letos nastopil na
Miklavževanju v dvorani go-
stišča Kocman v Šentruper-
tu nad Laškim. Miklavževa-
nje bo v soboto, 8. decem-
bra ob 18. uri.
• Ansambel Zreška pomlad
je v studiu Zlati zvoki posnel
šest skladb za prvo kaseto.
Pri snemanju jim pomaga
mentor Avgust Skaza, sicer
član Štajerskih 7. Zreška
pomlad je letos že nastopila
na festivaUh v Cerkvenjaku,
Graški gori in Vurberku ter
nekaterih drugih večjih pri-
reditvah.
• Ansambel Nagelj izpod
Kamniških planin, ki bo v po-
nedeljek, 10. decembra v Vr-
tiljaku polk in valčkov na Ra-
diu Celje predstavil tri nove
melodije, bo v silvestrski noči
nastopil v Komendi.
• Ansambel Igor in Zlati zvo-
ki bo silvestrsko noč preži-
vel ob igranju na prostem v
Ormožu, 1. januarja pa bo po
vsej verjetnosti nastopil v do-
mačem Zagorju.
• Ansambel Unikat se bo za-
radi številnih nastopov v de-
cembru pa tudi mladosti od-
povedal nastopu v silvestrski
noči, medtem ko bo 1. januar-
ja igral na novoletnem plesu
v gostilni Pri Olgi v Dobju.
• Vitezi Celjski so pripravi-
li »koncert za dušo« v Kul-
turnem domu Šentjur, kjer
so mu pri organizaciji poma-
gali Občina Šentjur, Kmetija
odprtih vrat Fatur s Slatine,
Gostišče Kocman iz Šentru-
perta nad Laškim, Gostilna
Bohorč iz Šentjurja, Cvetli-
čarna Majda - Šentjur in Jo-
žica Vengust iz Vodruža. Vi-
tezi Celjski bodo silvestrsko
noč skupaj z NUDE prežive-
li na prostem na silvestrova-
nju v Celju.
• Modrijani z Dobrne, eno
izmed najprijetnejših odkritij
v letošnjem letu, bodo novo-
letno noč preživeli na pro-
stem na silvestrovanju na Do-
brni.
• Ansambel Izvir z Dobrne
bo prihodnje leto praznoval
5 let igranja. Za jubilej pri-
pravlja novo kaseto in CD.
Prve štiri skladbe so že po-
sneli, kot avtor pa se prvič
pojavlja Boštjan Zaje, ki je
včasih igral pri ansamblu Ro-
bija Goličnika. Ansambel Iz-
vir še nima pogodbe za sil-
vestrsko noč.
Dorijev večer
utrjuje prijateljstvo
Prijatelji glasbe Kvinteta
Dori so prejšnji petek spet na-
polnili športno dvorano Tri
lilije v Laškem, saj se je nji-
hove tradicionalne prireditve
Dorijev večer tudi letos ude-
ležilo več kot 2500 obisko-
valcev, ki so po končani pri-
reditvi zadovoljni odhajali
domov.
Marko, Primož, Boris, An-
ti in Boštjan so se resnično po-
trudili, saj so občinstvu ponu-
dili tri ure pestrega programa
in v goste povabili same od-
lične izvajalce. Občinstvu so
ogreli dlani Nuša Derenda, Alfi
Nipič, ansambel Franca Miheli-
ča, Nataša Mihelič, Jure Iva-
nušič. Pop Design, ansambel
Prlekija, Godba na pihala Laško
z mažoretkami, folklorna sku-
pina Anton Tanc, iz Berlina je
že tretje leto prišla glasbena
skupina Druga generacija.
Člani Kvinteta Dori so pred-
stavili svoje uspešnice, kot je
Naj poje ti moja trobenta, s
katero so lani na festivalu na-
rodnozabavne glasbe Grand
Prix Evrope Merano 2000 v
Italiji zasedli četrto mesto,
Avto moj ne ve, ki je postala
Polka leta 2000 in obe zma-
govalki občinstva 2001 na fe-
stivalih Vurberku 2001 in Šte-
verjanu 2001. Še posebej so
navdušili s štiriglasnim pet-
jem in pesmijo, napisano
prav za ta večer in posveče-
no njihovemu velikemu pri-
jatelju in duhovnemu vodji
župniku Izidorju Pečovniku-
Doriju, ki se je odzval njiho-
vemu vabilu in je prav za to
priložnost prišel iz Berlina.
Stopil je tudi pred mikrofon.
Letos ni pel, je pa izrekel par
besed, med drugim, da je ze-
lo vesel, ker je s člani ansamb-
la, pa tudi s poslušalci trdno
povezan, ne le preko glasbe,
pač pa tudi duhovno.
MARINKA MOŠNIK
Zvoki iz Zlatih
zvokov
Založbe imajo pred decem-
brom in decembra veliko de-
la, saj veliko ansamblov želi
prav v tem času izdati nove
glasbene izdelke. Tako je tu-
di v založbi Zlati zvoki, ki jo
vodi Igor Podpečan in v ka-
teri se te dni tare glasbenikov
narodno zabavne glasbe.
Po Podpečanovih besedah
so pri njih že končali snema-
nje Modrijani z Dobrne, Ve-
sele Štajerke, Veseli planšar-
ji. Unikat iz Gorice pri Sliv-
nici, Družina Galič in Sloven-
ski muzikantje, medtem ko
je pevec ansambla Zasavci Jo-
že Buden izdal prvo samo-
stojno zgoščenko z zabavni-
mi melodijami.
Do konca leta bosta izšla
cedeja Fantov z Graške go-
re, ki jih vodi Drago Plazi
in Družine Pančur, po doma-
če Haubrovski fantje iz Luč.
Gre za posebno obliko pet-
ja, ki je značilno za Zgor-
njo Savinjsko dolino in bo
tudi zaradi tega izdelek ze-
lo zanimiv. Prepevajo sino-
va z očetom in stricem stare
ljudske pesmi.
Januarja bo izšla zgoščen-
ka ansambla Zarja iz Tržiča,
prihodnje leto pa iDodo na rav-
ni založbe izdali štiri kom-
pilacije narodno zabavne
glasbe: super polka mix, fraj-
tonarica mix, izbor sloven-
skih narodnih pesmi in izbor
zlatih uspešnic ansamblov, ki
snemajo pri založbi Zlati zvo-
ki. Sicer pa se ansambel Igor
in Zlati zvoki pripravljajo na
jubilej, saj bodo prihodnje
leto praznovali desetletnico
uspešnega delovanja.    TV
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
St. 49 - 6. december 2001
Od tuniske
itiedine
do mesta
umetnikov
Ker sva imela z Andrejo
dovolj poležavanja na pla-
ži, sva se odločila za obisk
Tunisa, glavnega mesta
Tunizije. Agencija bi na-
ju za tja peljala za 45 tu-
nizijskih dinarjev po ose-
bi. Raje sva šla na vlak in
za 13 dinarjev dobila po-
vratni vozovnici za prvi
razred.
V dvomilijonski Tunis smo
se pripeljali v dobrih štiride-
setih minutah. Mesto je do-
kaj sodobno urejeno in ima
bogato zgodovino. Pot naju
je vodila do avenije Habib
Bourgiba, kjer je čudovita ka-
tedrala sv. Vincenta de Pau-
la. Na tej aveniji so pred le-
tošnjimi mediteranskimi
igrami postavili zanimiv
stolp, ki je najlepši ponoči,
ko se prižgejo luči. Sledil je
ogled medine, srednjeveške-
ga mestnega jedra, kjer so šte-
vilne mošeje, suki (tržnice),
palače, mimo katerih vodi-
jo ozke uličice. Celotna tu-
niška medina je velika tržni-
ca, kjer je potrebno baranta-
ti za vsak izdelek. Arabci so
znani kot dobri trgovci in
poizkušajo svoje izdelke pro-
dati po čim višji ceni. Če pla-
čaš samo četrtino nastavlje-
ne cene, si še vedno prepla-
čal izdelek.
Spraševala sva za teraso, od
koder je čudovit pogled na
medino in Veliko mošejo (Ja-
mi Ez-Zituna). Prevzeta od
lepot sva si ogledala še no-
tranjost Velike mošeje. Vstop-
nina je 1,2 dinarja, za foto-
grafiranje pa je treba dopla-
čati še dinar (175 tolarjev), s
tem, da si lahko prišel le do
predverja mošeje.
Iz Tunisa sva hotela še v mu-
zej Bardo in za pot sva izbra-
la metro. Pri vstopu v metro
sem začutil roko v leverr) že-
pu. Ker imam s seboj običaj-
no kakšen robec, nikoli pa
denarja, je tatica zamikala
vsebina žepa. Da pa tudi pro-
fesionalcem ne gre vse po na-
črtu, sem spoznal, ko se mu
je roka zataknila v žepu v tre-
nutku, ko sem napravil ko-
rak. Začuden neznancev po-
gled in sunkovit gib, ki mi je
skoraj raztrgal žep, in že ga
ni bilo več.
Narodni muzej Bardo je
znan predvsem po enkratni
zbirki mozaikov in predme-
tov rimske civilizacije v se-
verni Afriki. Med mozaiki
največjo pozornost vzbuja
Vergil z muzama iz 3. stolet-
ja ter Kiklop. Zelo lepa je tu-
di Venera, ki zavzema pre-
cejšen prostor na veliki ste-
ni.
Zaradi želje, da vidiva še
Kartagino, sva se poslovila
ter odšla na vlak do postaje
Hanibal. Vožnja traja pol ure
in stane 10 dinarjev. Karta-
gina je bila ustanovljena leta
814 p.n.š. in nekaj časa je
bila prestolnica imperija.
Sedaj so blizu ruševin pre-
krasne palače premožnih
prebivalcev Tunisa. Med
slavnimi Kartažani izstopa
Hanibal, veliki vojskovod-
ja, ki je s svojo vojsko pre-
čil Alpe in skoraj zavzel
Rim. Kasneje so po ukazu
rimskega senata porušili vse
hiše, preorali zemljo ter jo
posuh s soljo. Šele Julij Ce-
zar je leta 46 p.n.š dal po-
staviti na tem mestu vojaš-
ko oporišče. V novejši zgo-
dovini je bila Kartagina za-
nimiva za tatove in za pre-
možne Tunizijce, ki so si tu
postavljali svoje palače.
Pred popolnim uničenjem
je mesto leta 1972 zaščitil
UNESCO. Del muzeja je na
prostem, kjer so ostanki ru-
ševin, v stavbi pa lahko vi-
dite zbirko rimskih in krš-
čanskih mozaikov, raznih
feničanskih skulptur in sar-
kofagov. Poleg muzeja sto-
ji katedrala sv. Ludvika, ki
je bila zgrajena leta 1890.
Do Sidi Bou Saida je sa-
mo nekaj kilometrov. To je
mesto umetnikov, pisate-
ljev in zanimivih stavb v be-
lo modri kombinaciji (be-
li zidovi in modra vrata).
Sprehodila sva se do vrha
hriba, kjer so mošeja in ze-
lo lepe stavbe. Privlačno me-
stece vsak dan privablja tu-
riste.
FRANCI HORVAT
Sidi Bou Said, belo modro mestece umetnikov.
Razvaline Kartagine.
Št. 49 - 6. december 2001
I INFORMACIJE
29
Aiftotehnika varuje okolje
Celjski prodajalec avtomobilov se ponaša s kar dvema certifikatoma kakovosti - Prvi v Renaultovi slovenski mreži
Jutri bo minilo natanko leto dni, kar je
i;eljska Avtotehnika v neposredni bližini In-
tersparovega trgovskega kompleksa odpr-
la velik Renaultov prodajni salon in sodo-
tien servisni center. K velikemu lanskemu
uspehu so v podjetju pred kratkim dodali še
priznanje, s kakršnim se lahko pohvalijo
le redki. Dobili so kar dva certifikata kako-
vosti - za urejenost poslovanja po standar-
Jih ISO 9001 in okoljski certifikat ISO 14001.
Avtotehnika je od leta 1997, ko je prešla v
stoodstotno last Štajerskega Avto doma, do-
živela korenito preobrazbo. Od vrste dejav-
nosti, ki jih je podjetje opravljalo prej, so
[lOvi lastniki obdržaU in okrepili prodajo in
servisiranje avtomobilov Renault. Izbrano
iejavnost so razširili in jo obogatili, še po-
sebej pa so se osredotočili na poprodajne
storitve, s katerimi danes ustvarijo več kot
tretjino vseh prihodkov.
»Lani smo naše storitve še dodatno ople-
menitili z novimi poslovnimi prostori, ki so
v veliko zadovoljstvo dvaindvajsetih zapo-
slenih in seveda tudi vseh kupcev. Z nalož-
bo, ki bila vredna 400 milijonov tolarjev,
smo postavili najsodobnejšo delavnico v širši
celjski regiji,' ki ekološko ne obremenjuje
okolja, saj dosledno skrbimo za reciklažo
vseh nevarnih snovi, ki nastajajo pri servisi-
ranju in pripravi vozila,« poudarja izvršna
direktorica Avtotehnike Katarina Milosav-
ljevič. Po njenih besedah so ekološki stan-
dardi, ki jim sledijo, veliko bolj zahtevni od
tistih, ki jih predpisuje zakoriodajalec.
Avtotehnika dosega iz leta v leto boljše
poslovne rezultate. Letos so se odločili,
da bodo celovitost podjetja poskušali po-
trditi tudi s formalnim, mednarodno priz-
nanim standardom. Izbrali so evropske
standarde kakovosti ISO in pridobili kar
dva: standard kakovosti ISO 9001 in eko-
loški standard ISO 14001. S tem so se uvr-
stili med prva podjetja v Sloveniji, ki se
lahko ponašajo z obema certifikatoma, v
avtomobilski branži pa so prava redkost.
Prvi z dvojnim certifikatom so tudi znotraj
Renaultove mreže v Sloveniji. Izvršna di-
rektorica je prepričana, da sta certifikata
dobra naložba tudi za čas, ko bodo »pad-
le« meje in se bo tudi Slovenija priključila
prostemu evropskemu trgu.
»Danes je Avtotehnika uspešna, celovita
družba, vendar naše delo še zdaleč ni kon-
čano,« pravi Katarina Milosavljevič. »Prihod-
nje leto želimo svoj položaj na avtomobil-
skem trgu v regiji in tudi izven nje še bolj
utrditi. Okrepili bomo dejavnost servisa, ven-
dar ne samo s povečanim obsegom dela, am-
pak tudi z nenehnim izobraževanjem meha-
nikov. Pri nas ne prodajamo samo avtomo-
bilov, ampak tudi znanje. Zato ves čas skr-
bimo za strokovno usposobljenost vseh za-
poslenih«.
V Avtotehniki želijo v prihodnjem letu iz-
boljšati tudi poslovne rezultate, kar pa bo,
ocenjuje Milosavljevičeva, glede na močna
recesijska pričakovanja, zelo zahtevna na-
loga. EP
Izvršna direktorica Katarina Milosavljevič: »Certifikata kakovosti sta dobra naložba za prihodnost
Avtotehnike.«
Servis Avtotehnike je urejen v skladu z vsemi pravili varovanja okolja.
št. 49 - 6. december 2001
30
FILM
Fenomen Harry
že po prvem ameriškem
koncu tedna predvajanja
filma Hanj Potter in kamen
modrosti je bilo jasno, da
se je knjižni rekord priča-
ral še na filmsko platno.
Spielbergov Jurski park 2
je z »vikendaškimi« 72 mi-
lijoni zaslužka odbrzel na-
zaj v prazgodovino, Harry
pa je postal zaslužkar le-
ta, kaj leta, filmskega štet-
ja, s svojimi 93 milijoni.
Edini film, ki se mu tre-
nutno obeta, da lahko Harry-
jev rekord prehiti, je, zani-
mivo, prav tako fantasy - Tol-
kienov Gospodar prstanov.
Daniel Radcliff morda v
tem svetu ni čisto pravi ča-
rovnik, a si bo z vlogo Harr-
ya Potterja zagotovil magič-
no privlačnost med starimi
in mladimi, še posebno najst-
niške deklice bodo začele
vreščati ob njegovih pojav-
ljanjih. 11-letnik se snema-
nja ni lotil kot naturščik, saj
je za njim že vloga mladega
Davida Copperfielda v istoi-
menski BBC-jevi televizijski
drami Simona Curtisa, v ka-
teri sta igrala tudi Maggie
Smith in Zoe Wanamaker, ki
ju srečamo Harryu Potterju
kot profesorico McHudurra
in madam Hoops. Na velikem
platnu je Daniel debitiral v
vlogi sina Jamie Lee Curtis
in Geoffreya Rusha v filmu
Teh Tailor of Panama reži-
serja Johna Boormana.
Ta je sicer moral čakati sko-
raj 50 let, da se je preselil
na filmsko platno - če ne šte-
jemo risanke Ralpha Baks-
hija v začetku osemdesetih,
ki pa se je lotila le prvega
dela knjige. Rovvlingsovo to
naredi, s strani filmske in-
dustrije, za eno hitreje »po-
grabljenih« pisateljic žanra.
Toda kaj naredi Harryja sa-
mega tako popularnega? O
tem je bilo zapisanih že
mnogo analiz, zato se bo ta-
le osredotočila le na neka-
tere ključne točke. Harry je
prišel v času naveUčanosti in
nezaupanja nad vsemogoč-
nostjo tehnike. Prišel je v ča-
su nezaupanja do ideala
»srečne birokratske države«.
V času perspektiv, sfrizira-
nih v eno samo, nudi vsaj na-
videzni izhod - navidezno
drugačno perspektivo. Je do-
volj eskapističen... s sabo no-
si željo po moči misli, ali
pa moči spreminjanja sveta
z neko nevidno, še neodkri-
to energijo, recimo magijo...
in željo po odstiranju skriv-
nosti v svetu, kateremu zna-
nost skrivnosti skorajda ne
dopušča več... za junaka pa
ima nerazumljenega, osam-
ljenega posameznika, ki v
svoji vsakodnevnosti ni ce-
njen, potem pa odkrije tisto
skrivnost, tisto moč, tista
vrata iz vsakdanjosti, in se
pred svetom znova dpkaže.
Vse to so premogli Hobiti...
Luke Skywalker... vse to pre-
njore Harry Potter. Plps, vsaj
v knjižni verziji, besedne
igre, svežo posodobljenost,
in, z junakovim odrašča-
njem, kompleksnost. Vendar
pa se bo film vsekakor bolj
naslanjal na zmožnost vizua-
liziranja pisateljičinih čarov-
nij. Kar je rahlo ironično;
kajti če podobna dela pome-
nijo neke vrste »duhovni po-
beg«, je jasno, da pobeg ne
bi bil možen brez pomoči
tistega, od česar se beži - teh-
nike.
Potterjevsko čaranje z luč-
jo in zvokom se v celjskih
kinodvoranah začenja da-
nes. Kar pa že gotovo veste.
Za konec, skrivnost, v ka-
teri bomo udeleženi mnogi:
bo Harry potolkel tudi ka-
teri slovenski rekord? Tita-
nikov skorajda ne. Na toli-
ko zavzete najstniške pub-
like ne more računati. Ven-
dar je to film, primeren - in
večkrat tudi nujen - za sku-
pen ogled otrokom in star-
šem... zato je povsem mož-
no, da bo fraza najbolj gle-
dan film leta še kako prišla
prav.
P.Z.
Obračun
Film, ki se zanalašč izmi-
ka spektaklu, ki se izmika ceh
izmikanju klišejem in jih prav
ponosno in neobremenjeno
kaže, se točno zaveda, kaj je
v vsej njegovi »konvencional-
nosti« glavni adut, glavni
spektakel. Igralci namreč.
Marlon Brando, Robert De-
Niro, Edward Norton. (In za
dodatek Angela Bassett.) Tri
generacije, dve legendi, ena
pa v nastajanju. Dodatek je
le še dovolj logičen potek zgod-
be. Pa morda tole: konkurenč-
nosti znotraj filma se lahko -
po želji in domišljiji - preva-
jajo v komentarje o igralstvu
in igralski konkurenčnosti...
In (vljudne, bi se dalo reči)
komentarje o filmu.
Kadar so vsi trije skupaj^
Marlon Brando večinoma le
na pol leži v ozadju in poslu-
ša onadva - ki še imata, za
razliko od njega, kaj dokaza-
ti. Toda po drugi strani ju le
potrebuje. Da nadaljujeta tra-
dicijo. Da izpolnita igralski
dolg, ki ga sam ne more več
izplačati. Robert DeNiro, po
drugi strani, ima samo še en
posel pred sabo, tokrat za ve-
like vsote, potem pa se bo upo-
kojil. Vedno oprezen, tokrat
tvega, da ga bodo razkrinka-
li (ugotovili, da je tudi on le
človek iz krvi in mesa) - da
bi le lahko prenehal, seveda
z dovolj veliko vsoto v žepu.
Do Branda je spoštljiv, ven-
dar skeptičen. Pozna njego.
ve slabosti. Do Nortona, ze-
lenca, je povsem nezaupljiv.
Zato, če Brando in DeNiro iz-
gledata, kot da sploh ne igra-
ta, če sta tako ležerna, da
praktično zaplešeta skozi
film... no, Brando zaradi svoje
kilaže zapleše bolj slonovsko,
ampak vseeno... se mora Nor-
ton dokazovati na kvadrat
In zato igra dvojno vlogo.
Pred sodelavcema/tekme-
cema je normalen, v njihov
cilj, carinarnico, pa se infil-
trira kot bebček. Seveda si tudi
z dvojno vlogo ne zasluži zau-
panja. Niti spoštovanja, ki si
gazeli. Preveč hoče biti viden.
Preveč misli, da mora biti vi-
den, če si hoče pridobiti sta-
tus in luksuz svojih sodelav-
cev. Ubogati - kar je ponuje-
na varianta pridobivanja te-
ga statusa - pa noče. In ta-
ko. .. če DeNiro na začetku fil-
ma svojo žrtev posvari, da ga
naj ne gleda, da naj ne po-
stane priča, in bo vse v re-
du. .. in žrtev avtomatsko po-
sluša. .. in rop steče brez prob-
lemov. .. Norton svoji zadnji
»žrtvi« mimo, še več, zado-
voljno reče, poglej si me. In
izpostavljanje je tu; problem
je tu. Slika, pretirano pojav-
ljanje, spektakel, te kompro-
mitira - in potem se mit (fil-
ma) razfrči. Obračun ta mit
ohranja.
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Računali smo, da si morate oddahniti po Kruhu in mleku
ter vam naproti poslali Angelo Bassett. Kar nekaj vas še ni
pozabilo njene odlične igre v filmu Kaj ima ljubezen s tem,
kjer si je oblekla kožo velike Tine Turner (in kjer ji je druž-
bo delal nepozabni Samuel L. Jackson). Pravična roka naše
mednarodne žirije je tri kino vstopnice namenila Sladjanu
Dujiču iz Žalca, Katji Toplišek iz Sp. Tinskega in Boštjanu
Brečku iz Spodnje Rečice.
Nagradno vprašanje: Kaj hočemo, Harry P. je osvojil
svet. Kar čarovnikom tako ni posebno težko, gotovo pa je k
temu pripomogla prikupna brazgotinica na njegovem čelu.
Vi pa zagotovo veste, kako se po potterjevsko imenuje svet,
v katerem živimo.
Odgovore na dopisnici pošljite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 10. decembra. Izžre-
bali bomo tri dobitnike vstopnice za ogled filma.
CELJSKIH PET
PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (26.11. do 2.12.)
Kaj ženske ljubijo? Retorično vprašanje, ki do smrti gloda
moško raso. Zato se ne gre čuditi, da je Mel Gibsonovo iska-
nje odgovora v celjske kinodvorane privabilo največ publike
v prejšnjem tednu. Fantje z odprtimi očmi požirajo Melovo
transformacijo iz šovinističnega in nadutega ženskarja v ču-
tečega, senzibilnega in romantičnega... hm, ženskarja, žen-
skam pa je tako ali tako vse jasno in se pač režijo stereotipom
ter uživajo ob napenjanju avstralčeve zadnjice. Zato ni čud-
no, da je pobral večino kino obiskovalcev in zvezdniški Obračun
v prvem tednu tako ni požel ravno rekordne gledanosti. A je
njegova igralska zasedba dovolj velik magnet, vaš najljubši
filmski kritik Peter Zupane pa pravi, da se ga zagotovo splača
ogledati. Ameriška ljubljenca postajata celjska pastorka, saj
zanimanje za druščino na čelu s čednim dekletom počasi
ugaša. A kljub temu solidno tretje mesto v drugem tednu. Z
nami ostaja tudi Jan Cvitkovič in njegov kontroverzni najbolj
slovenski film Kruh in mleko. Zakaj kontroverzni - kritiki
cedijo med in mleko, večji del publike pa prihaja iz dvorane
nekam razpotegnjenih obrazov, kot da bi žvečili postan kruh.
Zato pa Atlantida vztraja in vztraja...
Št. 49 - 6. december 2001
^TVVODIČ
31
V torek Full Cool
žur za mlade
Full Cool je otroška od-
daja na Radiu Celje, v ok-
viru katere se je pred peti-
mi leti porodila ideja za po-
sebno rubriko Full Cool De-
mo Top. V okviru te rubri-
ke mladi v glasbenem ate-
ljeju Coda v Celju posname-
jo izbrano skladbo in se z
njo najprej predstavijo v od-
daji. Zmagovalec posamez-
ne oddaje se pomeri v veli-
kem finalu, prav tako pa ne-
kaj finalistov izbere še stro-
kovna komisija. Peta jav-
na finalna oddaja Full Cool
Demo Topa bo 11. decembra
ob 16. uri v Mephis clubu v
Celju. Posebna gosta bosta
Sebastian in Karmen Stavec.
Vstopnine ne bo!
Nastopajoče bo ocenjevala
strokovna komisija, svoje gla-
sove pa bo oddalo tudi občins-
tvo v Memphis clubu. Poleg
glasovnic bo lahko letos ob-
činstvo glasovalo tudi preko
SMS sporočil. Številko, na ka-
teri bodo lahko oddali svoj glas,
bomo objavili na prireditvi.
Na prireditvi bo tudi eki-
pa oddaje Ekstra magazin
kanala A.
V minulih letih smo v istih
prostorih (v bivši diskoteki Jun-
gle) lahko doživeli pravo na-
vijaško razpoloženje, saj so se
potrudili ne samo pevci, tem-
Posnetku javne finalne oddaje Full Cool Demo Top boste na Radiu Celje
lahko prisluhnili v sredo, 12. decembra, ob 18.uri,pravtakopagabomo
ponudili v poslušanje poslušalcem skupnega nočnega programa in
sicer s srede. 12. na četrtek, 13. decembra. Radijska tehnika Mitja
Tatarevič in Sašo Matelič na lanski prireditvi.
več tudi njihovi prijatelji z raz-
ličnimi transparenti. Mladi, ki
so z nami že sodelovah, pra-
vijo, da na tej prireditvi nima-
jo posebne treme, da se zelo
zabavajo in da bi bilo res ško-
da, če bi oddajo ukinili. Od-
krila je kar nekaj dobrih pev-
cev in pevk. Med tistimi, ki so
sodelovali v Full Cool Demo
Topu Radia Celje in imajo že
posnete svoje skladbe oziro-
ma albume, so pevka skupine
Ptujskih 5 Natalija Vinder, 01-
gica Trbovc, Karmen Kodrič -
Brina, Katja Doberšek...
S svojim prvim posnet-
kom se bo na finalu pred-
stavila lanskoletna zmago-
valka Natalijo Drofenik, ki
je lani dobila tradicionalno
prvo nagrado - snemanje v
glasbenem ateljeju Coda v Ce-
lju - in to nagrado že izko-
risdla. Tudi letos najboljše
v kategoriji do in nad 14 let
čakajo lepe nagrade, občins-
tvo pa bo izbralo tudi naj-
boljši scenski nastop.
Prijave za prihodnje leto
že sprejemamo na naslovu
Radio Celje, Prešernova 19,
3000 Celje, s pripisom za
Full Cool Demo Top.
Št. 49. - 6. december 2001
PISMA BRALCEV
35
ODMEVI
> Občinski
svet
Šentjur
ostane
Na seji Občinskega sveta
jbčine Šentjur pri Celju dne
6. novembra sta bili tudi dve
očki: predlog odloka o us-
anovitvi javnega zavoda
liKC (mladinski kulturni
lenter) in predlog odloka o
istanovitvi štipendijskega
iklada Občine Šentjur pri Ce-
ju, ki sem ju vložil spodaj
lodpisani. S tem želim si-
itemsko urediti (po mojem
nnenju) že dalj časa na rob
lotisnjeno skrb za ohranja-
ije mlade populacije v naši
ibčini. Odloka sta napisana
r skladu z Zakonom o zavo-
iih in Zakonom o ustanovah
er vsebujeta vse zakonsko in
)roceduralno potrebne ele-
nente. V prvi obravnavi se
[ako izraža politična volja za
obravnavanje in urejevanje
ioločene problematike, v
irugi obravnavi pa se zade-
re lahko v skladu z zakonom
konceptualno spremenijo. Že
pred časom sem pozval stro-
kovne službe in občinske
funkcionarje, da pripravijo
predlog urejanja te proble-
matike. Želim in upam, da
bo s skupnimi močmi pred-
log prešel prvo fazo in bo s
lim izražena politična volja
ta sistemsko ureditev, ne pa
ia bo zaradi političnega pre-
stiža ostal in obstal v preda-
lih, čez leta pa bomo nemi
opazovalci stanja v lokalni
skupnosti, ki že danes ni na
zavidljivi ravni.
MARKO DIACI
PREJELI
SMO
Neiiajte z
norimi
kravami!
že nekaj časa sledim izra-
zoslovju veterinarjev, novi-
larjev in raznih poročeval-
cev, ki brez izjeme bolne ži-
vali imenujejo nore. Ta na-
ziv sem kritizirala že 14. mar-
-a letos v članku »Narava dr-
ii iz ravnotežja«. Odziva ni
5ilo. Ostala je odbijajoča na-
bada in ni bilo volje, da bi ta
ermin opustili in ga zame-
njali z oznako, da je žival bol-
na. Saj vsi vemo, za katere
Tste bolezen gre. Vsaj v ver-
balnem pomenu bi lahko
nekaj spoštljivosti do
-ivali, če že ne moremo pre-
prečiti surovega fizičnega od-
nosa do živih bitij. Tudi v
'Sem našem slovenskem za-
gonu o zaščiti živali ne za-
sledimo besede, da so živali
nore, ampak je govora le o
Polnih ali poškodovanih ži-
valih.
Lepa hvala novinarki TVS
I Brigiti Jeretina, ki je v
Dnevniku 20. novembra zve-
čer poročala o tem aktualnem
dogodku pri nas in se izog-
nila izrazu nore krave ter ži-
val označila kot bolno.
Ob najdbi te uboge bolne
živali se pojavlja novo vpra-
šanje: imetnik te krave jav-
no na TV programih izjavlja,
da živali sploh ni krmil s
problematično kostno moko.
Pravi, da je še niti videl ni,
kaj šele nabavljal ali z njo kr-
mil živino. Torej, kje je po-
tem pravi vzrok za tovrstno
obolevnost živine?
O nesrečni Zadrečki doli-
ni, kjer so žival odkrili, pi-
šemo že drugič. Lahko bi jo
imenovali doUno solz, saj je
že 1. 1998 ga. Alma Lorenz
drastično opisala kruto »za-
bavo« tamkajšnjih lovcev. Gre
za več kot 30 let staro »mač-
kariado«, ki jo prireja »Klub
mačetarjev«. Brezdomne mu-
ce pobijajo na mučen način,
nakar jih v gostilni Fricl pri-
pravijo kot paprikaš (ali ka-
ko drugače) za gostijo. Ne-
kaj so jih celo našli v hladil-
niku te gostilne, že očišče-
nih in pripravljenih za cvrt-
je... Ko sem se o tem pogo-
varjala z gostilničarko Frico-
vo, je celo trdila, da so mač-
ke boljše kot zajci... Kaj ho-
čemo, Slovenci tako močno
ljubijo živali, da jih iz same
ljubezni pojedo.
LEA EVA MULLER,
' svetovalka v Svetovni zvezi
za varstvo živaU London,
Ljubljana
Varna iiiša -
pojasnilo
Vsem medijem in javnosti,
ki so z zanimanjem in razu-
mevanjem spremljali potek
dogodkov okoli lokacije Var-
ne hiše, se ustanoviteljice is-
kreno zahvaljujemo. Sesta-
nek s Telekomom je bilo ča-
sovno zelo težko uskladiti,
ker smo ustanoviteljice ča-
sovno zelo zasedene. Direk-
torica je večkrat prosila za
zaključni sestanek, ki smo ga
odlagale iz razloga, ker smo
smatrale, da smo na prejšnjih
sestankih že našle skupni cilj,
potrebno pa je bilo še doreči
določene zaključke, s kate-
rimi smo se morale praktič-
no vse ustanoviteljice Varne
hiše strinjati. Skupni namen
vseh nas, pa mislimo da tudi
širše javnosti, pa je, da ta pro-
jekt deluje še naprej v ta na-
men, kot je bil ustanovljen.
Nuditi pomoč in varno oko-
lje za ženske in otroke žrtve
nasilja.
Na telefonsko št. 492-63-
57 lahko pokličejo ženske in
otroci, žrtve nasilja, od 9. do
11. ure in od 15. do 17. ure.
SUZI KVAS,
za Društvo Regionalna
varna hiša Celje
Občni zbor
ZVVS
občine
Štore
Velike in za nas pomem-
bne občne zbore že po tradi-
ciji organiziramo na Vrunče-
vem - Lovskem domu na Sve-
tini. Svojevrsten pomen in pe-
čat našim občnim zborom pa
dajejo predvsem povabljeni
gostje, ki s svojo prisotnost-
jo dokazujejo odlično sode-
lovanje med društvi. Tako
sem na našem zadnjem obč-
nem zboru lahko pozdravil
predstavnika Območnega od-
bora ZZB NOB iz Celja tov.
Igorja Ponikvarja, predsed-
nika LD - Bojansko Štore g.
Jelena, sekretarja Združenja
slovenskih častnikov iz Ljub-
ljane g. Ljubica in stotnika
g. Muhiča, predavatelja Cen-
tra vojaških šol za podčast-
nike iz Ljubljane ter pred-
stavnike veteranskih organi-
zacij ZVVS in Sever.
Sedaj nameravamo ustano-
viti še ZSČ - Združenje slo-
venskih častnikov. Iniciativ-
ni odbor je že ustanovljen in
v januarju 2002 bo sklican
ustanovni zbor ZSČ občine
Štore. Drugo leto junija bo-
mo na Vrunčevem domu od-
krili spominsko ploščo ZSČ,
ki je že v izdelavi in razvili
bomo društveni prapor. Ta-
ko nameravamo simboliko
odporništva v naši občini Što-
re zaokrožiti, k proslavljanju
pa pritegniti še lovsko dru-
žino, turistično društvo in vi-
nogradniško društvo naše ob-
čine.
Člani ZB, ZVVS in ZSČ si
želimo, da bi v prihodnje pri-
dobili lastne prostore za de-
lovanje in normalno delo.
Trenutno imamo arhive in
prapore kar po svojih domo-
vih. Ko bomo uredili tudi te
pomembne stvari, pa si bo-
mo privoščiH še kakšen izlet
ter se udeležili raznih tekmo-
vanj in srečanj, ki jih prire-
jajo sorodna društva sirom
po Sloveniji.
SREČKO KRIŽANEC,
Območno združenje
veteranov vojne za
Slovenijo - Štore
Mi in živali
Zima je tu in čas, ko tudi
živali zebe, ne samo nas. Ve-
mo, da je počutje živali od-
visno predvsem od gospodar-
ja. Člani Društva za varstvo
živali pri terenskih obhodih
opažamo vedno več malo-
marnega odnosa do živali. Za-
to prosimo in opozarjamo vse
brezvestne lastnike, naj v
zimskem času posvetijo več
pozornosti svojim živalim.
Naj bodo v toplih, suhih in
čistih varnih bivalnih prosto-
rih, naj ne bodo pomanjklji-
vo hranjene in brez pitne vo-
de, ki jo potrebuje vsaka ži-
val. Poskrbite za njihovo do-
bro počutje in zdravje, po-
magajte jim, ker si to zaslu-
žijo. Žrtve mraza so zlasti pri-
klenjeni psi, ki na prostem
čuvajo gospodarjevo imetje.
Opozarjamo vse lastnike, da
so dolžni poskrbeti za to zvesto
in najbolj zapostavljeno bit-
je.
Osnovni pogoji za psa so:
suho in toplo zavetje, dobro
toplotno izolirana nepre-
močljiva uta, dvignjena od tal
in psu primerno velika. V njej
naj bo vedno otep slame ali
krme, ki jo je ob deževnem
vremenu treba zamenjati.
Vhodna odprtina naj ima pre-
ko zime visečo toplo zave-
so. Pes naj ne leži na cementni
podlagi ali na vlažnih blat-
nih deh, kajti psi so izredno
občutljivi na revmatična obo-
lenja, mehur in ledvice. Za-
to naj bodo pred uto polože-
ne lesene deske. Posebno ob-
čutljivi na mraz so kratkod-
laki psi in mladički. V hu-
dem mrazu psu namestite uto
v hlev ali na topel prostor v
hiši. Če je pes privezan, naj
bo veriga lahka in dolga, us-
njena ovratnica pa ga ne sme
stiskati ali drgniti. Če pes bi-
va v pesjaku, ta naj ne bo pre-
majhen. Pes mora obvezno
imeti enkrat ali dvakrat na
dan topel obrok (izdatne, go-
ste, zdrave hrane) in vedno
svežo pitno vodo. Mladi psič-
ki se do enega leta starosti
hranijo večkrat na dan. Ker
je pes po naravi svobodno bit-
je, je veriga ali pesjak zanj
ujetništvo. Pes mora čutiti,
da je član družine. Podarite
mu kakšno besedo, pogladi-
te ga, hvaležen vam bo. Iz-
pustite ga večkrat z verige ali
iz pesjaka, da se sprosti.
Skrajno neprimerno je ime-
ti pse ob barakah na poljih,
vrtovih, ali drvarnicah, v ga-
ražah, kleteh ali na balkonih,
ker osamljen pes trpi.
Odvržene živali so pahnje-
ne v eno samo trpljenje s stra-
danjem, preganjanjem, trpin-
čenjem in poginom v grozot-
nih mukah. To je skrajno neč-
loveško, brezsrčno dejanje,
ki je tudi kaznivo. Priporo-
čamo, da svoje pasje ali mač-
je samice pri veterinarju ste-
rilizirate, samce pa kastrira-
te. S tem boste preprečili ne-
zaželeno razmnoževanje.
Člani društev za varstvo ži-
vali opravljamo redne ali ob-
časne preglede pri imetnikih
živali ter ukrepamo skladno
s pravilniki, republiškimi za-
koni in občinskimi predpisi.
ŠTEFKA KURENT,
Celje
Mednarodni
dan
invalidov
Evropski invalidi praznu-
jejo svoj dan od leta 1993 in
ta praznik povezujejo s člo-
vekovimi pravicami. Dekla-
racija o človekovih pravicah
je bila sprejeta v Združenih
narodih. Ob podpori evrop-
skih ustanov je bilo sklenje-
no, da se je vsako leto treba
posvetiti tudi ozaveščanju
javnosti in nosilcev politič-
nega odločanja o tistih prob-
lemih, s katerimi se srečuje-
jo invalidi v vsakdanjem živ-
ljenju.
Vsak evropski dan invali-
dov je pomemben za boljše
in hitrejše reševanje različ-
nih težav.
Leta 1994 je takla razprava
na temo človekove pravice in
invalidi. V letu 1995 se je za-
čela kampanja za vključitev ne-
diskriminacijske klavzule in
pogodbo EU. Leto 1996 se je
nadaljevala kampanja za vklju-
čitev 13. člena o nediskrimi-
naciji za dostopnost, zaposlo-
vanje, izobraževanje in ude-
ležbo invalidov V letu 1997
se je govorilo o obljubi, ki jo
bo treba izpolniti. Osemnaj-
sto pravilo standardnih pravil
za izenačevanje možnosti in-
validov govori o tem, da naj
države članice priznajo inva-
lidskim organizacijam pravi-
co, da predstavljajo invalide.
Leto 1998 je bilo leto boja za
odstranjevanje ovir in o inva-
lidih kot uporabnikih le-teh.
Leto 1999 je bilo namenjeno
boju proti nasilju nad invali-
di, lansko leto pa je bilo v zna-
menju teme: »Nediskrimina-
cija pri zaposlovanju«.
Letošnje leto se nadaljuje
tema »nediskriminacija«, s
podtemo. Evropski invalid-
ski forum si prizadeva, da 10.
obletnico dneva invalidov leta
2003 ne bi praznovali le z
evropskih dnem, ampak bi
to leto razglasili za evropsko
leto invalidnih državljanov.
ŽEUKA VOVK,
članica DI Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Zahvala
Upokojenci Kovinotehne
smo bili prijetno preseneče-
ni, ko smo prejeli vabila na-
ših nekdanjih sodelavk iz ka-
drovske službe, da se po eno-
letnem premoru udeležimo
srečanja. Dobili smo se v ho-
telu Žonta v Šentjurju. Sre-
čanja smo se udeležili v veli-
kem številu, kar jasno pove,
koliko nam to pomeni.
Po uvodnem kulturnem in
razvedrilnem programu nas
je pozdravil predsednik upra-
ve Merkurja d.d., g. Kordež.
Na kratko je orisal prehoje-
no pot obeh združenih pod-
jetij ter nam predočil pogle-
de za naprej. Posebno smo
bili veseli njegove večkrat
poudarjene obljube, da je vo-
lja in pripravljenost vodstva
Merkurja, da postanejo sre-
čanja upokojencev bivše Ko-
vinotehne tradicionalna. Gos-
pod Kordež, mi smo za to.
Na koncu naj v imenu vseh
udeležencev prijetnega sre-
čanja izrečem iskreno zah-
valo predsedniku uprave
Merkur d.d. g. Kordežu, čla-
nom uprave ter našim požr-
tvovalnim dekletom iz ka-
drovske službe v Celju.
Lep pozdrav, srečno Novo
leto in obilo delovnih uspe-
hov želim vsem zaposlenim.
KAREL BERGER,
Celje
MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE
RAZPISUJE
ZLATI, SREBRNI, BRONASTI IN
KRISTALNI GRB ZA LETO 2002
za uspehe in dosežke na kateremkoli področju dela in življenja
Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Ur list RS,
štev. 9/95,30/96, 71 /97 in 93/99) podeljuje Mestni svet Mestne
občine Celje
ZLATI CELJSKI GRB
- za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki
so pomembni za razvoj in ugled Mestne občine Celje,
SREBRNI CELJSKI GRB
- za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, po-
membnih za razvoj Mestne občine Celje,
BRONASTI CELJSKI GRB
- za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbudo za
nadaljnje ustvarjalno delo in
KRISTALNI CELJSKI GRB
- za odličen uspeh in perspektivnost celjskih diplomantov visoko-
šolskega študija.
Pobude za podelitev vseh štirih celjskih grbov lahko podajo posa-
mezniki, skupine oseb, podjetja, zavodi, organizacije in skupno-
sti ter društva.
Pobude za podelitev Zlatega, Srebrnega ali Bronastega
celjskega grba morajo vsebovati:
- podatke o pobudniku;
- podatke o kandidatu;
- utemeljitev pobude in predložitev podrobnejšega opisa, elabo-
rata ali na drug ustrezen način predstavljen uspeh ali dosežek,
za katerega je predlagana podelitev grba;
- podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi
in dosežki, v kolikor je to možno;
- datum pobude.
Na razpis za Kristalni celjski grb se lahko prijavijo diplomanti, ki so
v letu 2001 zaključili visokošolski študij ter v celotnem študijskem
obdobju dosegli poprečno oceno od 9.0 do 10.0.
K prijavi je potrebno priložiti:
- podatke o pobudniku;
- podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne
poti in dosežki na njej ter druge obštudijske aktivnosti in doseže-
ne uspehe);
- potrdilo o diplomi;
- potrdilo o poprečni oceni v celotnem študijskem obdobju vključ-
no z diplomo (od 9.0 do 10.0);
- potrdilo o stalnem bivališču v Mestni občini Celje;
- naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pome-
nu, ki ga ima diplomsko delo za Celje;
- datum prijave.
Pobude sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve, ime-
novanja, priznanja in nagrade Mestnega sveta Mestne občine
Celje, Trg celjskih knezov 9,3000 Celje, do 20. januarja 2002.
Mestni svet
Mestne občine Celje
Št. 49 • 6. december 2001
^ ZA AUTOMOBILISTE
37
Za
Škodo ni
recesije
2a češko Škodo, ki je pri
gmškem Volkswagnu, se
da v zadnjih letih po-
uje zelo dobro.
Še več, škode se zelo do-
ro prodajajo na zelo zahtev-
iti trgih, še posebej v Nem-
ji. Torej ni čudno, če so v
tošnjih devetih mesecih na-
idili nič manj kot 356 tisoč
Sftomobilov, kar je bilo za
3,5 odstotka več kot v ena-
gin lanskem mesecu. V
lemčiji so v tem času pro-
ali 57 tisoč vozil aH za de-
il odstotkov več. Pa govori-
lo o recesiji...
Škoda fabia sedan.
Bodo gradili v Bolgariji?
Japonska Toyota in francoska avtomobilska skupina
PSA, ki jo sestavljata Citroen in Peugeot, bosta skupaj
razvila majhen mestni avtomobil.
Ker lokacija, kjer naj bi malčka izdelovali, še ni določe-
na, se pojavlja med kandidatkami vrsta evropskih držav in
mest. Vse kaže, da imajo precej možnosti tudi Bolgari, kjer
sicer nimajo avtomobilske industrije. Do leta 1996 so v Var-
ni izdelovali roverje, potem pa tovarno zaprli, ker je bila
proizvodnja nerentabilna. Kot pravi bolgarska vlada, naj bi
v primeru, če se bosta tovarni odločili za njihovo državo,
ponudila vrsto pomembnih olajšav. Kot kaže sedaj, naj bi v
tovarni v letu dni nastalo do 300 tisoč avtomobilov.
Tudi jimny prispeva k boljšim dosežkom Suzukija.
Suzukiju gre na bolje
Tudi japonskemu Suzukiju gre v letošnjem letu nekaj
bolje kot lani.
Operativni dobiček v prvem letošnjem polletju se je po-
večal za 18,5 odstotka na več kot 31 milijard jenov (približ-
no 253 milijonov dolarjev). Kot pravijo v tovarni, je to po-
sledica zniževanja stroškov in nekohko šibkejšega jena. Si-
cer pa je Suzuki četrta največja japonska tovarna avtomobi-
lov, pri čemer je nekako 20 odstotkov v rokah ameriškega
Genaral Motorsa.
St. 49 - 6. december 2001
38
NASVETI
TEDNIKOVA KOŠARICA
Košarica
povsod cenejša
Cene ponekod še nižje kot oktobra
Top lestvica najugodnejših trgovcev v
Celju je konec novembra naslednja:
najugodnejša za potrošnike je Era-Prima,
sledijo ji Interfruct, Tuš, Interspar, Soča,
Mercator in Vele.
Kar sedem artiklov ima Era-Prima tudi
najcenejših in nobenega najdražjega!
Najcenejše je pri njih olje, kis, riž, keksi,
jogurt, poli klobasa in sir. Interspar je po številu
najcenejših artiklov takoj za njimi, saj imajo
najcenejšo kavo, limone, radensko, pivo,
mleko in margarino, žal pa tudi najdražjo
čokolado in kekse, zato morda tudi "zdrs" na
četrto mesto pri skupnem znesku košarice.
Mercator na Hudinji ima najcenejšo moko,
pril, radensko in mleko, Inferfruct čokolado
in sladkor, Soča radensko ter mleko in Tuš
pralni prašek. Soča se po drugi strani, žal,
ponaša tudi z največjim številom najdražjih
artiklov (moka, olje, kis, riž, kava, čokolada,
pivo in margarina), pa vendarle ji seštevek v
košarici prinaša peto mesto, na šestem je
Mercator, najdražji pa je Vele z najdražjim
pralnim praškom, mlekom in sirom.
Kakorkoli že, še vedno velja, da je
spremljanje "občasnih akcijskih cen" in tudi
reklamnih letakov, ki jih dobivamo v
nabiralnik, včasih celo koristno početje, da
se prihrani kakšen tolar. A če pri enakih
artiklih prihranimo od ene do druge trgovine
kar debelih tisoč sto tolarjev (znesek košarice
v Eri-Primi je 5.678, v Vele pa 6.811,40 SIT),
potem je to že vredno poštenega premisleka.
MOJCA MAROT
DESKANJE
PO SPLETU
Instant webmojster
Marsikdo bi se rade volje
spravil k ustvarjanju spletne
strani, a ima enako težavo kot
jaz: pri oblikovanju stvari
škripnejo. Sam sicer nimam
nekih resnih težav pri obvla-
dovanju apUkacij in razume-
vanju tehnologije, s katero
spravimo spletno stran na sve-
tovni splet, a kaj, ko mi je bil
Ukovni pouk eden izmed šib-
kejših predmetov. Saj ne, da
ne bi znal ločiti lepega in gr-
dega, toda, ko je treba kaj na-
risati, se mi stv£ui ustavijo.
Tukaj pride kot nalašč splet-
na   stran   Templates.ws
(www.templates.ws), na ka-
teri je blizu 150 različnih
predlog za spletne strani. Ta-
ko pridemo na svoj račun ti-
sti, ki nam oblikovanje ni
najboljša disciplina. Seveda
bo to tudi stran za tiste, ki bi
radi kaj naredili na hitro, a
so se že naveličah predlog,
ki jih najdemo v kakšnem
Front Page, torej programu
za izdelavo spletnih strani.
Sama spletna stran je po za-
snovi precej enostavna. Na vo-
ljo so štiri glavne skupine: pred-
loge za spletne strani, flash
predloge, navigacijski vmesni-
ki in slikice, oziroma clipart.
Nič posebnega in tudi nič pre-
tencioznega, zato pa toliko bolj
uporabnega. Na osrednji stra-
ni so na voljo tudi povezave
na druge sorodne strani. Instant
zadeva, saj pravim.
Sicer pa so predloge za splet-
ne strani razvrščene po tipih:
poslovne, osebne, fanovske, z
okvirji, igralne in podobno. Po-
vsem spodobna zadeva in mi-
slim, da je to kar uporabna re-
šitev, kadar je treba na hitro
narediti kakšno spletno stran
pa niti ne vemo, s katere stra-
ni se lotiti vsega skupaj.
Za kakšno resnejšo upora-
bo najbrž ne bo, toda glede
na to, kakšen design ponuja
kar nekaj profesionalnih iz-
delovalcev spletnih strani pri
nas, lahko mirne duše pripo-
ročim te predloge in mislim,
da se ne boste osramotili.
Če se boste odločili upo-
rabiti katero izmed teh pred-
log, vam priporočam, da po-
skusite malce pokombinira-
ti med različnimi predloga-
mi. Seveda bodite pazljivi pri
mešanju barvnih kombinacij
in različnih tipov navigacij.
sicer pa utegnete najti kak-
šen povsem dostojen design,
ga malce spremeniti in tako
dobiti povsem unikatno po-
dobo za vašo spletno stran.
Profesionalni oblikovalci se
sicer zdajle prijemljejo za gla-
vo, toda stvar velja pogledati z
druge strani: ali ni bolje vzeti
nek obstoječ design, ki je vsaj
nečemu podoben, če že ni ori-
ginalen, kot pa pacati skupaj
nekaj neužitnega? Aja, še to:
vse predloge so brezplačne, av-
torji pa od vas zahtevajo le malce
poštenosti in vas prosijo, da na
svojo stran postavite povezavo
na njihovo spletno stran.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
BIO
KOLEDAR
Št. 49 - 6. december 2001
NASVETI
39
Prijazni december
Zakaj ne bi bil vaš letoš-
,jidecember bolj vesel, sproš-
ign, zabaven, prijeten, izvi-
en in prijazen od doseda-
,jih? Če želite v predpraznič-
jem in prazničnem času to-
krat za spremembo res uži-
vali, recite NE preobremenje-
josti in stresu.
1) Upoštevajte, da radost in
ireča nista sad naključja, mar-
več splet želenih, načrtovanih
nvnaprej pripravljenih trenut-
kov, za katere se je potrebno
iGtruditi. Usoda je doslej us-
lela osrečiti le redke izjeme,
/si ostali pa smo si morali sre-
lo tako ali drugače ustvariti
;ami, si jo pridobiti in zaslu-
žiti.
2) Izbrane, pomembne tre-
lutke in dogodke načrtujte pra-
ifočasno, vanje vključite svoje
najdražje in skrbite, da jih bo-
ste izpeljali z veseljem in nav-
dušenjem. Nima smisla za vsa-
ko ceno vztrajati pri običaj-
nih scenarijih in ljudeh, ki so
nam doslej že večkrat pokva-
rili dragocene praznične tre-
nutke.
3) Obiščite in obdarujte le
in predvsem tiste, ki jih imate
radi in jim res želite nekaj po-
dariti. Ostali, za katere meni-
te, da jim nekaj dolgujete in
jim morate izkazati določeno
pozornost, lahko pridejo na vr-
sto kdaj drugič.
4] Ne pozabite, da smo v
(eh dneh vsi preobremenjeni
■tudi člani vaše družine in va-
ši najbližji. Zato jim ne pripi-
sujete nadčloveških lastnosti
k od njih ne pričakujte nemo-
gočega, pač pa se raje čimprej
oborožite z zvrhano mero po-
trpežljivosti, uvidevnosti, po-,
pustljivosti, dobrohotnosti in
vseodrešujoče naklonjenosti -
z vsem, kar v predprazničnem
(Sašu potihem pričakujete od
svoje okolice.
5) Načrte in priprave na praz-
nike izoblikujte in začnite ure-
sničevati čimprej - veliki ve-
(Sini nesporazumov in nas-
protovanj botrujejo namreč
drobna nesoglasja, nepomem-
bna razhajanja in banalna nas-
protovanja, ki so praviloma
posledica pomanjkanja časa in
priložnosti, da bi jih dorekli,
zgladili in uskladili.
6) Predpraznični in praznič-
ni načrti, priprave, izvedba in
uresničitev le-teh naj bodo
Čimbolj ohlapni, fleksibilni in
dinamični. Stvari skušajmo ob-
I likovati tako, da nam bodo
čimbolj napisane na kožo - ta-
ko se jih bomo radi lotevali in
jih skušali tudi čimbolj korekt-
no izpeljati.
7) Čarobni december s svo-
jimi ustvarjalnimi izzivi po-
nuja človeku priložnost, da v
Sebi odkrije speče talente in
se v naslednjih 365 dneh pos-
\'eti novim hobijem ali celo po-
slovnemu udejstvovanju.
8) Spokojna zimska narava
daje človeku možnost hladne-
ga razkošja, s katerim si ogre-
je srce in dušo. Doma pa pri-
jeten večer ob topli peči ali ka-
^ninu, skodelica dišečega ča-
J3, prijetna glasba, dobra knji-
ga, klepet z najdražjimi, no-
stalgičen film, kopica spomi-
nov iz družinskega albuma, ve-
čerja ob svečah, obisk pri so-
■"odnikih in prijateljih (z ka-
mere vemo, da nas bodo res ve-
^H), pisanje dnevnika, lista-
Čarobni december je izziv za ustvarjalne, ki lahko sami izdelajo vse
okraske, darila...
nje revij v mehkem fotelju oz.
topli postelji ali pa poigrava-
nje s spomini na srečno otroš-
tvo, mladost in partnerstvo. Na-
rava je človeku naklonila spo-
min predvsem zato, da mu slu-
ži in ga osrečuje.
9) Osredotočite predvsem in
samo na pričujoči trenutek, na
današnji dan in uživajte v njem.
Pozabite tegobe, ki ste jih že
prestali in ne obremenjujte se
skrbmi o možnih zapletih ju-
trišnjega dne. Skoncentriraj-
te se na svojo trenutno situa-
cijo: na dolžnosti, ki jih izpol-
njujete in vam gredo dobro od
rok, na delo, ki ga vzorno
opravljate, na užitke, ki vam
jih sedaj ponuja življenje in
na hrepenenje s katerim vas
navdaja misel na današnji dan.
Živite in ne skrbite, jutrišnji
dan pride sam od sebe.
10) Če ste osamljeni, potr-
ti, razočarani in se smilite sa-
mim sebi, skušajte nekoga raz-
veseliti, mu storiti uslugo, ga
razbremeniti in razvajati. Z do-
broto, ki jo človek izkazuje dru-
gim, dejansko plemeniti in raz-
veseljuje samega sebe. Z dari-
li, ki jih poklanjamo svojim
najdražjim pravzaprav razva-
jamo sami sebe.
11) Pravočasno poskrbite za
svoj izgled in svojo zunanjost.
Če boste december preživeli
v stresu, nagUci, preobreme-
njenosti, vam pred silvestro-
vim ne bo moglo pomagati no-
beno čudežno kozmetično
sredstvo, pa tudi nikakršna ma-
gična shuj sevalna dieta vas ne
bo mogla v nekaj dneh rešiti
odvečnih kilogramov, ki ste jih
kopičil preko celega leta in do-
brega razpoloženja ne boste
mogli priklicati na ukaz - ka-
kršen je človek v svoji notra-
njosti, tak se običajno pokaže
tudi v najbolj slovesnih trenut-
kih.
12) Skrivnostni adventni
čas, ki je po starem izročilu
čas slovesnega pričakovanja,
izkoristimo za uživanje, pri-
čakovanje, hrepenenje in sa-
njarjenje o bližajočih se praz-
nikih. Vse, kar teh dneh poč-
nete, počnite z veseljem, nav-
dušenjem in spokojnostjo.
13) Če boste ob koncu ugo-
tovili, da se vam kljub priza-
devanjem niso uresničile vse
želje, se (vsaj zaenkrat) za-
dovoljite s tistim, kar imate
in ne nehajte sanjati o rečeh,
po katerih hrepenite (pogo-
sto so nepotrebne in veliko
manj čarobne, kot se vam zdi-
jo).
Foto: GD
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Lansko leto sem dobila
priznano dobo za sina in
hčer in se mi je pokojnina
nekoliko zvišala. Moja hči
ima dojenčka in ker je neza-
poslena, me zanima, ali lah-
ko tudi ona zahteva, da se ji
prvo leto, ko čuva svojega
otroka šteje k njeni dobi.
Pred letom 2000 v sistemu
pokojninskega in invalidske-
ga zavarovanja nismo poznali
vpliva otrok na pokojninsko
dobo oz. na upokojitev. Da-
nes ob veljavni zakonodaji s
tega področja je število otrok,
ki jih ima bodoči upokojenec,
pomemben element, saj le-ti
prinašajo ugodnosti ob upo-
kojitvi, ki se kažejo tako v zni-
žanju starostne meje kot v priz-
nanju pokojninske dobe.
V zavarovalno dobo se šteje
čas skrbi za otroka v prvem le-
tu otrokove starosti, do uvelja-
vitve sedanjega zakona, če v tem
času mati ali oče ni bil zavaro-.
van na drugi podlagi, če je bil
otrok v navedenem času držav-
ljan Republike Slovenije in če
je bilo njegovo stalno prebiva-
lišče v Republiki Sloveniji.
Vaši hčeri se čas skrbi za
otroka v prvem letu starosti ver-
jetno ne bo priznal tako kot
vam, kajti, kot sami pišete, je
vaš vnuk še dojenček, kar po-
meni, da se je rodil po uvelja-
vitvi sedaj veljavnega zakona,
to je po 1. 1. 2000, čas skrbi
za otroka pa se v zavarovalno
dobo šteje samo do 31. 12.
1999 oz. do uveljavitve sedaj
veljavnega zakona.
Novi zakon za tovrstne za-
varovance kot je vaša hči uva-
ja obvezno zavarovanje na pod-
lagi starševstva, ki je popolna
novost v sistemu pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja
in pomeni širitev kroga obve-
zo zavarovanih oseb.
Pravico do zavarovanja iz na-
slova starševstva ima lahko
eden od staršev (mati ali oče),
če so izpolnjeni naslednji po-
goji:
- da je upravičen do staršev-
skega dodatka, po predpisih
o družinskih prejemkih;
- da ni zavarovan na drugi
podlagi;
- da dejansko skrbi za otro-
ka do prvega leta njegove sta-
rosri;
- da je njegovo stalno prebi-
vališče na ozemlju R Sloveni-
je in
- da je otrok slovenski dr-
žavljan.
Ker je pravica do zavarova-
nja vezana na prejemnika star-
ševskega dodatka, ima pravi-
co do tega vsaka mati, ki ne
izpolnjuje pogojev za pravico
do denarnega nadomestila za
čas porodniškega dopusta ali
kakšnega drugega nadomesti-
la plače, pod pogojem, da je
državljanka Republike Slove-
nije in ima stalno prebivališ-
če v naši državi. Na podlagi
pisnega sporazuma z materjo
lahko pod enakimi pogoji kot
mati po 105 dneh pridobi pra-
vico oče otroka, če je brez za-.
poslitve in razlogov, ki niso na-
stali po njegovi volji ali kriv-
di.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. januar-
ja 2000, je prinesel v sloven-
ski pokojninski sistem veU-
ko sprememb. Čeprav se bo-
do določila zakona uveljav-
ljala postopoma v naslednjih
desetih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vprašanja
zato odgovarja Peter Šalej,
vodja oddelka za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje pri celjski enoti ZPIZ.
Ne glede na to, ali se šteje
čas čuvanja otroka v prvem le-
tu njegove starosti po stari za-
konodaji oz. je hči obvezno
zavarovana iz naslova starševs-
tva po novi zakonodaji, bo to
obdobje vključeno v pokojnin-
sko dobo, seveda ob izpolni-
tvi vseh zakonskih pogojev, ra-
zen v primeru, če se nista vaša
hči in oče vašega vnuka dru-
gače sporazumela.
IZPADANJE
LAS?
PRHLJAJ?
MASTNI LASJE?
S prihodom jeseni se vsako
leto pojavijo tudi težave z
našimi lasmi in lasiščem kot
so izpadanje las, prhljaj,
srbenje lasišča, mastni lasje...
Malokdo nima takšnih težav.
Statistično je dokazano, da
ima v jesenskem obdobju kar
80° o moških in žensk težave z
zdravjem las. Ali veste, da te
težave z leti lahko povzročijo
izpad do 70" o las ali pleša-
vost?
Tudi v Sloveniji, kot že v
mnogih evropskih državah',
so se frizerji, ki so dovzetni za
težave svojih strank, odločili
nuditi v salonih novo storitev,
ki omogoča ohranitev zdravih
in lepih las.
V frizerskih salonih vam
svetovalci s pomočjo sofisti-
cirane aparature pregledajo
lasišče in ugotovijo zdrav-
stveno stanje vaših las. To
omogoča pravilno presojo
problema in s tem možnost
pravočasne in učinkovite
rešitve.
Imate mogoče tudi vi katero
od teh težav z lasmi? Pokličite
na tel. številko 041/982346 in
napotili vas bomo v vam
najbližji frizerski salon, ki
nudi to storitev brezplačno
do31. 12.2001.
ZDRAVNIK SVETU JE
Zakaj cepimo otroke?
Cepljenje je eden najuspe-
šnejših preventivnih ukre-
pov, s katerim je milijonom
ljudi prihranjeno mučno pre-
bolevanje številnih hudih na-
lezljivih bolezni, ki imajo lah-
ko težke posledice ali celo
smrtni izid. Naši otroci ne
umirajo več zaradi davice, te-
tanusa, ošpic, otroške para-
lize. .. Kljub nespornim zaslu-
gam, ki jih ima cepljenje pri
izboljšanju zdravstvenega
stanja prebivalstva, pa neka-
teri posamezniki dvomijo, da
je res potrebno.
Eden od razlogov je gotovo
ta, da se nekatere od hudih na-
lezljivih bolezni pri nas že več
let ne pojavljajo več. Dolgotraj-
na odsotnost bolezni ne pome-
ni, da povzročiteljev ni več v
našem okolju, le možnosti ni-
majo, da bi se razširjali.
Vsa cepljenja zabeležijo v
cepilno knjižico, ki jo mora-
te skrbno hraniti. Potrebovali
jo boste ob obiskih pri zdrav-
niku in za dokaz cepljenosti
za daljše bivanje v večini raz-
vitih držav.
S cepljenjem učinkovito zaš-
čitimo organizem posamezni-
ka pred boleznijo. Z večanjem
števila cepljenih posameznikov
se manjša število tistih, ki so
sprejemljivi za bolezen in ko je
dosežen dovolj visok odstotek
precepljenosti prebivalstva, je
preprečeno širjenje bolezni. S
cepljenjem je možno bolezni tu-
di povsem odpraviti, kot je že
uspelo v primeru črnih koz.
Cepiva, ki so sedaj v upora-
bi, so izredno varna in učinko-
vita. Cepivo je pripravljeno iz
oslabljenih ali mrtvih povzro-
čiteljev bolezni, njihovih de-
lov ali zgolj iz njihovih izloč-
kov. Cepivo spodbudi imunski
sistem organizma k tvorbi pro-
titeles, ki so kasneje ob sreča-
nju s pravim povzročiteljem
sposobna preprečiti bolezen.
Ker organizem ob cepljenju
stvori lastna protitelesa, je to
»aktivna zaščita«. Pri »pasivni
zaščiti« pa damo neodporne-
mu človeku protitelesa, ki jih
je izdelal nek drug organizem.
Takšna zaščita je kratkotrajna,
uporablja se pri boleznih, za
katere še ni možno cepljenje,
ali pa je za cepljenje že pre-
pozno.
V naši državi so nekatera cep-
ljenja po zakonu obvezna in so
brezplačna. Koledar cepljenja
je podoben kot v večini razvi-
tih evropskih držav. Takoj po
rojstvu zaščitimo otroke proti
tuberkulozi s cepivom BCG.
Po dopolnjenem tretjem me-
secu dobijo cepivo proti davi-
ci, tetanusu, oslovskemu kaš-
Iju, hemofilusu influence b
(povzročitelju gnojnega menin-
gitisa) in otroški paralizi. Da
dosežemo dober imunski od-
govor, moramo malčke cepiti
v primernih presledkih trikrat,
cepljenje ponovimo še v staro-
sti leta in pol. Po dopolnjenem
prvem letu cepimo otroke še
proti ošpicam, mumpsu in
rdečkam.To cepivo dobijo po-
novno pred vstopom v šolo, ko
jih zaščitimo še proti hepatiti-
su B. V šolskem obdobju do-
bijo otroci še dve poživitveni
dozi cepiva proti davici, teta-
nusu in otroški paralizi. V pri-
merih posebne ogroženosti lah-
ko s cepljenjem zaščitimo otro-
ke proti klopnemu meningoen-
cefalitisu, tifusu, pnevmokok-
nim infekcijam, gripi, noricam
in steklini.
Reakcije po
cepljenju
Ob cepljenju vas bo zdrav-
nik vedno opozoril, kakšno
reakcijo in čez koliko časa jo
lahko pričakujete. Pri novih vr-
stah cepiv je reakcij po ceplje-
nju manj, a se jim popolnoma
še ne da izogniti. Najbolj po-
gosti sta lokalna reakcija na me-
stu vnosa cepiva in povišana tele-
sna temperatura. Težje reakci-
je so zelo redke, vsekakor so ne-
primerno redkejše, kot so za-
Piše: MOJCA JEREB
KOSI,dr.med.,
spec.pediatrije
pleti po sami bolezni. Resni stran-
ski pojavi zahtevajo natančno
pojasnitev, saj lahko predstav-
ljajo kontraindikacijo za nadalj-
nja cepljenja. Stranske pojave
po cepljenju mora zdravnik pri-
javiti pristojni službi.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati,
pišite na Novi tednik, Prešer-
nova 19, 3000 Celje, za ru-
briko Zdravnik svetuje.
Za cepljenje ne smemo pri-
krajšati nikogar, ne da bi prej
dobro premislili, kakšne so lah-
ko zanj posledice. Posebno po-
membno je cepiti otroke, ki so
kronični bolniki, saj je pri njih
možnost okužbe večja, večja
pa je tudi verjetnost, da bo bo-
lezen, ki bi jo lahko prepreči-
li, potekala huje in z zapleti.
V našem okolju še vedno ob-
stojajo bolezni, proti katerim
medicina ne more pomagati ali
pomaga le včasih. Razmeroma
varen svet, v katerem živimo
danes, ni od včeraj in že jutri
se lahko vrnemo za dvesto let
nazaj - če bomo nehali cepiti.
Antibiotiki so morda ukrotili
večino bakterij, za številne vi-
rusne bolezni danes še ne poz-
namo zdravil. Samo želimo si
lahko, da bi znanstveniki raz-
vili še nova, učinkovita in var-
na cepiva.
Št. 49 - 6. december 2001
40
NASVETI
^ KAJ BI DANES KUHALI
Sladkosti ob
čaju - december v
znamenju piškotov
Piše: MAJDA KLANŠEK
Lešnikoiri
piškoti
Za približno 80 piškotov
potrebujemo: 150 g lešnikov,
150 g masla ali margarine, 150
g sladkorja, 2 rumenjaka, 150
g moke, 1 žličko limoninega
soka, moko za razvaljanje,
približno 40 lešnikov za okras.
V pločevinasti škatli hra-
nimo vedno le po eno vrsto
piškotov. Če pomešamo pe-
civo, se okusi zlijejo in peci-
vo ni več tako dobro.
Lešnike zmeljemo, nato jih
zmešamo z zmehčanim ma-
slom ali margarino, s sladkor-
jem, rumenjaki, moko in li-
moninim sokom v hitro krh-
ko testo. Iz testa oblikujemo
klobaso, zavijemo jo v kos alu-
minijaste folije in postavimo
za eno uro ali več v hladilnik.
Na pomokani deski testo raz-
valjamo na tri milimetre de-
belo. S primernim modelč-
kom izrežemo iz testa okro-
gle piškote s premerom 4 cen-
timetre. Piškote polagamo na
pekač, ki smo ga namastili in
pomokali ali obložili s plast-
jo pergamentnega papirja. Le-
šnikova jedrca razpolovimo,
vsak piškot okrasimo z raz-
polovljenim lešnikom. Piško-
te pečemo v ogreti pečici pri
200 stopinjah 8 do 10 minut.
Smetanovi
kolači«
Za približno 170 kolačkov
potrebujemo: 250 g moke, 5
žlic kisle smetane, 200 g ma-
sla ali margarine, ščepec soli,
moko za razvaljanje, 2 rume-
njaka, 100 g debelozrnatega
sladkorja, maščobo za pekač.
Moko, kislo smetano, ma-
slo in sol zamesimo v hitro
testo in ga damo za pol ure v
hladilnik. Delovno površino
potresemo s tanko plastjo mo-
ke. Testo razvaljamo na po-
mokani površini za nožev hr-
bet na debelo. S kozarcem ali
z okroglim modelom za piš-
kote narežemo iz testa kolač-
ke s premerom 3 cm ( prib-
ližno 170 do 180 kolačkov).
Kolačke premažemo z rume-
njakom in potresemo s slad-
korjem. Položimo jih na na-
maščen ali s pergamentnim
papirjem obložen pekač. Pe-
čemo jih v ogreti pečici pri
175 stopinjah 15 minut.
Mandljevi
piškoti
Za 60 piškotov potrebuje-
mo: 100 g olupljenih mandljev,
125 g masla ali margarine, 125
g sladkorja v prahu, 2 vrečki
vanilijinega sladkorja, ščepec
soli, 100 g moke, 100 g ovse-
nih kosmičev, moko za pomoč
pri mesenju testa. Okras: 100
g olupljenih mandljev, pol sko-
delice mleka.
Mandlje zmeljemo. Iz ma-
sla ali margarine, iz sladkorja
v prahu, vanilijnega sladkorja
in soli zmešamo z električnim
ročnim mešalcem penasto
zmes. Vmešamo tudi mlete
mandlje, ovsene kosmiče in
moko. Vse sestavine zgnetemo
v gladko testo. Na pomokani
delovni površini oblikujemo
iz testa dve podolgasti kloba-
si. Vsako klobaso razrežemo
na 30 kosov.
Iz vsakega kosa obliku
mo kroglico. Pekač obloij
mo s pergamentnim pap
jem. Na papir položimo kil
glice. Za okras vzamem
olupljene mandlje in jih p
močimo v mleko, nato pa p
sadimo v sredino vsake kn
glice po en mandelj. Pečer
v ogreti pečici pri 175 sta
njah do 15 minut.
Kako napravimo
marcipan?
Potrebujemo 250 g mandljev, 250 g sladkorja v prahu in 2
žUci vode. Mandeljne olupimo in pustimo čez noč, da se
dobro posušijo. Nato jih dvakrat zmeljemo, da so čim bolj
drobno zmleti. V loncu jih zmešamo s sladkorjem v prahu
in vodo (ali rožno vodo). Na majhnem plamenu mešamo
zmes toliko časa, da se loči od dna posode. Tako dobimo
surovi marcipan, iz katerega oblikujemo kroglice, preste,
piškote, ali pa ga uporabimo za izdelavo različnih sladic.
Če oblikujemo iz marcipana bonbone in pecivo, polaga-
mo oblikovane kolačke na pekač, obložen s pergamentnim
papirjem, in jih sušimo v ogreti pečici pri 120 do 140 stopi-
iijah 10 do 15 minut. Vratca pečice pusrimo pri tem odprta.
Če pa uporabimo marcipan za dodatek h kakemu drugemu
receptu, nam ga ni treba sušiti v pečici.
Napitki ob piškotih
K sladkim piškotom prija vroč požirek. Skuhamo čaj, ali pripravimo kuhano vino, kadar
pa povabimo goste, pa skuhamo grog ali punč. Vroči napitek pijemo iz debelih kozarcev,
ki prenesejo vročino.
Punč s sadjem
Za 10 oseb potrebujemo: liter rdečega vina, četrt litra
vina prošek, osmino litra ruma, cimet, 50 g rozin, 30 g
olupljenih mandljev, 30 g orehov, sladkor po okusu.
Vroči in močni punč pripravimo z rozinami in orehi. V
vsak kozarec damo žhčko, da lahko poleg pijače zajemamo
tudi suho sadje. Rdeče vino, prošek in rum segrejemo, ven-
dar ne toliko, da bi zavrelo. Dodamo cimet, rozine, man-
dlje in orehe. Na majhnem plamenu segrevamo še 5 minut,
da se rozine napnejo. Sladkamo po okusu.
Možne so tudi druge različice punca: opustimo rum, na-
mesto ruma vzamejno enako količino vinjaka ali pa namesto
rozin damo v punč na koščke narezane suhe fige in datlje.
Goreči punč
Za 6 oseb potrebujemo: 0.7 litra rdečega vina, 2 nagelj-
novi žbici, 40 g sladkorja, eno pomarančo, 6 kock sladkor-
ja, 4 žlice močnega ruma (54-odstotnega).
Vroči napitek ogreje, ker ga pripravimo z gorečim ru-
mom, pa je lep tadi na pogled.
Rdeče vino in nageljnove žbice segrejemo, vendar naj vi-
no ne zavre. Nalijemo ga v kozarce, dodamo sladkor. V
vsak kozarec damo kos pomarančne lupine, da plava na
vinu. Na pomarančno lupimo damo kocko sladkorja. Slad-
kor prelijemo z žlico ogretega ruma, ki ga takoj prižgemo.
Različice: k rdečemu vinu zlijemo še kozarec serija ali pro-
šeka, poleg nageljnovih žbic, damo v vino tudi malo cimeta.
2. DEL KUHARSKIH BUKEV RADIA CELJI
25% CENEJE!
Če ste prezrli, da smo po veliki uspešnici
■ KUHARSKE BUKVE RADIA CELJE
izdali tudi 2. del z novimi recepti in nasveti,
ne zamudite še te priložnosti, ko vam io
ponuiamo s 25% POPUSTOM!
Tiramisu brez jajc
(recept poslušalke Marije iz Slovenske
Bistrice)
Sestavine: zavitek otroških piškotov, sko-
delica močne kave, 4 likerjevi kozarčki kav-
nega, višnjevega ali pomarančnega likerja,
2 lončka (po 200 g) sladke smetane, 3 vreč-
ke utrjevalca za smetano, 75 g sladkorja v
prahu, strok vanilije ali vanilijev sladkor, 2O0
g mascarpona ali skute, vložene višnje.
Piškote naložimo v pekač in jih pokapljamo
s kavo in likerjem. Smetano stepamo z mešal-
cem eno minuto, utrjevalec pa zmešamo s slad-
korjem, cimetom in vanilijo, ga stresemo v
smetano in jo stepemo do konca. Razmešamo
skuto in jo dodamo smetani. V skledo naloži-
mo navlažene piškote, jih prekrijemo s polo-
vico kreme, povrhu pa razporedimo odcejene
višnje. Ta nadev spet prekrijemo z navlaženi-
mi piškoti in sladico postavimo na hladno. Po-
ljubno jo okrasimo, potresemo z limonino lu-
pinico in olepšamo še z melisinimi lističi. Če
pripravljamo sladico za otroke, uporabimo in-
stant kavo brez kofeina in izpustimo liker.
Št. 49 - 6. december 2001
Pmoda
41
Pazar je modo na
^ ogled postavil
Največja komercialna predstavitev slovenske mode s pogledom v pomlad in
poletje 2002
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
prizorišče v Gallusovi
vorani ljubljanskega
;ankarjevega doma je bi-
) v slogu urbanega mest-
ega okolja s pogledom v
[ituristični jutri: z ogledali
la steklenem dvigalu, ko-
inskimi stolpi kot pod ne-
0 dvigajoča se arhitektu-
a...
Sredi tega pa moda po slo-
ensko - kot trendovski na-
lovednik prihodnjih toplih
nesecev. S simbolnim spo-
očilom, da se domača tek-
tilna industrija kljub ne rav-
10 rožnatemu gospodarske-
nu položaju vzpenja in se vse
)olj samozavestno odpravlja
la pot navzgor.
Pa kaj zato, če je prišlo sredi
iredstave do ironičnega teh-
ličnega zapleta in se je dvi-
galo pokvarilo... Tudi peš se
daleč pride!
Kreatovni direktor studia
Društva modnih delavcev
Rok Lasan je s svojo števil-
no ekipo strokovnih sodelav-
cev tudi tokrat pripravil všeč-
no modno predstavo, na ka-
teri je sodelovalo blizu 40
proizvajalcev tekstilnih in us-
njenih izdelkov, usnjene ga-
lanterije, modnih dodatkov
in nakita.
In kakšna modna vzdušja
nas bodo razveseljevala v pri-
hajajočih mesecih? Na eni
strani še vedno nežni pešče-
ni, modri pasteh, na drugi in-
tenzivne barve in vzorci z
rdečo, oranžno, rumeno in
zeleno na čelu. Ter seveda be-
lo, ki se bo še naprej veselo
družila s črno.
Veliko nežnih pletenin, slo-
jevitosti, koži prijaznega plat-
na in prosojne spogledljivo-
sti, ki včasih pokrije ali z asi-
metričnim rezom na krilu
razkrije koleno.
Hlače? Še vedno, seveda, s
pasom spuščenim pod popek,
v družbi s safari bluzami, pre-
pasanimi s pasom iz blaga,
kovine, plastike...
Ker pa je do prvih pozele-
nelih drevesnih listov še da-
leč, smo za praznično utri-
pajoči december izbrali ne-
kaj tako ali drugače vročih
trendovskih utrinkov. Morda
tudi vam kot namig za izbor
nove slovesne obleke, večer-
nih čevljev, krznenega plaš-
ča...
Vsekakor so modni obli-
kovalci v ospredje modnih
stez znova povabili krzno. Na
Modnem bazarju je krznene
plašče, pokrivala in dodatke
izvirno predstavila nenavadna
manekenska skupina - člani
družine iz ljubljanskega krz-
narstva Eber, vključno z
najmlajšo, enoletno ljubite-
ljico krzna.
Nekateri so menili, da je
manekenka, oblečena zgolj
v tangice in nakit Taurus, po-
vsem zasenčila bleščeče ko-
vinsko okrasje - za »doma-
čo« uporabo vam torej sve-
tujemo, da ga nosite vsaj s
kakšnim kosom oblačila. Se-
veda, če želite, da bo opažen,
kot si zasluži.
Če pa se odločite za bleš-
čečo, razigrano vzorčasto ali
z vezenimi detalji nadgraje-
no večerno obleko, kakršne
smo občudovali na letošnjem
bazarju, pa ga pravzaprav
sploh ne potrebujete.
Foto: STANE JERKO
MymisterY v zlatem.
Elkroj Mozirje - po moško.
Mik Prebold in blagovna znamka Daniela - za bleščeče noči. I
Nagrajenka novembra je Marija Žibret - Krašovc, Le-
skovca 9, Laško, ki je pravilno odgovorila, da je letos modna
obleka baby doli na ramenih oz. pod prsmi nabrana, lah-
ko je tudi okrašena z volanci.
Za nagrado si bo lahko izbrala modne hlače Scale Zarje
Petrovče.
Nagradno vprašanje decembra
Katero zimsko pokrivalo je letos znova modni hit?
a) Bareta v stilu Grete Garbo;
b) Kučma v stilu Ane Karenine.
Št. 49 - 6. Ilecember 2001