f i .............. .......... ^ ^^ ImEt ' EmU^^ . ji..................Mlini............... I I 8 Ml mmmm ■UMi^^ mm mm mmm JBi^^HUA. ^^^ ^^^ m mm^m m M. g, ""V* ft r u ^m ^^H^K^^^H^^Hk H ^^^Hfl m ^H ■ llM^Wf J^Ri, I^^BI JHi ® ■■Al IHL II1 i I Stand hv ^H Hfl^B^B|m A ^■rWM- ■ ■ ■IHI ||B| . • , ;|l S Am f ^M MHB" PI^P^K ^M IKf HBHH|IBI l|W ^B 8 Justice |l---1 Hlvlfalll I^V^B flB bb l^^lflB j -.r-——-M »»nmmmmmmmmmnmmm m H BHIHB IIB^B .SV«' ^^ ^VIBI^^ HF II Vi^H li.n...m...u........ "I ™™ .................. I « ■' II .... I I I. I — ■ ...................,..,..........'' "'"'jff' '• I .......'■'"'' ' " "'■' "" • "' " ' "'" ""•' " ■■"- ...... ■ ■ ,. . ,, -|„ „||L V NO. 65. CLEVELAND, OHIO, WEDNMAY, JUNE 4. 1919. •_■ LETO XXII. - VOL. XXII Avstrija bo takoj podpisala mir. Jugoslovanska meja do Celovca in Maribora i V pondeljek ob 12.37 su . dobili avstrijski mirovni poslanci v roke mirovne pogo-jd zaveznikov. Francoski ministerski predsednik Cle-menceau je v kratkem na-* govoru na avstrijske poslance izročil dokument v roke \ dr. Re^nerja, predsednika fe avstrijske delegacije. Dobili f V so 15 dni j časa, da preštudi-m rajo mirovne točke in odgo-P vorijo ter podpišejo, Glavne točke avstrijske Mirovne pogodbe so: Astrijska republika mora plačati isto odškodnino kot Nemčija, sorazmerno. Vsa avstrijska vojna mornarica se mora izročiti zaveznikdm. 21 pomožnih križark se razoroži in uporabi kot trgovske ladije. |f Avstrija razkosana. Avstrija mora odpraviti r vse zrakoplove tekom dveh mesecev. Vse vojne ladije in submarini, ki se sedaj gradijo, se morajo razbiti in material uporabiti v industri-jalne namene. V bodoče Avstrija ne sme imeti submari-nov. Avstrija mora priznati .: ropolno neodvisnost Ogrs-|y ke. Nadalje popolno neodvi-7 snost Čejio-Slovakije, Jugo-) slavije. F' Mc;e Jugoslavije se pozneje določijo. B^ Meja med Avstrijo in Če-ho-Slovakijo je meja med ■i^.. Aaii ir A ■ It I vnn p1'........TiwuKV in mui n i jrwi j uinV' t meje Jugoslovanov se pozne-m je% določijo. Avstrija mora priznati Ligo narodov in delavski čarter. Maribor in Radgona se mora izročiti Jugoslovanom. Avstrija po-' stane neodvisna . republika, bodoče prebivalstvo Avstrije bo štelo od 6 do 7 miljonov | duš. Vse narodnosti in jezikovne ali verske skupine, ki f mogoče ostanejo pod Avstri- Ijo morajo biti enake pred postavo. - Bodoče avstrijske meje. Dasi se vse meje bodoče Avstrije, Jugoslavije in Italije niso še natančno določile, vendar je glavna stvar končana in sledeče mejfe so priznane kot konečno veljavne: Meja z Italijo se začne. | /pri Rocshen gorskem prela-/ žu ob švicarski meji in se • j nadaljuje ob vodovju reke ( Ine in Drave na severu in f ob Adiži, Piavi in Taljamen-/ tu na jugu. Ta linija, ki teče skozi Brennerski gorski pre-L .laz in preko gore Dreiherren spitze vsebuje tudi Saško (?) ^dolino in basin Trbiža. Vzho ■r dno od Trbiške okolice se nadaljuje avstrijska meja L proti Karavankam do neke I točke jugo-vzhodno od Be-w ljaka, potem gre severno do f Vrbskega jezera, do mest Celovec in Velikovec, po-| tem severno do države Sr-bov-Hrvatov- Slovencev ob T)ravi na način, da vključi ( Maribor in Radgono, ki po-staneti jugoslovanski, kjer ( preide na ogrsko mejo. Kaj bo s Celovcem? Radi pokrajine Celovca in 1 točk južno se bo vršilo lju- I dsko glasovanje šest mesecev potem, ko stopi mirovna j pogodba v veljavo, in avstrijske oblasti pri tem gla- 1 sovanju ne bodejo imele be- ; , sede. V slučaju, da večina / prebivalstva glasuje za zdru \ ženje z Avstrijo, se bo južna J avstrijska meja nadaljevala ; ob Karavankah do Železne Kiplje, potem gre severo- i vzhodno, mimo Pliberka, i prekorači Dravo k jet se v !■' Bo steka Lobodnica in nada-j! K Ije kot prej omenjeno. j: Ml^ ^iiijfaftil j Zadeve ostale meje proti - jugu se določijo pozneje. - Z^padna in severo-zapadna i meja Avstrije je Bavarska, - zapadna Švica in vzhodna - je Ogrska. - Država Srbov, Hrvatov in 3 Slovencev. i Avstrija mora priznati po-i polno svobodo in neodvis-nost Srbo-Hrvatske-Slovens- - ke države in se mora odreči 3 vsem pravicam in naslovom, - ki jih je imela do te df^ave. Posebtia komisija, pri kateri j bo sodeloval zastopnik jugo-t slovanske države bo določi-i la natančno mejo. i Avstrija se odreče pravicam. Izven Evrope se mora Av- - strija odreči vsem doseda- - njim pravicam, naslovom in privilegijem. Avstrija ne sme poslati nobene vojaške ko- i misije v nobeno tujo državo, i niti ne smejo avstrijski po-i daniki služiti v grmadi kate- - koli države. Soba, v kateri so dobili - avstrijski delegati mirovne • pogoje, je zgodovinska. V ■ njej je stanovala Mary Stu-t art, obglavljena škotska kra Ijica, razvpita Katarina di - Medici, in pregnani angleški kralj Jakob II. Nova avstrijska republika bo sedaj ; približno nekoliko večja kot je ameriška država Connecticut. ' I Predsednik Wilson bi mo-> ral bi^navsočp-ko-^o avstrtj- ■ ski delegatje sprejeli mirov-i ne pogoje, toda na potu je počil obroč njegovega avtomobila in se je zakasnil za pol ure. - Predsednik avstrijske mirovne delegacije, dr. Renner se je najprvo pritožil, da zavezniki toliko časa odlašajo nakar je omenil, da je avstrijska republika danes popolnoma svobodna od Habs-buržanov, in če bi bilo ljudstvo na krmilu vlade v Avstriji, bi Avstriia nikdar ne začela vojno. "Naša usoda leži v vaših rokah," je dejal dr. Renner, "in upamo pred celim svetom, da nas ne bo-dete izkoriščali." Nadalje je dr. Benner se zahvalil zaveznikom, ker so poslali živež v Avstrijo in opisal je neizreče no gorje, ki sa trni avstrijsko prebivalstvo. Po njegovem končanem govoru je Clemenceau vprašal, če zahteva še kdo kaj pojasnila, in ker nihče ni odgovoril, so Avstrijci odšli. ---U--- — V Clevelandu se mudi poročnik češke armade Fr. Richter, ki je na potu iz Si- j birijd v Panz in Prago. Poročnik Richter je kmalu po , izbruhu vojne pobegnil iz , avstrijske armade in se boril na strani Rusov, pozneje pa j na strani čeho-slovaške arma | de proti boljševikom. PoroČ- , nik Richter nosi važna poro- j čila iz Sibirije na mirovno , konferenco. Izjavil se je, da ] je v Sibiriji še vedno 54.000 . čeških vojakov, ki bi radi ! prišli domov. Borili so se do- j kler so Nemci poveljevali, se . daj pa bi radi šli domov. O \ boljševikih se je izjavil, da ( njih moč izginja, ker kmetje | so vsi proti njim in pridela- , Jo le dovolj živeža za sebe, , tako da preti splošna lakota , in industrijski kaos v Rusi- ( Ji- J — V elektrarni na 70. cesti H ie električni tok zadel neke- 1 ga Irca, katerega je Grdino- i Iva ambulanca odpeljala, v \ j St. Clair bonišnico, kjer je i | siromak umrl. h , V Pariz |e dospela Ahi- , tacija Jugoslovanovvseh i strank za boj proti lahom Slovenska Narodna Zve- 1 ■ za je dobila v torek dopold- j ■ ne sledečo važno brzojavko i iz Pariza: škof Jeglič ter s i Slovenci Brejc, Triller, Rav- i , nikar, Golouh, Prepeluk in i Hrvat Druškovič so prišli 1 i včeraj, tj. v nedeljo, 1. junija v Pariz, da naredijo vse v svoji moči v zadnjem tre- 1 nutku, kar se da v Častno re- ( šitev Jugoslovanskega vpra- 5 sanja. | Delo zavetnikov v pogle- J du Jugoslovanov je večino- J ma končano. Od strani Itali- ; janov se kaže močna sila in nagon, da bi se škodovalo 1 Jugoslovanom v korist nem- ^ ške Avstrije celo v finančnih 1 zadevah. Toda upanje je še ^ vedno, da "bo Jugoslavija pia- ? čala le dolgove pred vojno, J .toda bati se je katastrofane 1 odločitve, da bo Jugoslavija v jprimorana plačati dolgove ; m del vojne odškodnine. Če i se to zgodi, je Jugoslavija f uničena. Jugoslovani, Čehi, Poli j in Rumunci so sklenili skup- c no ostro nhstopiti pred od- r borom zaveznikov za finan- r ce, teritorije in odškodnino, i 1 "Trumbtt Je zahteval, da se!s z Jugoslovani postopa kot s z zavezniki tudi v finanč- c nem vprašanju. Nepričako- i - s van skupen nawop narodov je močno uplji\wl na zastopnike velesil. Bilija sedaj skuša razcepiti «menjene štiri narode s ten® da pponuja izvanredno ugclne pogoje Poljakom in R$nuncem.'' Tako se glasijprzojavka iz Pariza, ki pravi objednem, da so naši najbdjši možje na delu, ki zastop«) vse stranke v stari dom#ini, cfž rešijo kar se da reJti italijanske grabežljivosti. wof Jeglič za stopa ^katoliš«) stranko, Triller in Ravnfiar liberalno Prepeluh in Gofcuh jugoslovanske socijalfte. Ves narod je edin v stflri domovini v trenutku, k šo generalnega pravnika in i pred hišo senatorja Swanso- na iz Virginije. V Bostonu, > Mass, je eksplodirala bomba v hiši sodnika Hayne, v Pittsburgu v hiši sodnika l Thompson in glavnega na-' selniškega nadzornika Si-brey, v New Yorku so dina-mitirali hišo sodnika Nott, v ' Newtonville, Mass. je razbita hiša kongresmana Powers v Philadelphiji so razrušili ' dve cerkvi in neko zlatarsko trgovino, v Patersonu, N. J. so razbili hišo Mac Golda. Anarhist, ki je zagnal bombo pred hišo generalnega pravnika Palmer ja je bil sam raztrgan od bombe na drobne kosce. -o- — V po^deljek se je vršil pogreb soproge Marije Jan^ žič, .stanujoče na 3934 St. Clair ave. Ranjka je bila sta- * ra 32 let, mati 6 otrok. Bolehala je nekai mesecev za sušico. Doma je iz Žužemberka,- v Ameriki je bivala 14 let. Bila je člartica dr. Žužemberk. Tu zaoutča soproga, 6 otrok sestro in, brata. Počivaj v miru! 40 oseb aretiranih v Clevelandu. Policija je aretirala v torek zvečer in ponoči 40 bo- Iljševikov v1 Clevelandu in čla nov I. W. W. ko je napadla' več hiš v vzhodnem koncu mesta. Policiji, so pomagali detektivi vlade Zjed. držav. Dvoje zborovanj I. W. W. članov je bilo razbitih, tisoče lojalnih Amerikancev je ponudilo svojo službo vladi. Objednem je polici ja zaplenila dele bomb in avtomobilov, rdečo propagando in fotografije ruskih boljše viko v. Izmed 40 aretiranih sta le 2 državljana, vsi drugi so tujci. Med prijetimi sta dva voditelja mednarodnih anarhistov, dobro poznana policiji po celi Ameriki. C. E. Ru-thenberg, vodja1 clevelands-kih sociialistov je dospe) vče-rai zvečer na policijsko postajo. Policiji ie moral izročiti imena vseh socijalistov kje stanujejo in kaj delajo, niih zgodovino, kjk so doma. Kot se je izjavila policija, bo nadzirala vse. Vlada bo izdala najstrožje odredbe proti onim, ki niso državljani in ki vodijo proti-ameriško. propagando v tej deželi 3 UBITI V TOLEDO. Toledo, 3. junija. Ko so delavci Willys-Overland tovarne korakali od dela sinoči, so bili napadeni od množice . jfc i&zgn^, množico. Pozneje zvečer je množica napadla nekega vojaka, ki je korakal s svojo ženo" proti domu. Vojak je pobegnil v ognjegasno poslopje, in kmalu je dospel oddelek vojakov s puškami, ki je pozval množico naj* se Vazi-de. Ker niso ubogali, so vojaki ustrelili v zrak, pa brez uspeha, nakar so ustrelili v množico, da so trije mrtvi padli na* tla in enajst jih i bilo ranjenih. t — Starišem Musarsku v Collinwoodu se je nesrečno opekla 6 letna hčerka Zofija in je 8 ur pozneje umrla za opeklino. Vnela se ji je obleka, ko so papir zažigali. — Ta teden je posvečen prostovoljnim doneskom za Salvation Army. V Clevelan du nameravajo nabrati svo-to $100.000 za to organizacijo. Nad $30.000 je že nabranega v dveh dneh. Salvation Army pomaga raznim siro- 1 makom in zapuščenim ma- 1 teram. Pobira se t vladnim I dovoljenjem. i — Koncert Pevskega druš- -tva "Lire" predzadnjo nede-deljo je nudil vsem navzo čim globok duševni užitek, i Očaralo nas je predvsem 1 proizvajanje "Venček Vodnikovih pesmi" s spremljevan-jem godbe, posebno še za to, ker se nam le redkokdaj nu* di prilika slišati te pesmi. Glasovi so bili čisti in ubra. ni. Vidi se, da je zbor v rokah izurjenega pevovodje, M. Holmarja. Po koncertu je društvo vprizorilo enodejan-ko "Prvi April" ki je vzbudila obila smeha. Le žal, da i da ni bila dvorana polna, kakor bi bilo pričakovati ob enakih prireditvah. Občinst- 1 vo bi moralo podpirati slovenska pevska društva, ki se i trudijd, (Ja gojijo našo slo vensko pesem v naši novi do- ' movini. Vrlemu društvu p? 1 iskrena hvala za vrlo petjp 1 in na svidenje kaj kmalu zo pet. . L Policija na sledu anarhistom, ki so hoteli ubiti župana Davisa H a Vsa clevelandska policija a, je na nogah radi namerava-u nega napada na župana Dalj visa v njegovi hiši na 4167 r E. 97th St. Okoli enajste ure r* v pondeljek ponoči se je raz-^ letela v županovi hiši dina-mitna bomba, ki je porušila ; del hiše in naredila za okoli £ $2000 škode. Ta napad na : župana Davisa ie v,zvezi z " bombnimi napadi te vrste po J" celf Ameriki,-ki so se pripe-^ tili istočasno kot napad v Clevelandu. Vlada pripisuje bombne napade anarhistom in boljševikom, katere v tej deželi skrivaj podpijra ruska 1 sovjetska vlada in jih zaklada z denarjeit) z namenom, da bi prišlo v Ameriki do splošne revolucije. Župan Davis je z nekaj prijatelji sedel v pondeljek v zvečer zunaj pred hišo na E. '> 97th St. ter se je hladil * u vročini. Med deseto in pol 0 enajsto uro je bil dvakrat po-klican v hišo po neki skriv- 1 nostni osebi ,ki je hotela z 1 njim govoriti po telefpnu. • Dotična oseba je najbrž imela namen privabiti župana v hišo v trenotku, ko bi eksplodirala bomba ter bi bil župan na ta način ubit. ' žena je ušla smrti, i, Županova žena se je naha-e jala pet minut pred enajsto a. ul(r,° ,Y MmAk totoa-,, e vi jala limonado za , moža. ,. Kakor hitro je stopila iz ku-i- hinje na prosto, je nastala eksplozija, ki je povzročila osem čevljev globoko razpo-. ko v zidu ter poponoma uni-q Čila kuhinjo ravno na mestu, . kjer je stala ^poprej županova . žena. V hiši se je nahaial v 7 2. nadstropju tudi triletni t adoptirani sinček župana, i Prva skrb Davisa po eksploziji je bil otrolc Župan je skočil v hišo in prinesel otroka na prosto. Otrok ni bil ranjen. Zarota anarhistov? f Od 1. maja, ko so bili v ) Clevelandu nemiri, in je poli-t cija razgnala razgrajače je j župan dobival več grozilnih pisem na svoj naslov, toda niso njemu prišla v roke, ampak tajniku, ki jih je metal , v koš. V teh pismih se je t grozilo županu, da ga ubi-l jejo. Večinoma so bila pis-. ma pisana s svinčnikom in . podpisana z mrtvaškimi gla-. vami. Župan Davis se je po razstrelbi bombe izjavil: "Če se bodejo na ta način ! ne pridejo daleč. Za take topovske napade se malo zmenim in se jih ne bojim. Toda dan plačila gotovo pride za nje." Napadalce so videli. ' Policijski načelnik Smith se je izjavil, da ima precej dober popis napadalcev. Policija je dobila opis oseb od ■ ljudi, ki stanujejo v bližini , župana, hi ki so videli sum- ■ ljive osebe se klatiti okoli. . Mrs. Pollard, soseda župana, . se je izjavila: Okoli desete ■ ure sem videla dva moška, , ki sta korakala severno po i E. 97 cesti. Eden je nosil s seboj kovček. Prvi moški ie • počakal la Pratt ave. in E. i 97th St. a drugi s kovčekom je odšel v bližino županove hiše. Kovček je nosil jako skrbno in previdno v rokah Deset minut pozneje se je vrnil k svofemu tovarišu, vih- kovček v rokah, kot hi bil nrazen. Oba sta nosila fpmne obleke ia mehke klobuke, Več drugih sose^v ^unana je opazilo ista dva i Beg proti Bedfordu? Policija je dognala, da so | lopovi potem ko so pustili | bombo pri županu, korakali J do Warner Rd. kjer se ces- ! ta križa z Miles ave. Tu j«| Čakal pripravljen ford ayto- , mobil, ki je v naglici odpeljal južno proti Bedfordu. V Fordu sta čakala dva druga i moška, ki sta nemudoma od- Kakšna je bila bomba? Policijski poročnik Mc- i Cready je preiskal fiišo in si ^ ogledal posledice eksoIozife^J nakar se je izjavil, da je bi-| la vojaška bomba, napolnje- * na z TNT, najhujšim raz-j streljivom, kar jih je danes v rabi. Ne samo županova hiša je v razvalinah, am-! pak okna po vseh hišah za | dva bloka naokoli so razbi- | ^Kaj dela policija? policijski načelnik Smith jel bilo, da se preišče stanova~|j nje vsakega znanega socija-1 lista v mestu. Toda kot je'i resnica, je dobila policija t vse te socijalistične voditelje p doma, razven dveh, za kateri re je bilo takoj izdano pove*fj lje, da se aretirajo. Policija! je mnenja, da je napad na žu?l pana akt osebnega maščeva-| nja radi županovega nasto- zvezi z velikim gibanjem anarhistov po Ameriki, ki so 5 tudi v drugih mestih ob i»M tem Času pognali več hiš j javnih uradnikov ^zrak. — A. Braniselj je daroval za S. N. Dom ■ $5.00, Mary 1 Babnik in Mary Ferluga ste nabrali na banketu Ma-kabejk svoto $8.26. Na pikniku JRZ ste nabrali gdfc, ! Julija Močnik $18.21 in A lerija Ferluga $2.26. Zadnjj[ef je bilo poročano, da je Bila nabiralka na plesni veselici društva "Godba Bed" Josie Močnik, kar bi se imelo pra- j vilno glasiti Julija Močnik. Iskrena hvala vsem! ja dr. Slovenski r Sokol ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Mesečnina za junij je — Policija v Clevelandu na merava vzeti v pomoč C. E. J Ruthenberga in Julius Frie-1 da, dva voditelja boljševi-kov, da pomagata priti na sled zločine::!!, ki so povzro- 1 čili eksplozijo bombe v sta-novanju župana Davisa. Policija je sicer mnenja, da oba omenjena ne vesta dosti o napadalcih ali pa ničesar, vendar imata gotove sum-nje glede raznih anarhistov, ki se nahajajo v mestu, ter bi na ta način lahko mnogo pdmagala policiji. Niti Ruthenberga niti Frieda ni bilo doma, ko so detektivi v pondeljek ponoči obiskali i stanovanje obeh, a Ruthen- -berg se je pozneje izjavil, dajS je prišel domov ob polno — Mr. Mihael Kos, dobro | znani lastnik restavranta na 4126 St. Clair ave. naz- i nanja, da odpre v kratkem 1 podjet e za čiščenje in lika- do 20 *1 ni "3 Ic^i* (ftft^t KI again a suhs Do 20 itiniia I "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ^^Erak' _ __ . _ NAROČNINA: Za Ameriko .... $3.00 Za Cleveland po pošti - $4.00 Za Evropo ..... $4.00 Posamezna številka - - • 3c V»» piatna, dopisi in denar nai se pošli)« n« "Amerilka Domovina" •119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 18» JAMKS DEBEVEC. l*ublisher LOUIS/. HRC. Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY ^■jjjgjrfttsesssss^^.....— Real by 25.099 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only H ■ r - ........: : . Entered as second-class matter January 5th 1(100, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870. ~~~ ~~ NO 65. Wed. June 4. 1919. ^ - Mirovni pogoji za Avstrijo. Avstrija, tekom zadnjih šeststolet ponosno cesarstvo, lastnina Habsburžanov, vodilna sila centralne Evrope, ki se je mnoga leta čutila gospodarico Evrope, ta Avstrija je sedaj zginila s površja kot velesila. Danes je sila drugega razreda, dežela enake vrednosti kot Španska, Portugalska ali Švica. Bodoča Avstrija bo imela manj prebivalcev kot Belgi'a, kar se tiče zemlje bo manjša kot Jugoslavija, da n anjša kot Srbija, proti kateri so Habsburžani pet let na-t zaj vstali in ji napovedali vojno, da jo uničijo in z njo vred vse Slovane. čudna so pota usode. Iz male Srbije se je razvila ve- jj lika Jugoslavija, iz velikega avstrijskega cesarstva se je razvila mala avstrijska republika. Mogočnih Habsburških cesarjev ni več, mnogoteri narodi, katere je držala Avstri- s' ja stoletja v sužnjosti, so postali svobodni in tvorijo danes 0 - sami svoje države brez nemškega varuštva. v Mirovni pogoji, katere Je dobila Avstrija r>iso nič manj teški kot so nemški mirovni pogoji.' Zavezniki so n razbili Avstrijo raditega, ker je Avstrija razbijala narode, v katerim Je gospodarila. Nemčija ostane tudi povojni in po č sklenjenem miru ogromna država, kajti v Nemčiji prebiva- P i jo Nemci, katere se ne more razkosati in tvorijo skupaj etnografsko enoto. Kar je v Nemčiji ne:nemškega, namreč | pokrajine Alzacija, Lotarinpija, Šlesvig, Poznanj, zapadna ^ Prusija, to se je odtrgalo Nemčiji in podelilo narodom, ki P | tam prebivajo, a vse drugo je ostalo. Nemčija je kljub porazu velika in mogočna. Avstrija je mala in slaba. Avstrijski mirovni poslanci v Versailles trdijo, da se t sedanje avstrijske republiko ne sme dolžiti grehov, katere d pfio zakrivili Habsburžani. Avstrijsko prebivalstvo ni žele- s pO vojne, ampak le vladajoča cesarska klika je hotela pre- j< Ijjvati kri. Toda pozabiti rie smemo, da so avstrijski Nemci 0 na vso moč podpirali politiko Habsburžanov in Hohen-| žollerncev, da so podpirali svoje Berchtolde in Czernine. ■Pi. 'rv' » Zavezniki splošno priznavajo, da ima Avstrija več * j zločinov in grehov proti narodom na sebi kakor pa Nemči- s I ja. Nemčija je bila sovražnica sveta le tekom zadnjih ro-| dov, ko so Hohenzollernci postali preveč prevzetni, a na drugi strani je Avstrija stoletja in stoletja zatirala z naj- c večjo brutalnostjo razne narode, kakor jih na Nemškem s ^nikdar niso zatirali. Avstrijska peta je bila vselej nastavlje-> na na vratu raznih malih narodov, ki so hoteli svobodno z dihati. pT i n • Spomnimo se balkanske vojne. Grki, Bulgari in Srbi so skupaj porazili Turka. Ko je bilo treba deliti turški p plen, so se avstrijski državniki zarotili, da Srbija ne sme p | dobiti svojega deleža. Nahuiskali so Bulgare, vnela se je druga balkanska vojna, v kateri so se prejšni zavezniki z , medsebojno klali, dočim je Avstrija stala ob strani in si r veselja mela roke, ko ie videla, kako se mali narodi medse- z bojno davijo za vrat. Toda tedaj se avstrijski manever ni j posrečil. Rumunci so prišli na pomoč Srbom, porazili so Bulgare, in Avstrija je vgriznila v kislo jabolko. Avstrijs- s ki državniki tega niso mogli pozabiti. Da šli so tako daleč, s kot je dokazano, da so dvorski krogi na Dunaju nahuj-1 skali gotove elemente, da so umorili avstrijskega prestolo- e naslednika, kar ie Avstrija urno zgrabila kot pretvezo za vojno. Vse evropske vlade so nujno prosile Avstrijo naj r 'likar ne začne vojne proti malemu narodu. Kako more bi- > ti ves srbski narod odgovoren za umor avstrijskega pre- > rtolonaslednika, ko se je vendar dokazalo, da morilec niti / srbski državljan ni bil. Toda Avstrija ni poslušala svaril- t nih besed, kljubovala ie celi Evropi in napovedala vojno mali Srbiji, iz katere vojne se je vnel siloviti svetovni požar, ki je prinesel neskončno mizerijo celemu svetu. Da bi < bilo avstrijsko prebivalstvo nedolžno na tem je grda nere- 1 snica. Saj so na Dunaju bili ljudje pijani veselja! ko jHe bi- : h vojna napovedana. ■ . * < |.y, Avstriji r n srclnj podpisati mirovne podpi- rati morajo smrtno obsodbo, in Avstrija bo podpisala. Vodja avstrijske mirovne delegacije, dr. Renner, se je izjavil, da je Avstrija vesela, da sme podpisati. Iz nekdanje ponos- kliubovalke in zatiralke je postala ponižna, priprosta j/rešnica, ki se kesa svojih grehov. * , In če Avstrija ne bi podpisala, tedaj se zavezniki ne bi dolgo ukvarjali z njo. Močna čeho-slovaška armada na , «cveru, jugoslovanska na jugu, komaj čakajo, da vzamejo , Te ono, kar je ostalo od Avstrije. Na Dunaju to dobro vedo, jj^zato bodejo podpisali vse, kar jim zavezniki predložijo. Ta-i ko popolen je poraz Avstrije, da Avstrija ni dobila niti vseh mirovnih pogojev naenkrat. Vprašanje odškodnine in jugoslovanske meje še ni rešeno, pa kljub temu mora Avstri- podpisati. ! Avstriji ne preostaja druzega kot podpis. Če Avstrija | ^odpiše, tedaj bo priznana dd zaveznikov kot narod, in ce- 1 lo pomoč dobi od zaveznikov v denarju in živežu. V bodo- ' če Avstrija ne bo več napoedala vojne nikomur, kajti Če- 1 hi in fugosloani so svobodni in danes dovolj močni kot dve 1 Avstriji skupaj. 1 i Tisočletne krivice so maščevane, povzročile vojne »e « noniŽ*ft. Avstrija bo sedaj lahko v miru živela in gotovo bo ^ta^zadovoljna kot pod vlado Habsburžanov. agrebite, bratje, me v črno zemljo, v nji trudno telo naj počiva! Usode ne morem jaz zreti rodu, solza ne, ki on jih preliva. In v sladkem irt zlatem jaz snival bom snu, dok' zora jugoslovanska ne sine, Potem pa za kličite v jamo glasno, ko robstvo stoletno nam mine: Da skoro krasno čez jugoslovanski ves svet svobode zor sine nam zlati; v vzajemnosti sveti nas združi ljubo z Jugoslovanskimi našimi brati. In kadar napoči usodni naš dan, dan strašni; osvete krvave — strahu zatrej)eči besneči sovrag: naš dan bo vstajenja in slave. Tedaj bi pa dvignil iz groba se rad, rad gledal naš dan jugoslovanski, ko v prah po poražen, za večno bo strt, naš kleti protivnik italijanski. Do našega dneva pa trudno telo naj v grobu tihotnem počiva! Zdaj zreti ne morem usode rodu, solza ne, ki on jih preliva. Dogodek v Priory šoli. (Spisal A. Conan Doyle, za A poslovenil P.) > i "Pa skakajte, če se vam ljubi." 'Well, to seveda ni bil prijazen sprejem, toda Holme-su je bilo vseeno, in veselega obraza je nadaljeval pogovor. "Čujte, mož," reče, "v resnici se nahajam v prav težavnem položaju. Na vsak način moram dobiti voz, da se peljem domov." t "Kaj me briga." "Toda stvar je jako važna. Dam vam pet dolarjev, Če mi posodite svoj bicikelj." Gostilničar napne ušesa. "Kam ste pa namenjeni?" "V Holderne^se grad." "Ha, mogoče sta z vojvodo v kompaniji?" vpraša gostilničar sumljivo, ko ogleduje najino od blata umazano obleko. Homes,pa se nasmeje. "Četudi' nisva v kompaniji, pa bo vojvodo gotovo ve-selir najin prihod." "Zakaj?" "Ker mu prinašava poročilo o njegovem izgubljenem sinu." Gostilničar se prestrašen zgane. "Kaj vraga, ali $ta dobila njegovo sled?" vpraša. "Čuli smo o njem v Liverpool. Vsako uro ga sedaj pričakujejo, da pride domov.' Na obrazu gostilničarja se zvrši nova sprememba, toda njegovo surovo obnašanje je zginilo in postal je bolj prijazen napram nam. "Tako, Toda sedaj, Wat son, povej mi, koliko krav si videl na močvirju?" "Ne spomnim se, da bi le eno videl." "Čudno je to, Watson, kaj ne, da bi videla sledove kravjih parkljev pu vsem močvirju, toda niti ene krave. Ali se spominjaš kakšni so bili ti sledovi?" "Da, še precej:" "Ali Se mogoče spominja? da so biti ti sledovi podobnJ tem, Watson," in Holmer začne razvrščevati krušne drobtine po mizi — :::::: in včasih pa taki - :.:.:.: "n parkrat tu1-1.i .■*.'.' Ali se moreš spomniti tega?" "Ne; nemogoče je." "Toda jaz se dobro spominjam. Prav lahko bi prisegel na to. Na vsak način na greva nazaj, ko bo dopušča' čas, da se o tem prepričava. Oh, kakšen slepec sem bil ves dan, da nisem prej prišel do tega zaključka." "Toda kako se glasi tvoj zaključek?" "To, da mora biti hentano čudna krava, ki koraka, skaka in galopira. Sveti J uril, Watson, najin vaški krčmar nima možganov dovoli, da bi prišel na tako idejo: O1 lica ie sedaj varna, niko^?" ni blizu razven onega fanta v kovačnici. Zmuzniva sr na dvorišče in ooglejva kar se da pogledati'" V hlevu dobiva dva konja zanemarjena, nepočesanih ij griv. Holmes dvigne zadnjo nogo enega izmed konj in se glasno zasmeje. "Stara kopita; toda pred kratkim podkovana— stare podkve, toda novi žeblji. Ha, klasičen slučaj imava pred seboj. Pojdiva v kovačnico." Fant se niti ozrl ni na naju, ampak je mirno delal naprej. Holmesovo bistro oko pa je motrilo točno vse predmete na tleh, na levi in desni. Mahoma pa začujeva stopinje za seboj, in glej tu stoji gostilničar z naježenimi obrvmi, temnim obrazom .in grozečimi rokami. V roki drži kratko, toda okovano palico, in stopal je tako grozeče, proti nama, da sem bil prav. vesel, ko sem otipal svoj revolver v žepu. "Prokleta voftuna!" zakri či krčmar. ; "Kaj pa stikata tukaj okoli?" "Ha, Mr. Reuben Hayer," odvrne Holmes hladnokrvne "skoro bi mislil, da se b da bi l^aj našla." Mož * se stregme, njegova napeta usta se zavijejo v hinavski krohot, ki je bi bolj nevaren kot pa prejšna za. "Poslužita se vsega, kar najdeta v kovačnici," reče "toda, čujta, gospoda, meni baš ne ugaja, da bi tujci stikali po mojih prostorih brez moiega dovoljenja, in čimprej plačata za svojo hra no in se pobereta od tod, toliko ljubše mi bo." "Al right, Mr. Hayes, hudega za to," odvrne Holmes. "Ogledala sva si vaše konje in sedaj sem si premis lil ter bom raje korakal proti gradu. Mislim, da ni < leč." "Dve milji do grajskih vrat. Tu ja cesta na levi." Mož na u je sumljivo opazoval. dokler mu nisva zginila iz pogleda. "Gorko je bilo, da vroče, Watson, kakor pravijo otroci. Vroče je v gostilni. In mrzleje postaja z vsakim korakom, ki ga narediva proč od gostilne,] Ne, ne. jaz ostanem tu, ne £rem več naprej." "Prepričan sem," rečem zdajci jaz,rda ta Mr, Reuben Haves ve mnogo več povedati kot pa hoče povedati. Nikdar še nisem videl zločin ca, ki bi bil bolj prekanjen in sleparski," "Aha, ali je tudi na tebe naredil ta vtis? Glej, tam so konji, tam je kovačnica. Da, zanimiva krčma je to "prt petelinu." Mislim, da si jo enkrat ogledava, toda, ne da bi naju kdo opazil.-" Pravkar sva obrnila svoio pot in se približevala male-mu hribu, ki se je razprostiral tik pred krčmo. Najini poeledi so bili obrnjeni proti Heldernesse gradu, ko o-paWva kolesarja, ki hitro prihaja po poti. "I,p7i ni tla, Watson!" z? kriči Holmes, ko se njegova rnk* t^Vo nrime za moia ,r* rreoi. Kon^j se skril? lesar mimo naju« l^blak^prj^^j obraz kolesarja, bled, vznemirjen obraz, obraz, na katerem je bila zapisana groza odprta usta, oči izbuljene. Spoznal sem v kolesarju Mr. James Wilderja, privatnega tajnika njegove milosti vojvode. "Tajnik vojvode!" kriči Holmes. "Watson, na noge, poglejva po kakšnem opravku se voji tu mimo." V naglici se obrneva in beživa z vso silo proti vasi nazaj, dokler ne obstaneva nekaj korakov pred gostilno. , Bicikelj Mr. Wilderja stoji prislonjen k zidu. Zdelo se je, da nikogar ni v hiši, niti nisya mogla opaziti nikogar ; pr oknih. Polagoma Je nasta- j jaf mrak okoli nas, in solnem , se je skrilo* za visokimi stol ' piči Holdernesse gradu. Zdaj ci se pokaže na dvorišču luč , leščerbe, costave se premi- j kafo okoli hleva, kmalu po- ( tem začujeva rofcotanje vo- . za in prhanje konja, in ne- ( dolgo potem zdrči kočija v , silni naglici po Chesterfield ] cesti. DaUe prihodnji* 1 -O--1 KAKO SO ŽIVELI NAŠI 1 StARI LJUDJE. V tistih časih ni bilo nobe- [ nih trgovin z oblekami. Ob- j leke so izdelovale ženske sa- \ me. Raditega so se dekleta že i v rani madosti učile šivanja, preje, tkanja. Mati je vsaki hčeri oddelila njeno delo, in i je strogo pazila, da je vsaka s hčerka naredila, točno in na- i tančno svoje delo. Kar se tiče ( notranje hišne oprave je bila-najbolj dragoceni kos pohištva velika peč. Obleke in dra 1 gocenosti so skrivali v ogrom J nih škrin ah, ki so bile po ; mnogih krajih bile vzidane v steno. Klopi in stoli so bili tielani iz debele hrastovine. Pokrivali so se z živalskimi kožami ponoči, a spali so na slami. Šele proti koncu 15. stoletja dobimo pri bogatih ljudeh nekake postelje. Do leta 1458 niso poznali stekla za okna. Namesto v tega so prepregali okna s papirjem, namočenim v olje ali z žival skimi kožami. Delavske plače so bile določene po štirih ljudeh, ki so tvorili nekako sodnijo. Ta komisija je od- ; redila koliko spada gospodar- j ju, koliko slugam. Kdor je te ] daj hotel tirjati posojilo, se je j moral vpisati v posebno bra , tovščino. V nekaterih drža- j vah so sprejemali v bratovšči | ne samo znane in imenitne | ljudi. Žena in otroci članov j take bratovščine so dobivali dobro podporo. Kdor je pri- 1 padal v bratovščino, je moral , vselej svojemu bratu pomaga- j ti, živeti v slogi in ljubezni, biti so morali pobožni in kre- ( postni. Pomočniki in učenci , so stanovali pri svojih mojs trih, ki so bili njih absolutni gospodarji. Tudi ti so imeli nekako društvo, katerega glava je bil najstarejši pomočnik Tedaj so imeli tudi berači svoje bratovščine in svojega starešino. Starešina beračev je imel nalogo paziti na nepo štene berače. Poleg tega je moraj paziti, da se noben berač ni hlinil, da je hrom ali da bi kradel tuje otroke. Vsak berač v bratovščini je moral biti pošten berač. Ljudje so tedaj jedli le dva trat na dan, in sicer ob 9 zjutraj in ob 6. zvečer. Družina je spala večinoma v kuhinji, ki je bila nenavadno velika. Kruh so pekli enkrat na nlesec in sicer toliko;, da je moral zadostovati za cel mesec. Svežega kruha niso nikdar jedli. Glavna hrana so bile osoljene ali sveže ribe, posušena divjačina, jajca, itd. Sveža divjačina je prišla na, mizo samo ob svečanih prilikah. Pa tudi po gradovih se drugače ni živelo. Ljudje so si navadno .skuhali hrane za cel teden, in se je živež samo pregreval. Leta 1407 je bil po celi Nemčiji strašen glad, silno ostra zima je povzročila da je pozeblo vse, kar je bilo v zemlji. Ljudje so jedli mrvo ;n slan^o. Kos kruha orehove j p^o " ^ dvigne nevihta tako silna, da je morje valilo cele gore valov. Cigan, v strahu, da ne. vtone z ladijo vred, poklekne in začne moliti k svetemu Kri štofu in obetal je sveto, ako ga reši iz nevarnosti, da kakor hitro pride domov, mu prižge tako debelo svečo, ka kor je njegova noga. Nekoliko proč od cigana je stai mornar, ki je vse slišal, kar je cigan govoril v smrtnem strahu. Mornar vpraša cigana: "Ali veš tj, ciganič, kaj si vse obljubil, da namreč lau-ko prodaš vse svoje premoženje, pa ne bo dovolj, da izpolniš svojo obljubo?" Cigan pa mu šepetaje odgovo ri: "Molči, bedak, da te nr sliši sveti Krištof, kajti če on zve, da nimam dovolj, te daj mi bo slaba predla. Kc pa pridem na suho, se bo dal sveti Krištof že pogovoriti, in četudi šveča, katero mu zažgem v čast ne bo tako debela kot moja noga, pa stavim, da ne bo tanjša, nod tvojega jezika!" Naravoslovje. Nadlovec novincu: "Če papigi kaj povem bode ponovila* a vi koštrun s svojimi vrabče-vimi možgani—ste večja kamela kot je papiga." Naprodaj je vse pohištvo in, posode (ysa oprava za re-stvrant,) po jako nizki, ceni radi selitve. Vprašajte n,a 6307 St. Clair ave (67) V najem se da čedno stanovanje, 3 sobe in kopališče, zgoraj, (za odrastle.) 6604 Schaefer ave. (67) IT' ■ ----' - - •■---- VT ; Pozor rojaki! Naznanjam prijateljem in znancem, da obhajam letos petnajstletnico svoje krojaške obrti v Clevelandu. Tekom zadnjih petnajst let sem si vedno prizadeval pošteno postreči rojakom z najboljšimi oblekami, in pridobil sem si mnogo prijateljev ki so bili vselej zadovoljni. Ravno tako se priporočam tudi vsem drugim, posebno sedaj za dobre spomladanske ali letenske obleke, katere delam po meri, po zmernih cenah. Priporočam se vsem v obilen obisk. Andrew Jarc, 1113 E. 61 th St.. Ofc^d.) Princeton 1958 R. w jr ir» m mc 114 9 jc Mm. m M ■ /m i- (©) iViiij ju 6 H HHH 9 e S dobite najboljši »l«do- j e j " -■*» P*** I rl ® V lekarni • ; I r. BRAUfflJCH, I a ® :i353 E. 55th STREET - Slovenski a ZOBOZDRAVNIK. g ' > 6127 St. Clair Ave. Nad Grd« nov o trgovino. c » ; i e Uradne ure » 8:30 zjutraj do 8. zvečer i °—• \ Slov. Kat pevsko društvo "LIRA" t» Predsednik John Zulič, 1261 Narwood R. podp. M. - Holmar, 1109 Norwood Rd. tajnik John Sterle, 6711 Edna ave. blagajnik Frank Ma- J tjašič, 6515 Edna ave. Pevske vaje so v torek, če- 1 trtek in soboto zvečer ob J pol 8ih v stari šoli sv. Vida. [ Seje vsaki prvi četrtek v me- - secu. , ______(Wed.) t liminiminHiiiilIHU . M. F. hilar ! Javni notar ij • 5' l i 5 Zavarovalnina proti jj i i ognju! I 1 K __* I K ——. H j I >15712 Waterloo Road | I Tel Wood 187 R i M » n > » s ft«t«iiii»fni»iiHgtmjl _MM_ ______■' ■""-'- ! FRANK ■ WAHCICH , l. ' " Slovenska trgovina o > Z ŽENSKIM BLAGOM h IN OPRAVO. 746 E. 152nd St. \ j i v CoIIinwoodu, \ Tel. v mestu Na St. Clair uradu O. State Central 1690 Central 5821 W Bell Mam 2063 John L Mihelich, Slovenski Odvetnik 1 902 ENGINEERS BLDG. VOGAL ST. CLAIR ULICE in ONTARIO STREET, CLEVELAND. OHIO Podružnica na 5514 St. Clair Ave. Odprto zvečer do 8. I' Plačate takoj $150, $300 ali $500. Ostanek pa ravno tako kakor rent Krasne hiše, lepi prostori. Vsak ima lahko svojo hišo. Ne plačujte več renta drugim! Vprašajte v našim uradu na i IZ URADA TAJNIKA S. D. Z.: Il Kakor je bilo že zadnjič porodno v našem glasilu j ( Ameriška Domovina) da je splošno glasovanje St. 1 zrna- ' galo. Ker smo dobili vse volilne listke skupaj zato hočemo danes uradno objaviti celi rezultat, da bo članstvo o tem obveščeno. > j Vpoštev^lo se je zadnje število članov meseca aprila. Zveza je štela takrat 2095 članov in članic z 18 krajevni- < mi društvi. Glasovalo je za predlog, da se delegati plačajo iz upravnega skla SDZ po $5.00 na dan za časa konvencije, tep da se potem razpiše posebna naklada meseca julija j 50c na vsacega člana, je dobil ta predlog 721 glasov. Da plačajo društva sama svoje delegate je pa dobilo 345 glasov.. Iztega se razvidi, da je večina zmagala. Gla- \ sovanja se ni vdeležilo članov, ker se preveč zanimajo za društveno življenje, 1029 ako seštejemo vse glasove pri- ( nese število prvo številko ven. Iz tega se vidi, da je glaso- < vanje pravično in seja vrh. odbora je na zadnji svoji seji , potrdila z enoglasnim predlogom. , Druga važna točka čaka še društva, ki spadajo k S. j D. Z. da se vrši v petek 27. junija til. sestanek vseh onih J odbornikov, ki so bili svoje čase nazaj izvoljeni, da bi se j priredil velik bapkef za v proslavo petletnega obstanka £ SDZ. Ker je pa isti čas razsajala epidemija Flu se je stvar z preložila, da bi se banket vršil na drugo nedeljo v septembru. Dvorana je že najeta v ta namen. Potreba se bo le skupno pogovoriti kaj se bo vse naredilo, ker se bo ob-jednem lahko vršil banket za v počast delegatom tretje redne konvencije 5DZ. Y Sestanek se bo vršil ob 8. zv. v John Grdinovih pro- i štorih. I J S pozdravom ♦ J Frank Hudovernik, tajnik. h I ' ženska v cerkvi ne sme govoriti. . | Župnik je v pridigi župlja-nom razlagal evangelij, govoreč o onih dveh mladeničih, j ki sta Sla v Emavs. Zgodi se pa, da kmetico, gredočo v I cerkev, srečata dva mesarja. Vprašato jo, ima li kaj telet naprodaj. Žena se vrne z r njima in ko proda teleta se vrne v cerkev k pridigi, katere je pa že precej zamudila. Ravno ko stopi na prag, govori župnik o onih dveh svetopisemskih mladeničih ter vpraša: "Kdo sta bila ona dva?" — 2ena brž od-/govori: "Ej, dva mesarja sta / bila, gospod župnik, ki sta / šla teleta kupovat." —"Kaj, / mesarja?" reče župnik, "bu-( Ca neumna! Učenca Kristur sova sta bila!" Od kod ima jecljanje? m Stražnik prime na cesti hlapca, ki je pustit'konje brez p varstva in ga pelje pred sodnika.. Slučaj je pa hotel, da sta oba jecljala, sodnik in hlapec. Sodnik^ "fca-ka-ka-ko ssse pi-pi-šeš?" Hlapec: "Ja-ja-ja-nez Za-za-mu-mu-da!" Sodnik (jezno): "Ka-ka ka ( j m-me- pa opp-pona-šaš?" Hlapec, (jezno): "Ka-ka-k-aj pa o-o-ni m-m-eme-ne?" i Sodnik( razdraženo): "M-m-eni j-je toto ž-že B-bog dal. Hlapec (razdraženo):" K-k-aj m-mi-sss-lijo, d-da je me ni hu-u-di-ččč!" |, _! 45 let je vzelo temperen-čne fanatike v Clevelandu, da se jim je posrečilo ^apre ti saloone. j Več karpenterjev dobi ta-/koj dobro delo. Vprašajte pri /F. Opaškar, 1106 E. 64th. St. j _ (66) / Dve front sobi se oddajo v : f najem Za 2 fanta. Kopališče < in elektrika. 6220 Carl ave. j kZ ZAHVALA. W Podpisana si štejem v dolžnost, da se zahvalim samo- ■ m stofnemu podpornemu dr. 1 mm. Jožefa za hitro in v polni m meri izplačano usmrtnino za f pokojnim soprogom Fran KozlevjSar. Priporočam vsem to dobro društvol da ga družinski očetje kakor tudi po- ! samezniki podpirajo in pristopajo, ker jim enkrat pride . kot tolažilna pomoč. Še en- ' krat lepa hvala za vse, kar je društvo storio za mene in ' ■ družinico. Udova Lucija Kozlevčar. i.; .!■■ _. — .. < POZOR!' 1 slovenske in hrvatske gospodinje. Pridite in se prepričajte o mojih nizkih cenah. Vsa ti ka oseba, ki kupi pri nas za ( $1.00 grocerije ali več, dobi 1 pet funtov pisanega fižola za 1 49c. ali pa tri steklenice ke- ! čupa za 29c. 1 J. Zakrajšek, 6422 St. CUir ave. »nasproti S. N. Borna (68) j P » » • « i i. jam i n i l ■ ■ , 1 m Naprodaj je hiša za 2 dru- < Vprašanje? Zakaj imajo drugi narodi, kakor n. pr. Amerikanci, o-kusno in moderno papirana stanovanja? Zakaj pa Slovenci ne? Odgovor: Ker niso vedeli, da imajo domačega človeka, ki jim to lahko po zmerni ceni naredi v njih zadovoljnost. Se priporočam. Anton Colaric, 6034 Carry ave. Suite No. 2. Expert Paperhanger. (65) POZOR SLOVENCI! Se vam priporočam, kdor si hoče farme kupiti. Tu v slovenski naselbini nas je že več Slovencev. Naznanim vam, da imam vsakovrstne farme naprodaj, male in velike, £ živino in vsem farmar-skim orodjem. Lahko se zamena tudi za mestno posestvi. Kdor Želi biti farmar, se mu priporočam, ker. jaz poznam vso zemljo tukaj o-koli, ki je jako rodovitna. Kdor želi pojasnila, se mu priporočam, naj se obrne do mene pismeno ali ustmeno Louis Erjavec, R. F. D. No. 2. Thompson, O. (Mo We74) Dve sobi se oddajo v na- jem za fante, brez hrane, Pripravno tudi za dekleta. 1378 E. 47th St. (67) HIŠE NAPRODAJ. Hiša s 17 sobami na 66. cesti, rent $65, cena $5500. -Tri hiše skupaj na 66. cesti, cena $9400, takoj $3000. Hiša za 1 družino, na 70. cesti, cena $4200. Hiša za 1 družino na 77. St cena $3500. Hiša za 1 družino na Spencer, cena $3500. Dve hiši na E. 61. cesti, cena $6100. Hiša za 2 družini, na 69. cesti cena $4400. Hiša za 2 družini na 63. St. cena $3500. Hiša za 2 družini na Spencer ave. elektrika, kopališče, cena $4550. Hiša za 3 družine na Bonna ave. cena $5700. Hiša za 4 družine na Carry ave. rent $45, cena $4000. Hiša za 1 družino na E. 139. cesti, vse moderno, cena $5500, Hiša za 2 družini na 92. cesti, vse, v finem stanju, cena $8500. Hiša za 2 družini na -E. 60. cesti, lot 40x187 cena £4600. Hiša za 2 družini na 61. cesti, lot 62x140, 2 garaži, cena $6500. Hiša za 4 družine, na 61. cesti, cena $5200.,' Imamo tudi nove hiše, pla- ; ča se takoj $1000, ostalo na I lahka odplačila. Za podrob- i nosti vprašajte na 6106 St. i Clairave. vprašajte za Frank Meh ali Frank Sešek.' (66) 1 nažnAnilo Naznanjam Slovencem, ' da bom imel 1. junija veliko razprodajo vsakovrstne domače Živine in farmarskega orodja, ker zapustim farmo. Kdor želi kaj enakega, naj oride ta teden sem. Naprodaj 1 imam tudi farmo, 52 akrov. J iiko lepo poslopje, vsa zem l a obdelana in posejana. 4 Cena $5000. Louis Somrak n r rv 1 tl ; župnik,:: 0 SLOVENSKI 1 a, ZOBOZDRAVNIK, j 0 6127 St. Clair Ave. <1 Kuousovo poslopje nad Grdi- I a novo trgovino. J" » | Najboljše zobozdrav- 1' »iško delo po niz-'l j kih cenah. ,, j t Uradne ur« od 8:30 zjutraj do ? j* J 8:30 sveČor. V n 1 MT" Liberty bondi ie «pr«J*miiJo C c C " >t » plačilo polne vrmhiaiti. C L" -- e ^ ^ y,;\ ' ••• •.' >? . Za vsakovfctno plumbers-ko delo, kopališča, sinke, ^ boilerje, furnese, se ogIasi: ( te najprej pri meni, predno vprašate drugje. Prihranite si denar. Vse delo je garanti-Q rano. V tem podjetju in na tem prostoru sem že nad 10 "let. A. J. Budnick & Co. Plumberji za vas 6723 St. Clair ave. v Tel. Princeton 1193 W. ' Bell Rosedale 5417 J. (69) *» Naznanjam, da imam v zalo-z gi najboljše šivalne stroje in to "SINGER ŠIVALNE STRO-L JE" katerih nobeden drugega J izdelka šivalnih strojev ne pre-3 kosi v šivanju. 3 Dajem jih tudi na lahka od-plačila irt sicer po $2.00 meseč-) no aH za gotovi denar v devetdesetih dneh časa za plačati. Toda ne pozabite pa tudi, da po-' pravi jam vsake vrste šivalne : stroje o^$i.5o višje, ter tudi ' kdor želi zamenjati stari stroj za novega, vedno vzamem stari stroj v račun na novega, i. Toraj gospodinje kakor tudi K dekleta, ako želite imeti trpei-, ni šivalni stroj, z glasite se pri - vašem Slovencu RUDOLF PERDANU - 6026 St. Clair ave. ) ---- Delo dobijo "squeezer" j modlarji. Chisholm Mfg. Co. _ 5046 Lakeside ave. (65) j POZOR! ^^^^^ Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem pri jate > lju 1 Geo. A. Lorentz, 1 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna - popravila, postavljam kopa- 1 iišča, vsakovrstne sinke, boi- . - lerje na paro, za vročo vodo ' . toilete in najnovejše vrste j : fornese. CENE NIZKE IN DE L0 GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 ( Princeton, 1319 (x25) , 1 Naprodaj je motorno kolo s side karo, kjer se vozijo 1 lahko 3 osebe. Krasen stroj : v dobrem stanju. Proda se radi odhoda v staro domovi-1 no. $426 je veljal, sedaj za, ^250. Vprašajte T. Malnar, ! 3531 St. Clair ave. (06) 1 1 ■ 1 pdva iv InivA rKVA m BUliNA 'h- f slovenska posredovalnica za najemnino (rente) in posredovalnica 2;a vse, kar imate naprodaj ali za kupiti, hiše, trgovina, avtomobile, itd. Vsakovrstno prevažanje (mo ving) po mestu tn izven mesta. Točna in poštena postrežba. Frank Jelerčic, 6113 St. Clair ave. Princ'ton 2883 Rosedale 4559 I (82) Hlltll mwl'l 1 t {"H-W-f I Dr. S. HoBasderJ zobozdravnik :: 1355E.55th St.vog.St.Clair iji ;: Vstop na 55. cesti nad ieltarno :: j K i h Ure od 9. ftjutraj do 8. »v«žer. ;; Zaprto ob sredah pop. ;; i! tudi v nedeljo zjutraj. HU' W-H I I 1 ! >»♦< 111»l -f-H-^ -- Naprodaj je hiša za 3 družine na 1153 Norwood Rd. Jako poceni, če se proda v 14 dneh. Samo $1500 takoj. Vprašajte pri J. Lušin, 1065 -E. 66th St^ f (67) LIBERTY BONDI se kupujejo pri nas za gotov denar po najvišji tržni ceni. Mi plačamo gotov denar za vojno hVanilne znamke. S. T. Bone & Co. 808 American Trust Bldg. na Square. 8. nadstropje, odprto do 8. zvečef. (x58) VABILO V DRUŠTVO. Kranjsko Katoliško pod. društvo Presv. Srca Jezusa je sklenilo na seji 13. aprila, da ddpra-vi vGtopninske pristojbine za mesec maj junij, in julij, vsemn kandidatom od 16. do 40. leta. Cenjenim rojakom, ki niso še v nobenem ali ki želijo vstopiti še v eno društvo, se tukaj nUdi lepa prilika, da brezplačno pristopijo v naše društvo. Dr. Srca Jezusa, ki bo obhajalo meseca avgusta svojo 20 letnico, je danes največje samostojno društvo v Clevelandu, šteje nad 350 članov in ima sko-ro $10.000 gotovine. Dasi je influenca posegla v naše društvo v polni meri ter nam ugrabila 8 članov in 5 članic, pa je kljub temu naša blagajna v celotnem računu za par stotakov napredovala, kar je dokaz, da je društvo na dobri podlagi. Do danes so večinoma vse podporne organizacije zvišale ali celo podvojile asesment, medtem ko je naše društvo ostalo brez vseh naklad. Član plača $1.00 mesečno in je zavarovan za $3co v slučaju smrti in $6.00 na teden bolniške podpore. Oženjeni člani pa lahko zavarujejo svoje soproge za $150 smrtnine, akq plačajo 25c. mesečno zraven svojega asesfhenta. Seje se vrše vsako drugo nedeljo popoldne v S. N. Domu, dvorana št. 3. Natančneje podatke lahko dobi vsak pri predsedniku John Levstik, 1121 E. 66th St. ali pri tajniku Frank Zupančič, 1364 E. 36th St. ali $fcri vsakem dr. članu. Rojaki, n| odlašajte, sedaj je prilika. Zglasite se 3 dni pred sejo pri dr. zdravniku J. M. Seliškarju, da vas preišče. Objednemne apelirala vse društvene člane, da upoštevajo ta oglas in upeljejo čim več novih članov. ODBOR (Fri 81) POZOR? slovenske in hrvitske gospodinje! Gotovo ne pozabi te, da dobite pri meni Še vedno najboljše grocerijsko bla go ceneje kot kje drugje Najboljše vrednosti Pridi-! te v našo trgovino; da vam postrežemo. John Centa, 6105 St. Clair ave.: slovenska groOerija. •_ ____(x) --- Delo dobi ženska za hišna opravila, ki zna dobro kuha ti. Mala družina, en otrok, delo od 8. zjutraj do 6. zve čer. En popoldne,v tednu Dober apetit. bolezni (Severa's Skin Olntmet) X pomeni, da sc splošno dobro počutite. Ce je vaš apetit pokvarjen, fie je Jj^ju^rSS ^rbeiih hpahkov" 3>1 vaš želodec iz reda, če se ponavlja zaprtje, je to znamenje, da vai pre- kakor srbež, eczema in letenski V bavljalni sistem potrebuje takojšne pozornosti. Vzemite pahki. Cena 50c in 2c davek. ' Zdravilno kožno milo. X O bi se moralo rabiti vsepovsod, jC Npyfifny kjerkoli je koža ali sestav nepra- Y vilen, Med raznimi drugimi ite- Zl " ^ vilnimi mili, ki se ponujajo, je 1C 1 1 v • /"> v Severovo zdravilno milo (Seve- jf1' Z.eloacni Lirencec ^ ^^ sk»n soaP> naj. ^ bolj uspešen preparat. En sam i > poskus vas bo prepričal, da je i S to milo medicinske vrednosti, ^ (Severas Stomach Bitters) pred vsako jedjo v predpisanem navodilu in dobro očisti koo in' vam daje us- ] M pazite na dobrodelne posicdice. Pomaga prebavi, regulira odvajalne or- peh. Cena 25c in le davka. ^ P % gane in vlm prinaša dober apetit. Mrzličen položaj j C povzroči, da je bolnik utrujen, j r.....■■—,-.---*------------5--koža vroča in zdražljiva, če se je ] f Stari in boleh«! ljudje bi morali posebno jemati to želodčno ^<> zdravilo, od časa do časa, da bodejo zdravi in čvrsti. naj ustavi neprijetno vročino v 4> _______ ______i_____________kozi, in ki poživi vse vaše telo. To je Severov Anlisepsol (Se- 4 v v ' ' vera's Antisepsol), katerega ra- C Cena: 75c in 3 cente davek, $1.50 in 6 centov daveH. bite raztopljenega kakor je v 4 ' navodilu. Cena 35c in I c davek. 1> ■ -'. , '"'' 1 -f .—------o Severova družinska zdravila se prodajajo po lekarnah vsepovsod. Zahtevajte Severova zdravila, zavr- O nite vse ponaredke, če jih ne morete dobiti v vašem msstu, tedaj pošljite vašo naročilo nam in priložite davek < > W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa fHH^Hll Ali si še niste |( naročili fine |j nove obleke jI Vaša dolžnost je, da imate lepo obleko km skrojeno po vaši želji. Pri nas dobite na razpolago več blaga in vzorcev, da si lahko izberete obleko M kakoršno sami želite. . . Mi izdelujemo obleke po cenah od $25 MI IZDELUJEMO FINE OB- do $75.00; mi vam vedno prihranimo LEKE. ČISTIMO, BARVA- $5-oo do $15.00, MO, PRENAREDIMO IN ^ „ m-* ^ . . il ZAKRl'AMO STA)iE. | ^ ' H Naše delo in postrežba sta najboljša. kM The FRANK DRY CLEANING CO. H 1361 E. 55th ST. ZRAVEN ST. CLAR U I Nasproti Lake Shore Banke. * 1 __* Vf Tpm ja ^ MLIK^^ 1 National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. m 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo z-dravniske predpise. V zalogi- imamo-vse, kar je treba v najboljši lekarni. ------ ' ■ r t ' i PODPIRAJTE DOMAČINA. Spodaj podpisani Jugosld-van se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom' za vsakovrstna plumberska dela, kakor upeljavanje toilets, sinkov, boilers, in tako dalje. Vse delo izvršujem v vašo popolno zadovoljnost in garantirano, po / zmernih cenah. Priporočam se vsem rojakom v obilna naročila. Podpirajte domačfcga človeka, ki vam pošteno postreže. • NICK DAVIDOVICH, 6620 St. Clair ave. Tel. Princeton 1173. .. ............ .. i. i mi,- Več zajcev, jako fine pasme je naprodaj, radi selitve. Prodajo se po nizki ceni. 1416 E. 34th St (65) Pošteni fantje f7 s p riime- ...... ^ IZREŽITE SVOJE KUPONE. Sledeči dnevi so določeni, ko dobite obresti od svojih Liberty bondov: i First Liberty Loan 3% obresti 15. junija in 15. dec. ^ Second Liberty Loan 4 odst. obresti 15. maja in 15. nov. Third 'Liberty Loan obresti 15. marca in 15. sept. Fourth Liberty Loan 4^ obresti 15. aprila in 15. okt. Izrežite svoje kupone kadar zapadejo in vložite jih j pri nas kot gotov denar. Tako služite obresti na obreati. J 4 ODST. NA OBRESTI. 17TD CT trust & savings co rllvo 1 national bank 247-303 EUCLID AVE. BLI?U SQUARE M Skupno premoenje $i25.oco.ooo. " , i ~ ^ --—---- Lake Shore Banking & Trust .Co. Il » ST. CLAIR A VE. VOGAL 5 5. CESTE j Pošiljapio denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo ^ffl šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. lU] Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti. Pišite f) j za nat Jjne informacije slovensko ali hrvatsko. ||j JB. MIHALJEVIČ, ll ' II HAN S IZ IS L A N DA^] SPISAL VICTOR HUGO,......ZA "A. D." PRIREDIL P. "Žalosten! Zakaj? Kaj se je zgodilo med njim in njegovim očetom? Ali mogoče oče nasprotuje njegovi poroki?'* "Ne vem, mi ni povedal. To da ljudje pripovedujejo, da njegova jasna visokost zahteva, da se zakon sklene." "Zahteva! Poel, ti praviš, da podkralj zahteva, da se njegov sin poroči ? Toda zakaj pa naj bi zahteval, če je njegov sin Ordener, tvoj mojster, pri volji se poročiti?' Mi ni znano, ekselencah Meni se zdi jako otožen." | "Otožen! Zakaj neki? Ali j sta mogoče imela kak prepir z očetom?". "Prvič sta se srečala z oče tom v taborišču, blizu Berge-na. Njegova jasna visokost je rekla: "Jako redko te vidim, moj sin!"— "Toliko bolje za mene, gospod moj in oče," je odgovoril moj mojš-ter, "ker vidim, da se zanimaš za mene, če me pogrešaš." Potem pa je povedal njegovi milosti nekaj podrobnosti o svojem potovanju po severnih krajih, in njegova milost je odgovorila: "Dobro je!" — Drugega dne je prišel moj mojster iz palače in je rekel: 4tOče želi, da se poročim, toda najprvo želim vprašati svojega drugega o-četa, generala Levina.'—In moral sem osedlati konje, in tako sva dospela v Tronch hjem." "Moj dohri Poel," reče general s tresočim očetovskim glasom, "ali je res rekel, da sem jaz njegov drugi oče?" "Tako je, ekselenca!" "Gorje meni, Če mu ta poroka povzroča težave, kajti " raje se zamerim samemu kralju, kot da bi jaz silil Or-denerja v kak čin, ki niemu niso po volji. Toda vendar— nevesta je hči lord kanclerja obeh kraljestev—hej, Poel ali je Ordenerju znano, da se nahaja tu grofica d'Ahlefeld njegova bodoča tašča, že nekaj dni, in sicer inkognito, in da pričakujejo tudi grofa, njenega soproga?" "Nihče mi ni še povedal te ga,' odvrne Poel. "Pa vendar," mrmra stari general, "on mora vtedeti o tem, sicer se ne bi tako hitro umaknil v trenutku, ko je grofica dospela." Po tem govoru stari general prijazno odslovi služabnika in odvrne vojaški pozdrav straži, ki je prezentira-la orožje, in se vrne ves v skrbeh v svoje stanovanje. Peto poglavje. t Častnik ki je spremljal našega mladega potnika po vijugastih stopnicah in visokih dvoranah ogromne .trdnjave, je končno odprl vra-ra sobe, kjer je bival mož, ki ga je iskal tujec, in prve be sede, ki so mu priletele na uho, so bile: "Ali je dospel konečno kapitan Dispol-sen ?" Govornik je bil star^mož, ki je sedel s hrbtom obrnjen proti vratom, s komolci oprt na pisalno mizo, z rokami se držeč za glavo. Bil je oble čen v črno suknjeno obleko, in nad posteljo, ki je stala v kotu sobe, je visel zlomlien grb, okoli katerega so bili i nakopičeni zlomljeni redovi ; Slona in Dannebrog, grofov-ska krona, zlomljen meč in j dva fragmenta roke Pravice i zvezane skupaj, vse to je tvo- « rilo okrasje sobe. Stari mož 1 v sobi je bil grof Griffen- j feld, nekdanji lord kancler i Schumacker. i "Ne, mylord," odvrne Ca- i stnik potčm pa šepne tuj- i cu: "To je ujetnik, katere ga želite videti," nakar zapu- i iti ječo, zapre vrata, ne da bi i se zmenil za krik starca, ki Je kričal: "Ce ni kapitan s Dispolsen ki prihaja k meni tedaj ne želim videti niko- < mK T;' «r ' 1 •WkS a - " ..ii... * t K >i ;e gar druzega." Po teh besedah ostane tu-e jec pri vratih; ujetnik, ki ni )- opazil tujca, ker je bil s hrbtom obrnjen proti vratom, 0 je umolknil in se zamislil, a Zdajci pa mahoma zakliče: i- "Kapitan me je gotovo pozabil ali me pa je celo izdal! \t Oh, možje, ti možje so kakor e snežinke, o katerih je Ara-i- bec mislil, da so diamanti, c Arabec je skrbno skril sne-žinko v svojo listnico, in ko >' je čez nekaj dni pogledal .v i; listnico, da opazuje krasen [diamant, ni našel ničesar v li njej, niti kaplje vode!" r1 "Toda jaz nisem tak človek," reče zdajci tujec. Schumacker hitro vstane. _ "Kdo je tu? Kdo prisluškuje \ mojim besedam? Ali je zopet prokleti Gulden lew po-_ slal svoje vohune, da mi niti ^ v ječi ne privoščijo miru?" "Ne govorite slabo o podkralju, mylord grof.' "Lord grof! Ali mi daješ 1 te naslove, da se mi laskaš? Zaman se trudiš, kdorkoli si jaz nimam nobene moči več.' "Ta ki govori z vami, vasi nikdar ni poznal v dneVih vašega sijaja in moči, pa je l kljub temu vaš prijatelj " 3 "Raditega, ker še vedno e upa, da dobi kak dobiček od 1 mene; spomini nesrečnih, ki se pojavljajo v glavah mož 1 se merijo z upanjem, katere-1 ga stavijo v bodočnost." "Jaz sem oni, ki bi moral cjvigniti pritožbo, plemeniti 3 »rof, kajti jaz se vas spomi-" njam, vi ste me pozabili. Jaz ; sem Ordener." 1 Žarek veselja se posveti v žalostnih očeh starega moža, in smeh, katerega ni mogel * zakriti, se pojavi na njego-1 vih ustnicah, prav kakor če 1 solnčni žarek posveti skozi ■ teman oblak. J "Ordener! Dobrodošel, po " tnik Ordener! Tisoč molitev 1 naj se dviga proti nebu za 1 srečo popotnika, ki se spomi-" nja zapuščenega jetnika." J "Toda," vprašuje Ordener, " "ali ste me v resnici pozabi-l li?" > "Da, pozabil sem te," reče Schumacker, katerega se je ^ zopet lotila- prejšna žalost, "pozabil sem te, kakor poza- • i bimo hladen vetrič, ki nas ) je pohiadil in šel mimo nas; - srečne se lahko štejemo, če ) ta vetrič ne naraste v nevihto, ki nam grozi z uniče- - njem." - "Grof Griffenfeld," pre- - kine mladi mož govor ujetnl- - ka, "ali niste bili prepričani f v svojem srcu, da se vrnem k vam?" "Star 'Schumacker ni ra-1 čunal na tvoj povratelc, toda ) tu zraven je deklica, ki me - je ravno danes spomnila, da - ie osmega maja minilo eno. ; leto, odkar si šel ti od nas." i Ordener se vznemiri. "Sveta nebesa! Ali je to 1 dekle vaša Ethel, plemeniti 1 grof?" - kdo drugi naj bi bil?" "Vaša hči, mylord, naj bi , mene ohranila v spominu in i štela mesece, ki so minuli, t odkar sem bil odsoten? Ah, s koliko žalostnih, strašnih - dni je šlo mimo mene od te-, daj! Prepotoval sem vso f Norveško od Kristijanije do j Wardhusa, toda vse moje i stopinje so mi neprestano ka i zale pot nazaj v Trondhjem.' "Le obdrži in uporabi svo jo svobodo, fant, dokler jo! 1 moreš! Toda povej mi, kdo si pravzaprav! Ordener, rad bi te poznal po kakem drugem imenu, po tvojem pra-' vem imenu. Sin mojega smrt nega sovražnika se tudi ime- - nuje Ordener, in ti vendar • nisi Ordener Guldenlew?" "Mogoče je, plemeniti grof - da vaš smrtni sovražnik i čuti večje zanimanje in pri-' jaznost napram vam kot vi i napram o Temu." "Ti se izogiblješ mojemu i ■ vprašanju; toda ne bom si-|i . - A- ~ 1 lil v tebe; ohrani svojo skriv tu- nost. Mogoče bi zvedel, če bi ni silil v tebe, da žlahtni sad, tir- ki tolaži mojo pijačo, skriva m, v sebi strup, ki bo uničil molil. je življenje." • 5e: "Grof! zakliče Ordener za- užaljen: "Grof!" ponovi še al! enkrat z glasom pomilovanja or in očitanja." ra- "Kakšen vzrok naj bi ti. imel, da ti zaupam," odvrne ie- Schumacker —"kako naj bi ko zaupal tebi, ki se drzneš v .v moji navzočnosti zagovarja-en ti neusmiljenega sovražnika v mojega, življenja, Guldenle-wa ?" 10- "Podkralj Guldenlew," prekine izbruh nezaupnosti ie. mladi mož, "do katerega ču-ije tite toliko ogorčenjaf, je prav o- kar dal povelje; da se v bodo-►o- če lahko gibljete svobodno iti in neopazovano v okolici gradu Munkholm. To novico id- sem zvedel v Bergnu in prav gotovo je, da pride tudi ura-eš dnim potom kmalu do \>as Š? "To je v resnici milost, kaši tere se nisem nadjal, in mi-č.' slim, da si ti edino živo bitje asi na svetu, kateremu sem razo ih del svojo željo. Tako toraj, je oni hočejo zmanjšati težo mojih verig v istem Čash, ko io prihaja moje življenje k kon-cu, in kadar me smrt poti-ki pije in me potegne s s'eboj, ož /edaj bodejo najbrž rekli: e- "Svoboden si!" In po teh besedah se sta-•al ri mož grenko nasmehne, iti potem pa zopet spregovori: 11- "In ti, mladič, ali Še vedno az sanjaš o tvojih blaznih idejah po Neodvisnosti?" v "Če jaz ne bi imel teh bla-a, znih idej, tedaj danes ne bi :el bil tukaj." o- "Toda kako pa si dospel v Ce Trondhjem, kako si dospel ,zi v to zapuščeno in samotne trdnjavo?" f po . "Prav lahko, na konju." ev "In kako si dospel na otok za na katerem stoji trdnjava u- Munkholm?" "S čolnom." ;r( "Ubogi norec! Ti misliš )i- sam o sebi, da si svoboden, . toda zapustil si konja in ga Ce zamenjal s Čolnom. Tvoja je lastna pamet nikakor ne iz-st, polnjuje tvojih želj; krviž-e a- Ijna zverina je to, prazna as stvar; in ti imenuješ to svo-s; bodno voljo?" Če "Jaz prisilim živa bitja, da /j- me ubogajo." :e- "Če ti misliš, da smeš koga prisiliti tedaj daj to pravi-e- co tudi drugim, da tebe pri-il- silijo k delom, ki ti niso po ni volji. Neodvisen je samo oni m človek, ki živi sam za sebe, , ki ie osamljen od vsega sve ' a- ta. da "Vi ne ljubite Človeštva, ne plemeniti grof.' i da Stari mož se trpko nasme- i rjo, je. "Razjokal sem se mnogo- i }," krat, ker sem mož, in sme- ; jem se onim, ki me hočejo to potolažiti.. Če se nisi še na-, iti učil, tedaj prideš prav kmalu ; do spoznanja, da nesreča ?" ustarja nezaupnost, kot ust-bi varjajo dobri časi nehvalež-in nost. Povej mi, ker si rekel, li, da prihajaš iz Bergna, kako , h, se godi kapitanu Dispolse-ih nu? Ali mu pihajo ugodni ; te- vetrovi na potu? Moral je so doživeti veliko srečo, ker si-do cer bi me gotovo ne zapustil, »je Ordener je postal resen in ka prišel je v zadrego. "Pravite Dispolsen, moj r0~ plemniti lord grof? Prišel 1 jo j sem danes k vam, da z vami do govorim o njem. Znano-mi ad je, da uživa kapitan Dispol- , u_ sen vaše popolno zaupanje." Dalj« prihodnjič. rt /_ c e- -- ar Išče se dekle za delo v candy store. Dobra plača, i rf Poizve se na 1401 E. 55th • k J. Smrekar. (66) —___f vi t Slovenka dobi delo za hi- I u šna opravila. Oglasite se v t ;i-1 uredništvu. (68) U IVANA PAKIŽ, | . in sicer na neznan *način, v g Streator, 111. v noči med 19. | in 20. majem na , železnici, g kjer je bil uposljen več let. »j Trupo je bilo prepeljano v j? Cleveland za b°8reb» in za.t0 IR f se zahvaljujeva Vsem onim gj I prijateljem in sorodnikom, | ki so ob času tega dogodka | ; in žalosti prihiteli k nam, bi- g . 41 z nami in čuli z nami, pri; | nesli vence in se udeležili | . sprevoda. Naj bo še posebej g , izrečena zahvala družinam P Ponikvar, Jos. Lešnak, Fr. | Mervar in Jakob Doles, za- | hvala tudi g. Anton Grdini | za opravilo, ko je pripel' | truplo v Cleveland in izvr- g šil vse v našo z^dovoljnost. g Ranjki je bil doma iz vasi gj Ravne pri Rakeku, tukaj za- g pušča v Clevelandu 2 brata, g V Minnesoti enega, v West Virginiji enega. Podpisana g| se v imenu vseh najiskreneje gj{ zahvaljujeva vsem. Jakob ia Valentin Pakiž. p Naprodaj je . hiša za 2 B družini, lot 40x115, elektrika S plin, kopališče zgoraj in spo- ffi daj. Cena primerna. 389 E. 160th St, Collinwood. (67) | Naprodaj je hiša, 12 šob, ffi za 4 družine, ceia $4800. I| Hiša naprodaj za 2 družini, fe na 1011 E. 72nd PI. elektri- | ka, furnes, cena $4400. Vprašajte pri J. Lusin, 1065 p E. 66th St. (67) I Dekleta dobijo delo v laun J| dry. Nobene skušnje ni po- p treba.' Vprašajte pri The m Lloyd Laundry and Cleaning fc Co. 15225 Saranac Rd. Col ffi lift wood. # (66) S Front soba se odda v na jem za 1 ali 2 fanta. 1066 g E. 66th St. ( (66) | Slabi živci J i povzročajo mnogoštevilne bolezni. Malo drugih maladij je, ki so bolj _ trpefte in povzročajo toliko potrtosti kakor iivčrie bolezni. Vsled tega je treba takofcno zdravljenje. Med n drugimi zdravili, pripravljenimi za n take slučaje le je SEVEN'S % NERVOTON iT.' « (Severov Nervoton) mnogokrat ob- nesel kot najboljši pripomoček. Pri- r-poročamo g» vam kot sredstvo v slučaju duševne potrtosti, insomnije K ali izgube sptfija, nervozno izčrpanje H ^ ali onemoglost, histerije in nervoz- H rs nosti sploh. Ojača oslabele živce, E M; jih poživlja in tako ojača ves živčni S I sistem, da more vzdržavati napor in i odgnati bolezni. Naprodaj t vseh & S ALI ČAKATE? ~ t Čakal bom, dokler me ne Čj bo bolelo, ta izraz se dosti- M krat rabi, kar se tiče zob. ^ Ali vi čakate, dokler pogori ^ vaša hiša, predno jo pusti- Iz te zavarovati? Kadar zboli fr[ vaš otrok, ali čakate, da u- ^ mrje, predno pokličete zdrav tf nika? AfI čakate januarsko ^ mrzlo vreme, predno kupite J* zimsko sukajo?« Ne čakajte ^ iulio časa, doler vask boli. p Dr. F. L. Kennedy, zobo- .C zdravnik, 5402 Superior ave. N vogal 55. ceste. P Uradne ure od 9-12, od £ 1-5. Govorimo slovensko. (X"1"24) | Delo dobi "furnace -man" g za Malleable Iron Furnace* ^ Chisholm Mfg. Co. 504(5 g Lakeside ave. (66) ^ Naprodaj so harmonike v ^ dobrem stanju, izvrstnega ^ Mervarjevega dela. Vprašaj- 9 te na 1120E, 67th St. (65) & Naprodaj je Confectiona^ ry Store in hiša z 8 sobami, ^ za dve družini. Lot je 40x g 135, na dobrem prostoru, t lasproti slovenske šole. Pro |\j da se radi odhoda na farme. 9 Več se poizve pri lastniku ^ Chas K rail, 705 E. 156 th IS St. Collinwood. (72) fg Delavci, ako ne Čitajo Sašo- g pisov, so podobni blagu, m ka- terega se neprestano baranta. G Ne čitajte listov, ki pišejo pro- h ti vašim interesom, berite le te, / ki se poganjajo za vaše pravice! Hb: ^H^B H^^V ^H ^^K. H . n n jV n n ■ ^nt HI^H ■ n■ ■ ■ ■ ■ ■ H S ■ ■ ■ .H ■ ■ ■ ■ ■■ ■ ^BH ■ ■■ ■ mmm I mM m LI V' NAZNANJAM VSEM PRIJATELJEM IN CELEMU SLOVENSKEMU OBČINSTVU, DA SEM ODPRL FINO UREJENE, KRASNO OPREMLJENE PROSTORE ZA prodajo vsakovrstnih finih mehkih pijač na 1264 EAST 71st STKEET IMAM POSEBNO DOBRO OPREMLJENO SOBO ZA SESTANKE IN POGOVORE, IN PRIJAZNO VABIM VSE ZNANCE IN SLOVENCE SPLOH NA OBILO UDELEŽM ZAGOTAVLJAM VSAKOMUR, DA MU BOM HVALEŽEN ZA OBISK IN POSTREŽBA BO VSELEJ TOČNA, PRIJAZNA IN CISTA. PRIPOROČAM SE ZA OBILEN OBISK DOBRO POZNANI Frank Zakrajšek, (prejšnja trgovina z biciklji) 1264 E. 71st STREET « * f / . ^ I! \ .. . Zaupno zdravilo dela čudeže. » / 1 Skona že trideset let se Tirinerjeva zdravHa rabijo z največjim zaupanjem. A fco tudi radi i^avega vzroka, kleir zaupnost izdelovatelja zaslu-ži popolno zaiujJG-nje in toisla»nje od strani števrlnih odjemalcev. Malio povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsfcbina izdelkov. Branili smo se dolgK> zoper draginjo na vseh. številnih potrebščinah naših, a novi vijni d&velc vnani je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceira nokolikia (povišati. Vsak prijatelj Tri-lieirjevih leloov priznava brez ugovora, da v sedanjosti^ ko moramo vedikio več •plačati za potrebščine, itn tudi lekarja stane veliko več, ni rnogioče dru»ginji v-okom priti. Zato 'pa bo vrednost Tdnerjevih leikov povrnila odjemalcem, vse kar več plačajo zia nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO tor&j ima tako zaupamje in vspeh med svetom, iker učini, da bol rg-ubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želoldtu. Trinerjevo Zdravilno Gt*nlw Vino očisti želodlec in odstrani iz notranjščine drobovja vse »nabrane nepotrebne ini strupene snovi, ki so nekakšen br-lo£ zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trjruerjevi leki so . prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice: ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasartosti, nep st; istotafco za čiščenje ran,, izpuščanje in drugtfi kožnih otvorov. Dobi se v vsefh lekarnah. Naj novejše nagrado so dobila TrinCrjcva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, C rand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. \ 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, HI.