»Ob cesti pa gostilna Picassovo darilo Skopju Novi Zakon o zasebnem gostinstvu je odprl možnosti, da obnovimo stare gorenjske, furmanske, poštne in vaške gostilne. Mnoge stare gostilne, pred katerimi so se nekdaj ustavljali tovorniki s težko naloženimi parizarji ali poštne kočije, so ostale tako do današnjih dni in čakajo, da jih mladi rod obnovi, zbriše prah s starih gostilniških miz in poišče na podstrešju kovan izobesek in ga obesi nad gostilniška vrata. Tovornike in postiljone bodo zamenjali šoferji in avtomobilski Potniki, hlevi, ki so nekdaj služili za preprežne konje, pa bodo postali garaže. OSTANE NAJ DOMAČA Pri obnovi poslopij in notranje opreme naj se lastniki posvetujejo s strokovnjaki, predvsem naj se obrnejo na Zavod za razvoj in proučevanje turizma v Ljubljani in na Zavod za spomeniško varstvo v Kranju. Posebno naj pazir GOSTILNE —KULTURNI SPOMENIKI Večina nekdanjih starih gostiln, kot npr. pri Razingcrju v Podkorenu, pri Petacu v Kranjski gori, pri Brinšku, pri Rahotu ali pri Matičku na Zgornjem Otoku, pri Za-babirlu v Podvinu, na Labo-rah pri Kranju, pri Robežu Lep primer hleva s senikom 3°. da ne spremenijo zuna-nJega in notranjega videza sv°jih gostiln, da jih tako ne 0roPajo prijetne domačnosti. Okenske mreže, stari kamniti Podboji, izrezljana vrata, obokane veže, stebri, lepi leseni stropi naj ostanejo, le obnovi jih je treba v prvotnem tonu. v tako obnovljenih prodorih naj nameste nove mi-2e in stole po starih vzorcih ali Pa celo stare temeljito obnove. Izogibajo naj se tip-skc5a aluminijastega ultra-Pasnega pohištva in ultrapas-n\h oblog, ki v take stare gonilne ne sodijo. V dekora-ojo bo služila tudi stara zna-čllna obnovljena gostilniška 0lT>ara, ki jQ lahko na novo naredimo po starem vzorcu, Slare svetilke, lončena p°soda, skledniki, svečniki in mn°gi drugi stari predmeti, star furmanski komat z ^eninastimi obročki bi so-1 v vežo -furmanske« go-SUlne kot okras. v Lomu, pri Jagru v Kamniku in druge, so naši kulturni spomeniki, za preureditev bi njihovi lastniki na priporočilo Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju lahko bili oproščeni nekaterih davščin pri poseku in razrezu lesa za obnovo, če bodo hiše obnovili po navodilih spomeniške službe. Marsikatera kmečka hiša, ki sicer nikoli ni bila gostilna, pa lastniki imajo veselje do gostinstva, lahko postane prijetna domača gostilna. Zavedati se moramo, da tujci pa tudi domači gostje iz mest žele ob rekreaciji sprememb, ne pa da bo, sedel za enako mizo, kakršne so v kranjskih, beograjskih ali ljubljanskih lokalih. Mnogi kmetje imajo v svojih hišah prazne sobe, ki bi jih mogli uporabiti za tujske sobe. Za obnovo sobe v turistične namene je možno dobiti za eno sobo 730.000 dinarjev kredita s 7% obrestmi pod pogojem, da jo skozi pet let 45 dni v letu daje na vo- je...« ljo turistični organizaciji. Tudi v teh sobah moremo s pridom uporabiti- staro pohištvo, postelje naših dedov, tudi stare skrinje naj najdejo svoje mesto v turistični sobi. — Torej, uporabimo pri turističnih sobah staro pohištvo, kredite pa uporabimo za preureditev sanitarij, kopalnic in ureditev kuhinj, za nabavo frižiderjev in ureditev okolice hiš. Mnoge kmečke hiše, kašče, seniki, mlini, staje, planšar-ski stanovi so opuščeni in propadajo, namesto da bi jih dali v uporabo turizmu kot vikende. Ker je za take objekte precej zanimanja, naj bi naši bralci sporočili naslove. Tako bomo rešili te objekte, ki kljub starosti predstavljajo del našega narodnega premoženja, našemu turizmu pa bomo storili uslugo. Mnogo teh objektov pa predstavlja tudi kulturne spomenike. Naša Gorenjska mora v svojem turizmu čimpreje doseči našo sosednjo Koroško, kjer opažamo, da se turizem seli iz velikih turističnih središč kot je Vrba, v mala naselja in gorske kmetije. Turizem je lahko močna osnova za dvig standarda naših kmetovalcev, ki bodo svoje pridelke lahko nudili doma turistom za ceno, ki jo imajo v gostinstvu. Promet od gostinstva in turistične dejavnosti pa ne vpliva na povečanje osnove za odmero davka iz kmetijstva. Naši ljudje se vse premalo zavedajo, da je na Gorenjskem poleg kmetijstva in industrije lahko tudi turizem pomembna gospodarska dejavnost. — JERNEJ ŠUSTERS1C Eden danes največjih živečih slikarjev Pablo Piccaso je podaril skopskemu umetnost-nemu muzeju delo »ženska glava«. Platno ima veliko umetniško vrednost. Delano je po znani tehniki velikega španskega slikarja in bo predstavljalo veliko dragocenost skopske galerije. Delo je na« stalo leta 1963 in ga cenijo na okoli 25.000 dolarjev. Razstavljeno bo 26. junija, ob 2. obletnici katastrofalne-ga potresa, ko bodo odprli razstavo vseh del, ki so jih znani slikarji darovali Skopju. 7. maj 1965 Milijonar brez milijonov Uslužbenec sekretariata za notranje zadeve v Novem Sadu Onufrija Puškaš je izgubil srečko številka 802002, ki je zadela 3 milijone dinarjev. Ker si je zapisal številko srečke, je prepričan, da je dobitnik premije. Zato je poiskal advokata, ki je dosegel, da se ta premija nikjer v Jugoslaviji ne izplača prej, dokler ne odkrijejo pravega lastnika srečke. Kako je izginila srečka? Razburjen »milijonar brez milijonov« pripoveduje: »Srečko je kupila moja žena, ko je zapuščala bolnico v Novem Sadu, kjer je bila na zdravljenju. Kot ponavadi sem si zapisal številko srečke. Po sedmih dneh sem postal dobitnik premije. Toda sre& ka je izginila. Moj 15 letni pastorek sicer pravi, da jo je pokazal teti, kjer naj bi tudi ostala. Toda tetka tega ne prizna«. Z vzdihom je končal Pu$-' kaš svojo pripoved, z upanjem, da bo srečko vseeno našel. ' Malarija zatrla Pročelje stare gostilne, ki naj di po obnovitvi bi ostalo nespremenjeno tu V Srbiji je vsako leto do leta 1947 zbolelo za malarijo okoli dvesto tisoč oseb, kne je zelo zvišalo stopnjo splošnih obolenj, umrljivosti in posebno umrljivosti otrok. Izgube zaradi malarije so znašale letno okoli 20 milijard dinarjev. Od tega leta se obolelost za malarijo sistematično znižuje in od leta 1959 traja kampanja za popolno odpravo. Ma-larične terene posipavajo z emulzijo DDT s podaljšanim delovanjem, vodijo epidemo-loško anketo pri vsakem pojavu malarijo, pregledujejo odpornost komarjev proti in-: sektidom, za kar porabijo letno 100 milijonov dinarjev.' Rezultati teh akcij so zelo pozitivni. V štirih letih jO zbolelo za malarijo v Srbiji le 41 oseb. Reklama Presenečenje iez Sklonka. tehnik zna- zmožna sodobna braniari- Janez Sklopka, tehnik zna nega podjetja in solidnih prejemkov, si je pridobil vse, kar si je lahko poželelo srce povprečnega državljana 21. stoletja: komfortno stanovanje v 111. nadstropju nove •uperstolpnice, fiat 13.000, trodimenzionalni televizor, vikend hišico na Luni... Malo na kredit, malo z gotovino, no, rajši več na kre * kot z gotovino, toda državljani 21. stoletja si s tem niso belili glave, odkar vam je za prvega poroka lahko šel tudi gospodinjski robot ... Le nečesa Janez Sklopka ni In ni mogel najti, čeprav je po tem hrepenel in vzdihoval že /lolga leta. Ni se mu posrečilo srečati pravega dekleta, ki bi bilo pripravljeno S njim deliti vse sladkosti in tegobe tega življenja, kot so rekli naši stari, ki se ob prvih ovirah in klančkih niso na vrat na nos ločevali, kakor Je v splošni navadi dandanes. S tem nočem reči, da je bil Janez neprivlačne zunanjosti ali neotesan ali neroden pri fenskah. Oblačil se je po modi, jezik mu je tekel kot leteče milice motorno kolo in malo je bilo takih, ki bi mu rekle*»ne«. Vendar kljub vsemu žoga nI in ni hotela v gol, da se izrazim po reportersko. Nadebudni Janez je napletel ducat nežnih poznanstev, a vsako se je prej aH slej razdrlo in razočarani tehnik je sameval dalje. še nekaj nenavadnega vemo povedati o Sklopki. Ni maral satelitske juhe. Satelitska juha je bila za 21. stoletje to, kar je za dvajseto Podravki-na. Saj veste: »Le kaj naj skuham možlčku za kosilo? Vsak hip se bo vrnil iz pisarne, jaz pa še loncev nisem pristavila! Ah, da, okusna juhica Podravka me bo rešila vseh skrbi...« in tako dalje v radiotelevizijskem slogu. Janez takih juh Še povohal ni. Niso ga ganile ne besede o petih minutah pripravljanja, ne slike zvrhanih, kadečih se krožnikov. Za reklamne plakate je bil slep, za reklamne oddaje gluh. Bil Je celo malce ponosen na svojo neupogljivost In se je rad pobahal, kako mu sodobni kramarji ne morejo do živega. Toda nesrečni fant še slutil ni, kakih pretkanosti je zmožna sodobna branj ari ja... Nekoč se je zgodilo tisto neizbežno: Janez je srečal Njo. Točneje rečeno, s svojim Matom 13.000 jo je skoraj povozil, ker se mu je kot kak nepreviden otročaj zagnala naravnost pod avto. Toda ob pogledu na njeno postavico a la 22 (v 21. stoletju se niso več navduševali za BB, temveč so prišli že do poslednje črke abecede) so mu usahnile vse tiste besede, s katerimi motorizacija obsipava zgago s pločnika, čez pet minut je bila že v njegovi limuzini, čez pet ur v njegovem stanovanju, čez pet dni na matičnem uradu. Da, da, dekleta 21. stoletja niso izgubljala časa ... Potem jo je po stari navadi prenesel preko praga v njen bodoči dom in ko se je po poročni noči prebudil, je zavzdihnil: »Dragica, oprosti, toda lačen sem kot volk! Ali bi mi lahko na hitro skuhala nekaj toplega?« Nasmehnila se mu je z vso belino svoje zobne proteze in zagostolela: »Dragi, izčrpane-ga in utrujenega te bo najhitreje poživila slastna satelitska juha, ki jo izdeluje tovarna ,30. februar' iz Spodnje Konzerve!« In Janez Sklopka je na svojo grozo spoznal, da se je poročil z — reklamnim robotom ... v hiši za drevjem med Nakloni in Bistrico Kolikorkrat sem potoval od Naklega proti Bistrici oziroma Tržiču ali obratno, sem opazoval prijetno hišo za lepim drevjem na mali vzpetini iznad ceste. In vsakokrat mi Je pogled na to hišo vzbudil skrito željo o sVojem domu na tako prijetnem kraju (urbanisti naj mi ne zamerijo!). Ondan sem pa imel priložnost vstopiti v to hišo. Toda iznenađenje je bilo popolnoma drugačno. Lastnik, farmacevt Zdenko Lavička, je v posebni sobi te hiše razkazal zanimivo srednjeveško lekarniško zbirko. Njegov oče Bo-goslav Lavička je v začetku tega stoletja z vso vnemo zbiral zgodovinske lekarniške predmete po Gorenjskem in Jugoslaviji in po malone vsej Evropi. Najstarejše dokumentacije razvoja lekarni-štva, zdravilstva in kirurgije izvirajo celo iz dobe Rimljanov. V Dubrovniku je poseben muzej lekarniških dokumentacij še iz 13. stoletja. Ta ohranja predmete o razvoju lekarništva v takratnem Dubrovniku. Zbirka pri Kranju pa se razlikuje s tem, da prikazuje razvoj v svetu in da ima veliko literature o tej dejavnosti. Eden izmed najvažnejših pisanih dokumentov je debela, težka knjiga iz Padove, vezana v leseni ovoj. Pod naslovom Consiglia medica (Zdravniški nasveti) ima na pergamentnih stranicah bogato zbirko priporočil. Datum te knjige pa je — 1475. Veliko starih knjig o zdravilstvu je v grškem, latinskem, češkem, francoskem, nemškem in drugih jezikih. Lavičkova zbirka ima prav tako bogato zbirko pripomočkov za izdelavo zdravil, raznih botaničnih zbirk in podobno. Obrtniško je zelo zanimiva obsežna zbirka lesenih posod za zdravila iz Varaždina, okusno izdelane vaze iz porcelana iz Pesara (Italija) in majolike. Največ skupnih zbirk iz naših krajev ima Lavička iz Idrije. Njihova starost se suče okrog 250 let — z začetka 18. stoletja. Izvzemši na primer posamezne raritete iz ostankov egiptovskih mumij in podobno, so vsekakor kot zbirka najstarejši kirurški pripomočki. Mnogi od teh so še iz dobe Rimljanov v naših krajih, največ pa je teh instrumentov iz srednjega veka. To so razni noži, brizgalke in drugo orodje takratnih časov. Keramične vaze so izmed najzanimivejših v Lavičkovi zbirki Ne samo jaz, ampak tud; Vi gotovo odobravate sklep, da se 9. maj proglasi za državni praznik. Zato naj ne bo ta dan samo dela prosti dan, ampak naj bo tudi spominski dan. Spominja naj nas na padle in preživele borce ter na njihov boj za Svobodo. Res, da bo dan zmage v bodoče plačam prosti dan, tona to me ne veseli toliko, kakor misel, da bodo lahkcj v nekaterih krajih na ta dan .Zamenjali na grobovih pad-tfih borcev lanskoletne ove-jpele vence s »frišnimi«. Ta Slan se bomo spomnili tudi Dan na preživele borce in na našo dolžnost, da jim pomagamo npr. pri delitvi stanovanj, pravočasni rešitvi njihovih pokojnin itd. Gotovo pa je, da nekaterim borcem naše prizadevanje in pomoč vsekakor ne bodo potrebna,- če pomislim na mojega kolega Jako. On je postal namreč partizan 9. maja ob 9. uri, ko so vkorakali'partizani v mesto. Ker bi se mu tako kratki staž part.zanščine ne štel age dvojno, je nadaljeval borbo in se je boril z jezikom to komolci do danes. Tako si je priboril položaje sebi, ženi, otrokom, žlahti, zgradi.] si je vilo, kupil avto za devize, nosi zlata očala in manšetrie gumbe, zadnje čase celo trdi, da ima zlato žilo. Toda kljub vsem standardnim dobrinam vara bo vedno v debati naš Jaka nejevoljno dejal: »al' jo to kakšen socialiizem?« No, da vas pa podobni pri- mer; na dan zmage ne bi preveč razžalostili, je prav, če vam povem rajši dve veseli izza časa partizanščine: Borci nekega odreda so se pomenkovali o občutljivosti in neobčutljivosti. Pa reče mitraljezec Janez: »Pri moji prejšnji enoti je bil nekdo, ki mu je v borbi krogla od-krbnila del uhlja, pa je to opazil šele dve uri pozneje.« »To ni nič,« reče bolničar Uria. »Poznal sem borca, (ki mu je bomba odnesla polovico levega kazalca, pa je to opazil šele drugi dan, ko si jo hotel otrobili nos.« GREGA Zanimivo je, da je bila pin-ceta iz rimskih časov že tako izpopolnjena kot jih imajo dandanes. In ob tem samo dve vprašanji Lavičku. Najprej kot farmacevtu: »Koliko od teh starih odkritij in ugotovitev velja še danes?« »Precej je znanost ovrgla. Dosti pa je še danes aktualnega, zlasti za proučevanje razvojne poti lekarniške oziroma medicinske znanosti.« Bila je doba, ko je prevladala misel, da pepel v smislu koncentrata vsebuje izredno moč. Tako so sežigali v pepel celo človeške lobanje in možgane in jih v obliki pepela nudili bolnikom v prepričanju, da je tu zbir moči, življenja in človeškega razuma, ki lahko pomaga oslabelim. Tudi ta pepel je ohranjen V Lavičkovi zbirki. Sežigali so menda lobanje raznih obglavljenih obsojencev itd.« In še vprašanje Lavički kot lastniku: »Koliko cenite vrednost te vaše zbirke?« »Odgovor je seveda širok. Ni moč take stvari ocenjevati v dinarjih. Moj oče je skoraJ7 da vse svoje življenjsko delo vložil v to zbirko, ki je bila njegov konjiček. Kolikšna pa je danes praktična ali zgodovinska vrednost, je težko reči.« Res je, da lekarništvo ne privlačuje ljudi, kot to velja za druge podobne vede. Vendar pa je Lavičkova zbirka zanimiva in poučna ne le za farmacevte in medicince,' marveč tudi za slikarje, tehnike, orodjarje, lončarje, muzealce in za ljudi nasploh, kajti ta združuje zgodovinsko razvojno pot raznih kultur nekdanjih časov. Zato je škoda, da je tako malo znana in malone skrita v tisti hiši za drevjem. — K. M. Tehnična novost Mikronož Biokemiku Fernandc/.u Mo-ranu se je po desetletnem delu posrečilo izdelati posebno majhen nož, s katerim razreze človeški las na 10.000 delov. To je najpreciznejši nož, kar jih je bilo do sedaj izdelanih. * Rezilo je Moran izdelal iz diamanta, zato ima nož izredno dolgo življenjsko dobo. Z njim ne reže samo bioloških preparatov, temveč tudi kovine. Na uranu, germaniju, siliciju in drugih polprevodnikih lahko opazuje na elektronskem mikroskopu njihovo molekularno strukturo. Poleg tega kovine tako dobro razreze, da ni potrebno nobeno dodatno brušenje ali poliranje. Brazilija v upanju in iluzijah Vlaki vozijo (Nadaljevanje in konec) Lakota v Braziliji doseže svoj vrh, ko ji stopi ob stran še žeja. Neusmiljeno sonce je vsepovsod prisotno. Vode je dovolj povprečno samo vsako tretje leto. Tedaj pritlikava drevesa ozelenijo, kaktusi zmehčajo svojeltme, prepojene z vodo, izsušena zemlja pa počasi stiska široke razpoke. Samo vsako tretje leto požene nenavadno cvetje, ki prav tako hitro izgine. Deževnica, ki pride v stik s solio, pri šestdesetih stopi-njabcelzija izhlapeva tako hitro, kot je prišla. Suša postane povprečno vsako peto leto resna stvar, vsako deseto uničujoča, vsako dvajseto pa prava stiska nadloga. Zadnja taka katastrofa je bila leta 1951. Črede shujšane in izrnožgane živine so se prilepile na zadnje kapljice vode in umirale z okrvavljenimi smrčki. Mno-£ifa živali je na nevarnih tr-gjjb ^skala zadnjo sled moče. Možje, žene in otroci so v dolgih, spotikajočih se vrstah, z blaznimi ali ugaslimi °cmj, bežali stotine kilometrov daleč, puščajoč ob cesti trupla svojih bližnjih. Hiteli so proti morju, proti vodi. Ko so te prestradane M ie.irie množice našle na svoji P°ti prvo primorsko mesto, ^ je sprostilo vse njihovo Nakopičeno trpljenje. Cesto sta bili celo vojska in policija povsem nemočni. Ljudje s° oplenti'li vse, kar se je op-eniiti dalo. Ko pa je bilo obdobje najhufše lakote mi-so se vsi, mirni in naj-jffij divji, molče vrnili v SvoJo otožno ncgibnost, polno morečega sonca, v svoje suho in razpaljeno ozračje, v svojo žarečo in zaskrbljujočo poezijo in njene neme grožnje. Nekoliko dalje od sušnega Predela m. nasadov sladkornega trsa se začenja kraljestvo gozdov in vode. Tod te°e mogočna Amazonka, P* veletokov. Vse je P°-f^stno ogromno. Prečudna oitja se stiskajo ob kraljevski v reki: predzgodovinska Prašila iz zraščenih, med ^oj pomešanih, prepletenih £reves. Njihova 'igra je velika tri sto milijonov hekta-^V- V svojem okrilju skri-a komaj enega prebivalca g dva kvadratna kilometra. največje prekletstvo ™ so poji raznovrstnih ko- pika 01'-ja je koma kot sled ®a koži, pa Prav n-č črne-to-goreče je manj ■"»-sna C;?ai-ete smrtna, prav nič mani nevarna pa ni tebanida, ki zahode želo centimeter glo-b°ko v kožo ali motuca — P° njenem pikfo človek \rXr-vavi. v vsej pisani množioi «nseiiov je tudi brenčal;, ki ^-aga jajčeca na kožo, iz JJN se kmalu i/lezejo ISSh-ki prodirajo v meso. V si tA nevidni domačini pragozdov ob Amazonki povzročajo j.udo malarijo, rumeno mrz> skratka, vse mogoče tropske bolezni. Da, tod je prav vse pošastno! Bujnost praproti, lian, goščava, trnje, težka in dtišeča vlaga, krošnje ogromnih dreves, vse to da misliti na bo- preplavila je braziilsko gospodarstvo. Leta 1963 je ogromen požar opttstošn.1 plantaže ob Parani. V skladiščih pa je kljub temu ostalo toliko kave, da bi je imela vsa Očaralo me je sorazmerje njegovih obliik, pravilna lepota njegovih poslopij. Cestno onurežje, ki povezuje Brasi-lio z Mato-Grossom, z Acro, Riom, 7. Amazonijo in osta- sisi Brazilija, mesto sredi rdeče puščave gastvo amazonskih tal. Toda v njih ni veliko. Ce bi odstranili gosto streho vejevja in posekali debla, bi žgoče sonce in deževni nalivi uničili sleherno posajeno rastlinje, zemlja pa bi postajala vse bolj uboga. Agronomi pa hočejo kiljimb temu izkoriščati zemljo, ki bi lahko veliko nudila. Med dvema vrstama dreves sadijo prvo leto rastline z mesnatimi in velikimi listi, drugo leto pa pridejo na njihovo mesto kulture z dolgimi stebli in tankimi, nitk as tinti listi. Tako poskušajo, opazujejo, spreminjajo, merijo... in končno najdejo prav tisto, zaradi česar so začeli. Celo v sušnih predelih jim je uspelo obdržati poflja, zasajena s trdo, zeleno koruzo, višjo od človeka. Potrebna jim je še vladina podpora in v nekaj letih lahko z umetnim namakanjem spremenijo pet sto tisoč hektarov doslej neplodne zemlje v rodovitno polje. KAVA — GRENKI BOG Samo eno stoletje je bilo potrebno, da se je čudežni kavovec preselil iz okolice Ria v dolino Paraiba, Sao Paola, se povzpel na zaihodne .planote, se na severa ustavil šele ob savani Mata-Grossa, se zopet spustil, da je lahko preskočil bregove reke Parane in se ustavil ob zimskem mrazu juga. Že leta 1905 je proizvodnja kave presegla enajst miilijonov vreč, v naslednjih dvajsetih letih pa se je še podvojila. Kave je bilo tako preveč. Zato so jo v velikih količinah sežigali, jo metali v morje, v lokomotive. Nič se nd dalo napraviti. svetovna potrošnja dovolj za dve leti. Brasiiia: najlepše ruševine stoletja, faraonske sanje ali genialni p>reduyem ali morda drzno svarilo jutrišnje Brazilije? Dvakrat sem bil v Bra-silii, takrat ko sena odhajal in ko sam se vračal d z Amazonije, dvakrat sem bil na planoti sredi rdeče puščave, v pravkar rojenem mestu. Priznam, bii som preisenečen. limi predeli Brazilije ni gosto, toda ob njem rastejo nova mesta kot gobe po dežju. Kdo bi oekoč mogel rraisHfti, da bo v srou Brazilije, dva tisoč kilometrov od morja zraslo novo, industrijsko mesto? To mesto pa je pravu uspeh, to ni samo simbol neke Brazilije, ki se želi posvetiti sama sebi. To je prvi kamen, lep, mogočen, razkošen, kamen na pod proti notranjosti. Pri problemu prekoračenja zaledenelih rek v Sibiriji 99 je dvema sovjetskima inženirjema posrečila nenavadna utrditev ledu. Tako lahko sedaj vozi prek reke, pokrite z 20 centimetrskim ledom kolona naloženih tovornjakov, medtem ko prek 50 centimetrskega ledu vozi lahko kar ves vlak z lokomotivo vred. (Običajno nosi 50cm debel led tovornjake in 1 m debel — vlake), inženirja sta izrezala križem v ledu zareze in njih izpolnila z umetno snovjo. V zareze sta nato še izvrtala luknja tako, da je voda lahko prodrla v te čepe iz umetne snovi in tam zmrznila. Čepi so r ledu tako opravljali isto nalogo kot železo v betonu. Po tej metodi lahko sedaj 20 delavcev utrdi v p^-tih dneh 1 km zaledenele vodne poti, kar velja okrog 4000 rubljev, medtem ko velja gradnja 1 km dolgega mostu s tisoč delavci tri milijone rubljev in traja dve leti. Berlinski fenomen v stratosferi Po, mednarodnem dogovoru znanstvenikov so pričeli s L januarjem raziskovanje tako imenovanega »berlinskega fenomena«. Raziskovanje se nanaša na poseben sloj v strar tosferi, ki ga je prvič odkril meteorološki institut svobodne univerze v Berlinu. Značit-nost sloja, ki se nahaja v višini 20 do 30 km, je nenadna otoplitev zraka za 30 do 50 stopinj Celzija. elo m služba Nekateri hodijo vsak dan na delo, nekateri v službo, nekateri »na šiht«, nekateri pa so kar doma. Največ nas je tistih, ki hodimo v službo. Uh! je to zoprno. Zlasti če imate šefa, ki je pustil -cigarete, ki ima kurja očesa, samo še leto dni do upokojitve ali kaj podobnega. Zgodilo se mi je, da sem zjutraj zamudil samo deset minut, pa je bil kraval. Seveda je potem v službi lepo. Zlasti če je lepa družba. Komaj se pogovoriš o filmu, o cenah in že je na vrsti turška. Včasih pa je treba tudi delati. Navadno v začetku meseca. Najhuje je zaradi dolgočasja. So dnevi, ko ura kot da ne teče. Zlasti od poldne naprej. Cela večnost! Pred leti je bilo bolje. Imeli smo okno prav na glavni trg. Oh, kako smo se včasih smejali sramežljivim zaljubljencem, domišljavo oblečenim gospena ali pijancem na cesti. Zmeraj je bilo kaj novega in ura je bila dve kot bi pihnil. Zdaj v novih prostorih pa tisto veliko okno prav proti polomljenim kozolcem. Tak dolgčas! Prav zato zavidam sosedu, ki hodi na delo, kot vedno pravi. Dostikrat res nima niti časa za malico in marsikdaj se vrne pozno popoldne. Pri njih menda sploh ne gledajo na uro. Samo delo, delo in delo. In tako pravi, ni nikogar, ki bi mu bilo dolgčas. Dnevi mu teko pred nosom kot muhe in kar brž je konec meseca. Prav tu, ob koncu meseca pa se ne strinjam. On prinese domov celo več kot jaz, čeprav nima niti toliko šoL Zamislite! Pravil sem to v moji službi* Vsi so se zgražali. Pa smo pisali in pisali prošnje za večjo plačo, dajali celo konkreten primer tega človeka. Toda — nič! Vse je bob ob steno! In temu pravijo socializem! Ko bo prvi sestanek hišnega sveta, bom to jasno in glasno povedal, pa naj boli kogarkoli. Dosti mi je že tega! MAREL 1 Avtomat namesto cestnega prometnika Ukradel 17 milijonov 154. Kakor je bilo pričakovati,. BiH o službi sodnika ni mnogo razumel. Čeravno se je med svojim vojaškim službovanjem naučil pisati in brati, je vendar sodil bolj po občutku in zdravem razumu nego po črki zakona. Zato je imelo njegovo sojenje včasih prav Čudne oblike. Tako se je nekega dne zatekel k njemu človek, ki je zahteval, naj Bili izda nujno nalog za aretacijo človeka, ki mu je ukradel konja. BiH, ki ni vedel, kako se tak nalog izda ali napiše, je po kratkem premisleku vprašal tožnika: »A kje je tat?« — »»Odjezdil je po cesti. Morda je zdaj kaki dve milji oddaljen od trdnjave.« 155. »V redu,« je rekel BiH, »takoj bom izdal nalog.« Stopil je skozi dvoriščna vrata, osedlal Povvder Faceja in vzel lukrecijo. Potem je pozval tožnika, naj pojezdi z njim, pogladil puško in dejal: »To je najboljši nalog za aretacijo.« Nato sta v diru odjezdila po cesti. Konjskega tatu sta prav kmalu dohitela; Buffalo Bili mu je odvzel konja in ga takoj na mestu kaznoval z globo 50 dolarjev. — Pozneje ga je v tajne pravnega postopka uvedel neki poročnik, ki je bil pravnik. Toda Billove sodbe so bile vedno neposredne in originalne. Ljudem se je prikupil, ker je bil pravičen in nepristranski. 156. Nekega večer^ faI opraviti obred poroke. Ko sta stopila bodoča Z8m nj:' Je Pričel listati po neki knjigi, a v njej o poroki * f^.r' ^ato se je poslužil kratkega} postopka. Vprašal J^.j. hočete vzeti to mladenko za ženo, ji pomagati K k nse ^ Iv ljenje?« »Hočem!« je zamr-mral ženin. Bili se L muey?s.ti: »Ali hočete vzeti tega mladeniča za moža, g* fodajt • pokorna vse življenje?« »Hočem!« je zašepetal»_ •> a si roke! Proglašam vaju - - -e« z«*kona - Za voznike, ki radi prevozijo cestno križišče ob rdečem semaforu, so nastopili slabi časi. Ne zapisujejo jih več prometniki, temveč posebni registrirni fotoaparati. Avtomati delujejo v direktni zvezi s semafori. Brž ko Pošastne posledice ročena in nihče V1 mnogo sreče!« ju za po-ne more ločiti.« Želim vama Raziskovalni institut sevanja univerze v Kaliforniji je objavil nekaj zanimivih podatkov o lanskoletni podzemeljski jedrski eksploziji, ki so jo Američani izvedli v granit nem sloju pustinje Nevada, 289 metrov pod površjem zemlje. Neposredno po detonaciji se je v centru eksplozije ustvaril 19 metrov širok ^prostor, napolnjen z vročo paro zaradi več 100 ton staljenega granita. Poznejša raziskovanja so potrdila domnevo, da so se zaradi velikega pritiska in temperature naredili novi kristali. Zdrobilo se je 220.000 ton granita, vendar je aktiv- nost sevanja ostala praktično le v osrčju, t. j. v 19 metrski vrzeli. Pritisk je narastel na 100.000 atmosfer, vročina pa je bila tako visoka, da šo po dvanajstih dneh na nekaterih mestih izmerili še nad 700 stopinj Celzija, "kar je posledica novih spojin, ki so pri tem nastale. zasveti rdeča luč, dobe ustrezen impulz in fotografirajo vsako vozilo, ki prekorači belo črto na cesti. Po preteku ene sekunde aparat fotografira vozilo še enkrat, da pozneje ugotove, če voznik le ni obstal na črti. Na posneti fotografiji odtisne avtomat hkrati tudi datum in točen čas prekrška. Kršitelji so seveda neizmerno presenečeni, ko jim sodnik s fotografijo dokaže cestni prekršek. Do sedaj je bilo pri 7500 slikah le nekaj problematičnih situacij z možnimi ugovori. Vinkovci — V poči od 30. aprila na 1. maj okrog 3.30 sta vinkovska miličnika llija Pletikosić in Luka Vasic ujela nepoznanega vlomilca, kf je samo nekaj minut prej vlomil v železno blagajno trgovskega podjetja Zvezda in odnesel iz nje okoli 17 milijonov dinarjev — denar popoldanskega prometa vseh prodajaln. Nepoznan vlomilec je rop takoj priznal in vrnil ukraden denar miličnikoma in jima čestital k uspehu. Trgovsko podjetje Zvezda je miličnika nagradilo. Preiskava je še v teku. i a se je ujela v mo^t V * '% ; ^^^^^^^^^^^ BERLIN, 28. aprila 1945 LETA .HALO! tukaj Goebels4 Sovjetska armada je tako hitro osvajala Berlin, da so telefonske zveze še delale. Sovjetski oficir je telefoniral Goebelsu, komandantu bramitcljev Berlina. Dobil je zvezo In se z njim pogovarjal. Poznani sovjetski novinar, publicist in filmski delavec, dobitnik Leninove nagrade za umetnost Roman Karmen je bil v času borb za Berlin •pecialni dopisnik nekaterih sovjetskih agencij. Istočasno Je snemal tudi dokumentarne prizore iz poslednjih dni vojne. V teh dneh je Roman Karmen objavil najzanimivejše »telegrafske« reportaže iz dni, ki so svetu ponovno prinesli mir. To reportažo pišem v zgradbi delavskega naselja Siemens. Mojo pozornost je vzbudil telefon, ki je bil na mi/.i v nekem stanovanju naselja. Bil je telefon z direktno zvezo s središčem Berlina. Domislil sem se nečesa ki to takoj povedal tovarišem — tankovskim oficirjem. »Dajmo,« sem dejal, »poskusimo dobiti zvezo z Goe-belsom ...« Predlog so sprejeli z navdušenjem. Takoj se je za Sodelovanje prijavil tudi naš prevajalec Viktor Bojev, ki je odlično govoril nemško. Toda, kaiko dobiti z\ezo z Goebelsom. Telefonirali smo na informacije in prosili za števiilko. Telefonistka je hotela vedeti, kdo ga želi. Odgovorili smo, da meki Berlin-čan im povedali smo našo številko. »Počakajte,« je dejala, »zapisala si bom.« Petnajst minut kasneje smo dobili zvezo s kabinetom dr. Goebelsa. Tokrat pa je na vprašanje, kdo je pri telefonu, prevajalec odgovoril: »Sovjetski oficir.« Odgovor: »Dajem vam zvezo z dr. Goebelsom.« »Halo!« Nadaljnji pogovor dajem v stenografski obliki: Viktor Bojev: — Kdo je pri telefonu? Goebels: — Minister propagande Reicha dr. Goebels. Bojev: — Z vami govori ruski oficir. Hotel bi vam ^postaviti nekaj vprašanj. Goebels: — Prosim. Bojev: — Koliko časa Se lahko in koliko časa se mislite še boriti za Berlain? Goebels: — Nekaj ... (naprej nisem razumel) Bojev: — Kaj, nekaj tednov? Goebels: — Ne! Nekaj mesecev! Bojev: Se eno vprašanje: Kdaj im v katero smer nameravate bežati iz Berlina? Goebels: — To vprašanje smatram za predrzno im me-uirr.es Lno. Bojev: Toda vedite, gospod Goebels, našli vas bomo, kjerkoli se boste skrili. In vislice so za vas tudi že pripravljene. (Namesto odgovora se je slišalo ^amo godrnjanje) Bojev: -r- Želite tudi vi postaviti kakšno vprašanje? Goebels: — Ne! je odgovoril dr. Goebels -z jeznim glasom in spustil slušalko. V kneževini Lichtcnstein je razvil kemik dr. Kari Wahl nov postopek barvnega filma. Film sestoji iz običajne črno-bele emulzije, na kateri je tanek črtasti raster z mikroskopsko majhnimi modrimi, rdečimi in rumeno-ze-lenimi progami. Za razliko od sedanjega barvnega filma, ki sestoji iz več barvnih plasti, razvijejo novo vrsto filma v vsakem fotografskem laboratoriju. :as n'"v nikd*r ni tako trdna, da c °i zmehčal, pa tudi zbrisal.« :^aščev 9*cero> rimski govornik "nil.« anjc Jc moje in jaz ga bom L. IM. Tolstoj, ruski pisatelj PSor se W ko ne nocc v življenju povzpeti :o 'se s.me čakati na dvigalo; po- . j . . „tva;! e h'Lreje po stopnicah.« »Če )e bolečina huda, je krat*'": A. Maurois, 4v«x- francoski književnik je dolga je lahka.« Cicero, rimski gov°f;veČina fra clehn- Je bo'i sposobna za JtmJa kot za dobra dela.« »Nesreča vzgaja inteligenco.« Victor Hugo, francoski pesnik in pripovednik M. Montaigne, francoski moralni filozof DS1 S srci iz poljetil oa V kirurgični kliniki tokijske univerze so operirali psa in mu vstavili umetno srce.iz polvetilena. Srce je tehtalo 320 g in je irnelo dva prekata, ki ju je premikal mali elektromotor z 12 V baterijo (teže 150 g). Psa so pred operacijo ohladili na 10 stopinj Celzija in mu v 40 minutah vstavili srce v krvni obtok. Pri prvem poskusu je umetno srce opravljalo svojo funkcijo sedem ur. Madžarska ladja »Svoboda« že nekaj dni stoji v bližini mostu maršala Tita pri Novem Sadu. Svoje goste — okoli 120 madžarskih in 28 poljskih turistov ni pripeljala tja, kamor je bila namenjena — v Beograd. Na pomoč je priskočila turistična agencija iz Beograda, ki vsak dan odpelje goste v Beograd in jih zvečer vrača na ladjo. Prijeten izlet z ladjo jim je pokvarila previsoka Donava. Ladja ne bo mogla odpluti naprej toliko časa, dokler gladina Donave ne upade. Kaj najraje prevajajo Najnovejši indeks prevedenih del, ki ga vsako leto objavi UNESCO vsebuje 35.143 naslovov. Indeks avtorjev kaže na nove interese in tendence za dela in pisce. Po številu prevedenih del je Shakespeare še vedno na vrhu lestvice z 207 prevedenimi deli, sledi Lenin s 148 prevodi, tretji je Tolstoj s 97 prevodi. Med ostalimi avtorji največ prevajajo Marksa (88 prevodov) in Engelsa (61 prevodov). Veliko je zanimanje za klasike literature: Jules Verne (84 prevodov), Dostojevski (75 prevodov), Balzac (65 prevodov), Pearl Buckova (65 prevodov) itd. Zelo veliko je zanimanje založniških hiš za dela Nobelovih nagrajencev. Med najbolj prevajanimi deli so dela Steinbecka, Hemingvva- ya, Jean Paul Sartra, Faulk-nerja, Iva Andrića in drugih. Zadnjih 24 ur Zanuk namerava posneti film o poslednjih dneh v Hitlerjevem bunkerju. > Po fantastičnem finančnem uspehu filma »Najdaljši dan« (ki bo kmalu na rednem sporedu tudi pri nas), ~je direktor ameriške družbe Fox, D. Zanuk najavil dva velika načrta s temo iz zadnjih ur druge svetovne vojne. Po znanem bestsellcrju H. Tra-vera Ropera je narejen scenarij »Zadnjih 24 ur«, ki bo na platnu pokazal Hitlerjevo agonijo v berlinskem bunkerju. Drugi film pa bo prikaz osvobojenega Pariza izpod nacistične okupacije. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA /JJal. v V petindvajsetem letu je, je taK» 1 tiskaj'4,h Jetih bi se morda lahko povzpel do lastni**!*, • Mogoče bi potem v desetih letih postal res J!#Jevi. ^r ga je bila predstavila Anna v Opatiji gospe rji^el tolitr dcnarJa že ima. Pravzaprav ga še nikoli v žiV!fSetkrat Toda> ko je zračunal, da bi ga moral imeti _n jP^nal, d ° °' da bi lahko začel s.skromno tiskarnico, ier^ Je iaua, gradi gradove v oblake. On ni bil HerrmaO^Jftvi teden Živel od sadja in kruha. Tudi sanjaril je PfeJ0- V ue" Poh po Grazu je spoznal, da je življenje Jn ^ ferjevi mladosti je bilo prav gotovo k pig]£ ~ "-'ga, Herr mannsdorfcr ni čakal, da bi mu Prile,l Sartio taUt^' Delal je. Vsaj tako so govorili. Brez dela JljP*l0 0(1 ^Klv bogataši ki jim obresti od naloženega "denarja fJenje n°Zenih del laJanja -annsdor-0 tcSa, Herr- nic prinesejo več, kolikor potrebujfjl na knii;; Pa ^i °d obresti lahko živel samo mesec dni, ^Ngeg^ , °° naloženi denar nedotaknjen. Zato mu ni Pf ,Lprvi daj/ da si je poiskal zaposlitev in jo na srečo eorčeno * tiskarni Leykam. Tam ga je že čez nekaj &\ . ^orgcrjevo pismo 8a T1°- uj °<3 pri,,, v Ni mu takoj odgovoril. Sele ko i 1Muze nega denarja ne more prihraniti ničesar, se je spomnil Stefi. Ona je znala stiskati. On ne zna, čeprav zasluži samo nekaj kron manj, kakor je zaslužil pri Lloydu v Trstu. Pa so bili trije, za katere je moral skrbeti. Tu pa je sam. Hrana v restavraciji je draga in soba prav tako. Redno družinsko življenje je cenejše, če hoče kaj prihraniti in se nekoč povzpeti. Naposled Stefj kot gospodinja ni bila slaba žena. Morda bi jo Kdrger in Jaschke pregovorila, da bi prišla za njim. Pisal je Korgerju in se mu opravičil, obenem pa ga je prosil, naj stopi k Stefi in jo skuša s pomočjo Jaschkeja potolažiti. Ženske so vse preveč zamerljive. Premalo razumejo moške. Mnogo lažje bi živele, ko bi.se sprijaznile z napakami, ki jih ima sleherni moški. Verjel je, da bo Kdrger z Jaschkejevo pomočjo dosegel spravo, ki bi jo rad. Toda Korger mu je odpisal, da je za Stefi izginila vsaka sled. Zvedel je le, da je bila nekaj časa zaposlena v hotelu Central, a so' jo odpustili, ker je bila predolgo bolna in ker se je vrnila kasirka Loretta. Spominja se, kako je zaklel, ko je bral o Lorctti, na katero ga je opozorila Anna, ko jo je zagledala v spremstvu nečaka svojega moža. Loretta ga je videvala v družbi s Kreuzbergerjevo. Nekoč ga je celo nagovorila in rekla, da ga pozna iz hotela Central. Morda ga je poznala tudi po imenu in morda je po svoji vrnitvi pripovedovala o njem. Mogoče se ga je potem spomnil tudi natakar v kavarni ali kdo drug, ki ga je videval z Anno. Dvoje njegovih grehov bi prišlo na dan in morda je za oba že vedela Stefi. Zanimalo ga je, če so se stvari res tako zapletle, kakor se je bal. Zato je napisal Korgerju novo pismo in ga bolj zaradi lepšega kakor zaradi resnične skrbi ponovno prosil, naj poizve za ženo in ga opozoril, naj vpraša pri Bajberlovi (ni vedel, da je pozabil napisati naslov in da bi Korger brez Jaschkejeve pomoči Stefi nikoli ne našel). Toda Korger mu je odgovoril šele minulo sredo, čeprav sta od njegovega drugega pisma potekla skoro dva meseca. V tem času pa je na Stefi in otroka zopet' nehal misliti, ker se mu je v glavi nenadoma rodil drug. načrt. Spomnil se je Kreuz-bergerjeve in njenega povabila ob slovesu, naj jo obišče, kadar bo v Grazu. >>Moja hiša ti bo vselej odprta.« Pravzaprav je na vdovino vabilo mislil že večkrat. Nekajkrat se je* celo napotil proti njeni vili, a je vselej šel mimo, ko se je spomnil, da ga vdova dr. Kreuzberger pozna kot bogatega lastnika neke tiskarne na Bavarskem, zdaj pa bi prej ali slej spoznala v njem navadnega tiskarskega delavca. Naj ga je še tako mikalo, da bi obiskal »štiridesetletno pohoto«, kakor jo jc imenoval, je vselej začutil, da je med njima družbeni prepad. Vdova bi mu prav gotovo pokazala vrata, ko bi zvedela ali pa ko bi ji povedal, da je navaden tiskarski stavec in da dela v tiskarni Leykam. Najbrž bi se pogreznila od sramu, ga je mučilo občutje manjvrednosti, obenem pa je užival ob misli, da je vdovo s seboj ponižal. Ni se zavedal svojega malomeščanstva, ker je za njim že dolgo bolehal. Sovražil je bogataše ne kot socialist, ki vidi v kapitalistih jedro-družbene krivice, marveč kot malomeščan, ki kapitalistom samo zavida bogastvo, obenem pa nenehno želi, da bi sam obogatel in se povzpel iz svoje malomeščanske sredine v gornje plasti »družbe, ki je nekaj«. Najbrž je bilo takih malo-meščanov med socialisti še več in jih bodo odkrila šele prihodnja obdobja, ko bo doživljalo najbolj napredno družbeno gibanje svoje vzpone in padce, svoje zmage in krize, ki so se nekajkrat že pokazale v samem gibanju in ki so dobile ime po nosilcih Bakuninu* Lassalu, Bernsteinu in drugih, ki so se že ali se še bodo oddaljili od revolucionarnega marksizma in dopuščali v gibanje vdore malomeščanske miselnosti in malomeščanskih stremljenj. 4454 »Ali nas res nameravate zapustiti, Haokitt?« je vprašala pri tej priliki. Sam je mislil, da bi lahko še mnogo hitreje odšel od tod, če bi bila tako ljubezniva in mu dala priliko odpreti drugi predal v Meistrovi pisalni mizi. »Da, gospodična, Mcistra kratko malo ne morem več prenašati. Vi pa ste gotovo veseli, ker se je vrnil vaš brat?« m »Zelo sem vesela, da. š!a bova na deželo.« »Ali boste kmetovali, gospodična?« je vprašal Sam z zanimanjem. Vzdihnila je. »Zdi se mi, da ne bova posebno uspešna kmetovalca.« »Tudi jaz se nameravam lotiti poljedelstva,« je dejal Sam. »Imam nekaj izkušenj, ker sem med kaznijo delal na polju.« »AU boste zastavili v Angliji?« je rekla. Sam je zakašljal. »Tega ne vem še prav natanko, gospodična, vendar mislim, da bi šel v inozemstvo, kjer je še ogromno polja« »Sam, ali ste bili v kinu?« je sumila in se smejala. »Anglija ni dežela za človeka, ki bi se rad otresel roke policije,« je menil. »V inozemstvo pojdem, kjer bom začel novo življenje.« Začuđeno ga je pogledala. »Zakaj pa kar naprej gledate na Meistrovo pisalno mizo, Sam? Ali ni kaj v redu?« »Ne, ne, gospodična!« je naglo odvrnil Sam. »Mislil sem le, da jo moram jutri zjutraj temeljito odrgniti. Poslušajte, gospodična,« stopil je čisto k nji in njegov glas je zaupno šepetal: »Starega Meistra poznate gotovo že več let?« Prikimala je. »Vendar pa mislim, da kljub temu ne veste tam ure in ure. Sam je slišal škripanje stola in čez nekaj časa globoko dihanje. Advokat je zaspal in Sam ni več čakal. Nagel poteg in mreža je bila odprta. Tudi je bil vse previdno namazal z oljem, tako da je bil v tem oziru lahko popolnoma brez skrbi. Meistcr je sedel za klavirjem in spal široko odprtih oči. Ta pogled je bil zelo neprijeten, toda Sam je dobro vedel, kako je z advokatom, ker ga je že večkrat našel v takem stanju in je bil prepričan, da se ne bo zbudil zlepa. Ni se dosti ogledoval po sobi. Po prstih se je splazil do stikala in ugasnil luč. Ogenj v kaminu je skoro dogorel, toda Sam je bil vešč nočni delavec. Z otipavanjem je hitro našel predal, potisnil v ključavnico eno svojih priprav in potegnil. Predal se je odprl in segel je vanj. Kaseto je hitro našel, toda vedel je še za več dragocenosti v sobi. V mali stenski omari zraven neuporabljenega bifeja je ležal dragoceni srebrni pribor. Šel je k oknu po torbo in natlačil vanjo vse, kar je mogel, nato pa se je splazil k oknu nazaj. Ko je prišel blizu tajinstvenih vrat, je nenadoma rahlo zaškrtalo. Obstal je in napeto por slušal. Hiša je bila stara, morda je počil pod ali kaj drugega. Iztegnil je roko predse kot delajo to vsi. ki imajo opraviti v temi, in se neslišno plazil dalje. Ravno ko je prišel tik do ta-jin-.i\enih vrat, se je nenadoma oklenila njegovega zapestja ledenomrzla roka. Z naglim trzajem je iztrgal roko. Kdo je bil to? Videl ni ničesar, pač pa je slišal naglo dihanje in planil je k oknu. V trenutku je bil zunaj, nato pa je bežal v smrtnem strahu prek dvorišča. Samo na en način se je dalo razložiti ta in preudarno je pripravil svoje izdajstvo. i »Saj me razumete?« je ponovil Meister. »Torej?« je vprašal Alan, ki se mu je vs« ta priprava gnusila. »Kakšen zločin namerava zagrešiti Lenlej?« Meister je globoko vzdihnil. »Saj vam je, mislim, znano, da tista zadeva z biserno verižico ni bila prvi Lenloyev podvig. Nekako pred letom dni je vlomil pri Miss Volterjevi. Se še spomin j ate?« Wembury je prikimal. Miss Volterjeva je bila bogata, ekscentrična stara devica. Na robu Grcenvvicha je imeLa hišo, ki je bila pravo skladišče starih dragotin. V to skladišče je bilo vlomljeno in vlomilci so odivesli plen v vrednosti osem tisoč funtov.•< »Ali jo Lenley sodeloval pri vlomu? Ali je tO tista informacija, ki ste mi jo nameravali dati?« »Povedal sem vam le tisto, kar mislim, da je resnično,« je vzkliknil Meister naglo. »Zvedel sem le toliko, da tatovi draguljev niso odnesli iz hiše same — saj se morda spominjate, da so jih pri delu presenetili . ..« Alan je zmajal z glavo. »Se vedno mi nI jasno, kam cikate?« »Iz neke njegove opazke sklepam, da namerava iti danes ponoči v Camdm-Creseent po dragotine. Vzel mi je ključ sosedne hiše, ki je sliK.ijno moja last in je trenutno prazna, brez stanovalcev. Domnevam, da je plen skrit na strehi moje hiše št. 57. Predlagam torej — vefi nočem storiti — da bi danes ponoči poslali enega ali dva stražnika .. .« »Razumem!« je dejal Alan mirno. »TTe smete misliti, da želim Johnnvju škodovati, raje bi si dal odsekati desno roko! Toda 33 Čarovnik o njem veliko več kot to, da je advokat. Ali ne mislite, da bi bilo prav, če bi privzeli že eno 'gospodično kot pomočnico? Morda je to moja zadnja beseda za vas.« ~ Prijazno ga je pogledala — vedela je, da ji želi dobro. »Za dve je premalo dela, Sam,« je dejala. Zvito je pokimal. »Pač, gospodična. Preveč delate! Bodite nekoliko manj pridni!« »Toda, zakaj naj ravnam tako? To bi ne bilo pošteno!« je odvrnila smehljaje. Poštenost Samu še nikoli ni ugajala. »Pošteno bi morda ne bilo, zato pa bi bilo varneje,« je pomežiknil. »Upam, da ne boste užaljeni, toda či bi jaz imel sestro, bi jo peljal najmanj pol milje stran od Meistrove» hiše!« Videl je, kako se ji je pomračil obraz, zato se je opravičil in zapustil sobo. Za Sama je bila odprta samo ena pot: jeklena mreža na oknu je bila učinkovita ovira za povprečnega tatu. Sam pa je bil v svoji stroki visoko kvalificiran. Razen tega je z jutra i, ko je snažil okna, pri ključavnici namestil majhno pripravo. če bi bil Alan VVemburv pogleda! mre/o bolj natančno, bi postal pozoren na košček jeklcnfe žice, ki je bila umetelno navita okrog ene^a'izmed jeklenih drogov v mreži in če bi bal iledil žici do kraja, bi opazil, da je hib priti jena na ključavnici. Našel bi bil. dalje, da se ključavnica, če bi kdo od zunaj žico odvil in potegni! zanjo, sama odpre. Bila je to zelo duhovita naprava in je bil Sara nanjo zelo ponosen. Istega večera, ko je odšel Alan Wemhury, je čepel Mr. Hackitt sam ob hiši. Slišal je VVemburv ja, ko je prišel in odšel. Zelo neprijetno je bilo čepeti tam v megli in dežju, ki sta se menjavala med seboj in Sam je bil kmalu moker do kože. Slišal je, kako hodi Meister po sobi gor in dol, kako govori sam s seboj, slišal je tudi rožljanje nožev in vilic in Sam je preklinjal. Meister se je vsedel h klavirju — najbrž bo ostal ledenomrzli prijem — čarovnik je prišel k Mei-stru. 38 Zgodaj zvečer je Meister* telefoniral Alanu VVemburvju in ga prosil, naj ga obišče. Mary je bila že odšla in advokat ga je sprejel v svoji običajni domači halji. Bil je mrk in nervozen. Alan je menil, da ga je klical zato, da bi mu pomagal pomiriti živce. Toda motil se je. »Zal.mi je, da vas moram nadlegovati, inšpektor. ..« Morda se je zgodilo zdaj prvič v življenju, da Meister ni vedel, kako naj nadaljuje. Alan je čakal. »Zadeva je namreč ... izpolniti moram zelo mučno dolžnost — zelo neprijetno dolžnost, res. če vam po pravici povem, vse se upira v meni, pa vendar ...« Alan še vedno ni spregovoril, da bi ga spodbudil k nadaljevanju, toda Meister ni potreboval vzpodbude. »Za Johnnyja gre. Saj razumete njegov položaj, Wembury? Osumljen sem — seveda po krivici — vendar policijsko predsedstvo me sumi ...« Kaj neki ima za bregom? si je mislil Alan. Poznal je Meistra in se čudil njegovemu obotavljanju in neodločnosti, ki Meistrovemu značaju ni bila kar nič podobna. »•Nobene nevarnosti ne smem tvegati,« je nadaljeval pravnik. »Pred nekaj tedni sem še tvegal zaradi Mary — gospodične Lenleveve. Zdaj pa ne smem več. Ce vem o nameravanem in načrtnem zločinu, mi preostaja odprta le ena pot — obvestiti o tem policijo.« Alan je v trenutku razumel vse, vendar je še vedno molčal. Maurice je nervozno hodil po sobi. Čutil je dobro, da ima pred seboj enakovrednega nasprotnika, vedel je, da ga ta mož prezira in ga je zato sovražil. Najbolj pa ga je jezilo prepričanje, da Alan popolnoma dobro ve, da je laž vse, kar pripoveduje. Čutil je, da Alan niti najmanj ne dvomi o tem, kako hladnokrvno 6vojo dolžnost moram storiti — pri policiji sem, žal, že itak na slabem glasu.« Težkega srca se je vračal Alan v Flanders-Lane. Bil je brez moči. Meister je bil dovolj prevejan, da bo poročal policijskemu predsedstvu o informacijah, ki jih je dal policijskemu inšpektorju. Povedati vse Lenleyu in ga posvariti bi pomenilo polom, sramoto in verjetno sramoten odpust iz službe. Poslal je torej moža, ki naj bi se skril na strehi v Camden-Crcscent. Cez dobro uro je že sprejel poročilo. Zamišljeno je zrl na ogenj v kaminu, ko je zazvonil telefon. Seržant je dvignil slušalko. »Halo?« Mehanično je pogledal na liro, da bi vnesel v knjigo čas pogovora. »Kaj je?« Pokril je slušalko z roko in javil VVemburvju: »Nočni čuvaj iz Cleaversa javlja, da se na strehi Camden-Crcscent skriva možak.« Alan je trenutek pomislil. »Da, da! Recite mu« naj ga nc skrbi, kor je tisti možak policijski uradnik.« »Na strehi v Camden-Crescent?« se je začudil seržant. Alan je pokimal in uradnik se je spet obrnil na neznanca na drugem koncu. »Vse je v redu. Na strehi je eden naših ljudi... Kaj? Dimnik ometa?... Da, da, za ometanje dimnikov upo-raBljamo vedno policijske uradnike in to najraje ponoč^« Odložil je slušalko. »Kaj pa počne tam? »Ogleduj si,« je pojasnil ravnodušno Alan. Tisto noč so njegovi ljudje iskali še drugega zločinca. Sam Hackitt je izginil iz Moistrove hiše, zato pa so na policijsko stražnico pripeljali zanemarjeno žensko, znano pod imenom Mrs. Hackitt, ki je bila obložena razgrajanja in pretepa. Stara pesem ... mlajša ženska je začutila čudovito nagnjenje do nezvestega Sama, zato pa je Mrs. Hackitt pred mizo službujočega ser-žanta razkrila vse dalekosežne Samove načrte. Tn zdaj sta ga iskala dva Alanova uslužbenca. Prešernov Kranj - Spričo bližnjega (1. — 7. 'Julija t. 1.) mednarodnega [kongresa PEN4diubov na Ble-*i, ki bo, z aktualno temo »Pisatelj in današnji svet«, »družil v iskrenem dialogu več sto najznamenitejših književTiiikov z vsega sveta, se nam kar nehote vsilijo ne~ katere, bojim se, da kar uto-Pistične, misli in predlogi. , Ta, v svetovnem merilu zares kulturni dogodek, bo prav v naši lepi gorenjski deželici. Domnevati smemo, da vsi ti žlahtni gostje ne bodo hoteli ogledovati le žičnic in motelov, pač pa bodo gotovo dajal; prednost obiskom naših kulturnih spomenikov. Tembolj smo prepričani, da bo tako, ker kongres sam organizira slovenski center PEN-fcluba, ki mu predseduje pesnik Matej Bor. Ne bo napak, če mlajši generaciji mimogrede povemo, da kratice PEN pomenijo Poete, esejiste in noveliste, organizaciji pa so se pozneje priključili še založniki, romanopisci, dramatiki in znanstveniki. — Naj omenimo še tale drobec: v Ljubljani, na Poslopju starega Figovca, je bila nekoč (do porušen j a hiše) vzidana plošča v spomin Andreju Smoletu. Postavili 80 jo v času med obema vojnama ljubljanski »penatje«. '-daj je plošča ohranjena in vzidana v zidov je pri Križankah. Torej je slovenski center PEN že dokaj stara kulturniška organizacija. Tako skoro z gotovostjo upamo, da bo deležen obiska najpomembnej ših svetovnih Pisateljev, predvsem rojstni uom našega prvega poeta v Vrbi kn verjetno tudi Prešernov spominski muzej v Kranju. Seveda ne bodo udeleženci triintridesetega kongresa, ki se bo odvijal pretežno na Bledu, prezrli naravnih *^pot te »podobe raja« in ohžnjega Bohinja, kjer je nekoč stal, »naslonjen na ^oj meč krvavi« Prešernov Črtomir. Morda bodo obiskali tudi one imenitne vasi pod Stolom, kii so nam rodile toliko veknož; tudi Preddvor ne bo od rok, Linhartova rojstna hiša pa bo zares prav blizu. Del kongresa, po njegovih propozicijah, bo tudi v Ljubljani. Tam pa bo, skoro pietetna pot, vsaj nekatere od tujih gostov-literatov, vo-diila do Navja, ki bi moralo biti nekak naš Panteon, vreden vse časti, spoštovanja in ČRTOMIR IN BOGOMILA In še to: ali ne bi biilo zares lepo, če bi na blejskem Otoku stal v gaju marmorni kip Bogomiiile, nekdanje svećenice boginje Žive? In da bi ob južnem bregu Bohinjskega jezera, na skalnem pomolu, stal bronast Črtomir, saj je bilo jezero njegova podoba ... Nam bo ta ugledni kongres, ki si je izbral za svoje torišče prav naš Bled, glasen Vodnjak, ki je stal na Titovem trgu nege. Je pa ta naš »Panteon« čisto navadna kulturna sramota, vsaj doslej! Ali bodo tudi gorenjski kulturni spomeniki in ustanove taki? Pa naj bo to Tavčarjevo Visoko, Linhartova rojstna hiša v Radovljici, obelisk Josepine Turnograj-ske v Preddvoru, ulice starega Kranja, premalo negovani grobovi in nagrobniki naših prvin poetov in vse drugo? Prav bi bilo, da tudi muzeji ne bi bili tako zaprašeni, zatohli in mrtvi. memonto, da je treba našemu turizmu nujno dati tudi kulturno noto. Čeprav take stvari ne prinašajo neposredno deviz, je gotovo, da se tujec v kulturni deželi bolje počuti in dlje zadržuje. Ni vse le ležišče in hrana in morda še bar — zdolgočaseni tujec ima tega kmalu dosti, doma in drugod. Naš turizem bi moral Gorenjsko vse drugače obravnavati kot druga področja, kjer je kopanje in drugačen šport alfa in ornega vseh želja povprečnega turista. slovenski Weimar Celo s političnega stališča bd morali Gorenjsko prav posebej pripraviti: tu so vrata v Jugoslavijo. Že prvi korak in prvi vtis morata slehernemu povedati, da je prišel v kulturno deželo, med napredne ljudi s smislom za red, čistočo in z visoko razvitim estetskim čutom. Tujci iz materializiranega sveta morajo prav vsi pri nas občuti'ti, kako spoštujemo spomenike Nsvoje stare kulture, narodnostnih in osvobodilnih bojev. Nobena teh stvari ne bi smela biti pozabljena, zanemarjena, razpadajoča in brez cvetja. Vse te stvari bi bile lahko urejene za daljše obdobje z manjšimi sredstvi, kakršne zahteva zgradba in oprema kakega dvomljivega motela, izkoriščenega le za »sladko življenje« ... NEMŠKI VVEIMAR A vrnimo se k snovi, ki nam jo naslov sestavka predvsem narekuje! Hoteli bi, da bi Kranj postal za Slovence to, kar je za Nemce VVeimar ali za Angleže Stratford. VVeimar, mesto v Nemški demokratični republiki, je dalo grob dvoma največjima pesnikoma, Goetheju in Schil-lerju, kakor je mesto Kranj postalo zadnja življenjska postaja Prešernu in Jenku. Kot ima Kranj sedaj svoj Prešernov spominski muzej, tako ima tudi VVeiimar Goetheju posvečeno staro baročno mestno palačo. Seveda so določene razlike: VVeimar je bil ob koncu 1>8. in začetkom 19. stoletja glavno mesto vojvodine Saške in resnično kulturno središče te- Kvačkano in pleteno - letošnja moda za pomlad Najvidnejša posebnost letošnjih pletenin so novi vzor-ei. Moderni so namreč zelo redko kvačkani ali pleteni Vzorci, luknjičavi in ri/asti. Razume se,