Aniton Leskovec. K natn pride! Gospod Sebastijan Arko je sedel v toplo zakurjeoii pisarni. Pred seboj veliko, s številkami popisano knjigo, je mrmraje sešteval in tupatam potegnil h dišece debele cigare. V taikem delu ga znnoti služkinja, ki prinese na tasi obilno mrzlo južiaio. Tiho fK>stavi Nežka taso na mizico kraj gospoda, razloži tajžrtike, steklenico in čašo — in se wne k vratom. — No, kaj je oovega? — Gospod Arko je zaprl debelo knijigo, jo odložil, se obmdJ na stolu in pogledal k vTatom. — Nič, gospod. — Kaj dela gospa? — V salonu pripravlja. — Saj res! — No, im Janček? — V kuhinji je — ves čas porvparaSuDje po večeru. — Posljite ga sem. Gospod Arko se prisede k mizioi. Zaveae si servijeto, pogleda vešče po razloženem in prične resno, premišljeno, kakor pri delu, Ze pa se vijpta na široko odpro in v sobo prihr__i Ja_čeik, petletni sinček, zdrav, rdečeližem edinček. — Tata, ali bo kmalu Sveti večer? — Nasloni se ogeta na koleno in mu gleda zvedavo v o6L — Če bo kmalu? — Nocoj, $ez tri ure. — In kaj mi prinese Jezušoek? Gospod Arko se obriše ferog uat ln srkne i» 5a5e. — Kaj si mu pisal? Janček miali, moloi, nato začne: — Da. Pisal sem: Avtomobil, aetroplan, lokoonotivopuško, leva, tunel, — Dosti, dostil Še veS ti priinese, kajti JezušSfek je bogat, bolj bogat, itego ti mdsliš. Le priden maraš biti. Trkanje na vrata ju zmoti v pogovoru. Kdo bo to, popoldne pred Svetim veoerom. Trgovec pa res nlikdar nlma miru. — Noter! V sobo vstopi mož v modri delav^kl oflbleki, v obraz zamazan, bled in shujšan. V zadregi obstane pri vratih in se molče priikloni. — No, kaj pa Vi, Selan? Selan stopi karaik naprej, se odkašlja ln spregovori s bripavim glasom: — Prišel som prosit, že je mogoče, da počakate meseo dni — iščemo, ne dobi se nič, pa še žena je v takeoa stanju — iin pred prazniki — 6e je mogoče, gospod . .. Gospod Arko se nemiren obrne proti oknu. Dež in sneg nametava tam zunaj, skozi zaprta okna sili v sobo ulifini trušč, v sdbi pa je tako ugodno Ln toplo; ko bi le ... — Otrocji ste, Selam. Na Sveti večer pride in se priporoča. Ja, ali veste, kako je to, če so delavci naročeni, pogodba podpisana, denar založen — sploh, Vam tega ne morem dopovedati. Imeli ste časa dovolj. Idet rabim s 1. januarjem zase, zato sem Vam odpovedal; pritožili ste se, nič opravili. Žal mi je, — je se kaj drugega? Jamček priskoči: — Tatek, veš kaj, pri Selanovih tmajo tudi malega fan.ka, moj prijatelj je Jožek. — Gospod Arko mu zapre usta. — Je že dobro, Janček. — No, je še kaj drugega? Selan jeclja: — Še enkrat prosim, — prav lepo. — — Torej nič drugega; zbogom! — Gospod Arko »e nagne zopet k jedi. Selam počaka, nato »e trdno obrne in odide. Janček stoji pred očetom in mti gledt v oči, ki »o uprte v 'kroži-ik. Rad bi spregovoril, pa ne tipa. Pozna očeta ln ve, kdaj ne sme govoriti. V jasnih o^eh se nabira, a ikeir ve, da jokati tudi ne ame, naglo požira ie gleda. 2. Kalkor vsalko leto, mora tudi danea shižkiraja Nežka % JanSkom v mesto na sprehod — ti zadrrji dve uri pred Svetim večerom. Doma je toliko dela s pripravami, i drevescem, v kuhinji, da gospa že ne čuti več nog, ne rok. — Pa je Nežka oblekia Jančka v kožušček, mu obula tople snežeme čeveljčke in hajdi ž njim v mesto, k lzložbam, v cerkev. Skrbno se ogiblje trga, kjer prodajajo božifina dTevesca, da JanJek v svoji radoveclnosti menda ne bl iel predalei. Bila sta že v dveh cerkvah, pregledala nešteto izložb krmila v pafrku ptioke z drobtinicami — ali ti dve uri aimata konca. Konono zapazi Nežka prijateljdco Mioko, ki v podobnih zadregah postopa po ulicah. In že ste skupaj, iezička se razvozljata — ni več mraza, ni mokrote. Janček pa stoii zraven tih in se dolgočasi. Kar ga nekdo pocuka za jfuomo. — Jožek! Res, Selanov Jožek stoji tu in še par drugih malih. Najre\iiejši je med njimi. Nožice tiče v prevelikih, pošv&i dranih čevljih, tudi suknja je predolga, je težka, a ne greje. Vendar velike temne oci ne zro žalostno. Tudi lica, raz^ greta od teka in krika, žare živo. — Kaj ti prinese Jezušček? — Janoek gleda radovedno v Jožka. — Meni? Jabolk, pa fig, in pa konja In toplo oblsko, sviaicniik in . . . — To ni irič. Poslušaj zdaj, kaj prineae meni! — Tebi? Tebi ne prinese ničesar! Janček gleda neverno. — Kasko pa ti to veš? Jožek pa razlaga vneto in živo: — Zato, ker k Vam sploh ne pride! K bogatim', v lepe hise ne hodi. On je ubog, je rojen v hlevčku na alamiei, grejeta ga osliček in voliček. Mi imamo kozo, ki ga bo grela. Mi iimamo slaimo, naša soba je v kleti, je kakor hlevček, je vlažna . . . K nam pride! __.,.... 8. Na zemljo pada SveM ve5er. De2 ie ponehal In le goste snežinke se spuščajo neslisno izpod temnega neba in se ogledujejo v vseh barvah luci, ki žare po ulicah, izložbah, v visokih oknih. Goste trume ljudi vmijo mndično po meatu, da oskrbe zadnje. Stajiovanje gospoda Arka v prvem nadstropjxi velike, lepe hiše je vse ra-ssvetljeno. Mlada gospa Marija je zaklenila salon, ki ga je njeaia vešča roka za nocoj spremenila v bujno svetišče. V družiinski sobi pa stoji gospod Arko s cigaro v rokah, v copatah, v domači obleki, Ln za9lisu|e Janoka o njegovih zadnjih željah za nocoj. Vedno zgovorni Jan 5ek p& je nocoj redkobeseden im odgovarja zmedeno. Tudi nova žametna obleka s 9v_lenin_, oipkastim ovratnikom ga ne veseli posebno. Zamišljen je im nemiren, V _x>bo prihiti gospa, že prazniono oblečeaia, raabnrjena, vesela, za njo Nežka. — Oh, še nekaj sem pozabila! — Ko zapazi JanSka, stopi z možem v stran in nnu tiho govord: Hitro mora v trgoviaio, saj je še odprto. Gospod Arko izvleče banlkovec, gospa v naglioi Sepela Nežki. Ta že hiti skozi vrata. — Še jaz, še jaz! — Janfek sikoči za Nežko. Gospa Marija ga prehiti. — Kaj pa misliš! Tema je 5n vecer je, oblecem si že za Jezuščika, zamazal bi se . . . — Ne, ne, jaz moram i Nežko. Moram! Gospod Arko se vmeša: — I, naj pa gre. Naj obleSe kožuh in naj gre. Saj ni daleč! Gogpod Arko se je oblekel v najlepšo ve5«rno obldko. Na prstajiih, v kravatni igli blišče briljamti, v resno lice pa se je vselila praznionost. Pri kaminu stoji z gospo Marijo in ji pripoveduje o lepi kupciji, ki jo je sklenil. V kleti, kjer zdaj za siJo stanuje dela\ska družkia, se naseli po Novem letu velika delavnica za perilo. Tekom januarja mora biti klet preurejena za fabriiko, taiko se glasi pogodba, in on »i je izgovoril delež pri družbi. On da, on uredi prostore, delež, dobiSek bo velik. Zato mora Selan iz kleti. Moral Izguba bi bila prevelika, ko bi ga pustil tudi le teden dai še notri. Gosp* prigovarja možu, naj da Selanovim kak drugi proator, vsaj &e čez zimo. Kak drug prostor? Da, na to je že sam misilil. Ampak kje, ko je vse zasedeno. Ko bi v dvorišonem poslopju . . . Gospa prigovarja. Naenkrat se zgane. — Preteklo je že četrt nra. — Kako, da Nežke Se ni. — To je vedno pri ženskah. Zadnji Mp! Stavim, da jih je zdajle v vseh trgovioah vse polno. In govorita naprej, pozabita na Selanove, govorita o Janoku, o njegovi bodočnosti. Oče je trgovec, sin mora postati veletrgovec. Nadarjen je in sredstva tudi imajo, hvala Bogu! Preteče spet četrt me. Gospo zasferbi. — Ti, tu pa vendar neikaj ni v redu. KaJ, ko bi . . . Ni še končaJa stavka, ko se odpro vrata in v eobo etopi Nežka, brez sape, prepadena: — Moj Bog, moj Bog! — Kaj se je zgodilo? Jančekl . . . Gospod Arko stopi korak naprej, gospa se prime za stod, da ne pade. Nežka jeclja: — V trgovM, koj za oglom, ves čaa sem držala Jančka za roiko. Ali v gneči se je Lzmaiknil. Ko sem opravila, pogledam. Janoka nikjerl Poklicala sem ga, pa nl giasu. V trgovind polno Ijudi, jaz v Jok, povprašujem. Nihče mi ne mor« odgovoritL Planem na ulico, kličem, vprašujem stražnike, nihče ne ve. Letam kakor brezumna, kličem; ljudje postajajo, me gledajo, a Jandka ni nikjer . . . Tako sem priletela domov, tudi doma ga ni! Gospod Arko se opoteče, oči se mu »unegle, gleda široko, iz grla se mu izvije ikrik: — Kje je Janček, nesrečnica? Gospa gleda, bledi, omahae n_ divtm. Nežka «koči k gospodinji. Gospod Arko se za<ve: — K tHefonu! — In že zdrvi ia sobe v pisarno. 5. V Mdnjem konou Arkovih kleti, v ozkem in Vlainein prostom, po dnevu osvetljenem le skozi malo zamreieno okence, se stiska Selanova družiaica. Oče, mati in 3 otroci. Naistarejai je petletni Jožek. V«i so doma nocoj. Saj je Sveti Te&r. Oče in mati sedita brez besed pri črvlvl mizl pod ©knom. Od zgoraj « ee»te se tupatam začuje korak mimohiteiih ljudi V dmigem koncu temačnega prostora pa čepijo ob motnem svitu sveče tri kodraste glavice in žarečih oči strmijo v čudo pred seboj. Na ni_.kem zaboju so postavljene jaslice: nifih, pastirčki, Betlehem, hlevček. V hleveku na slami Dete in Marija in sv. Jožef itn še voliček in osliček. Poleg otrok leži koza i_ ž njimi vred zvedavo gleda in pričakuje .... Pričakuje — kaj? Stene so temne in prazne, na mizi trd hleb >kr<uha, no da, tako je vedno. A nocoj, nocoj pride Jezušeek im ž njim svetloba, toplota in darovi, darovi. Ampak zdaj je še zgodaj in je treba moliti. Polglasno govori mati, oce pa gleda r tla in ne odgovarja. 0 prazaiLkih je revšcina dvafcrat bridika, a čudežev ». več . . . Kar se mati zga<ne: Ali ni potrkalo na vrata? Res, spet se zaduje lahno trkanje, enkrat, dvakrat. — Zdaj so sliš&li tudi mali in prišli z vprašujočimi ocmi bliže. Jeznšček? Potrka se tretjič, zdaj že glasineje. Oče vstane, stopi k vratom n odpre. Nekaj malega, v kožuscek zavitega stoji na temnem prtgu ki molči. Jožek, najbolj korajžetn, afopi naprej in po- gleda. — Janček! In že ja prime za roiko in potegne v sobo. Oče se obroe k materi in jo vprašujoče pogleda. Mati pa mu naglo da xnak, naj molči, in pristopi k malemu. — Po kaj pa ti k nam, Janček, tako pozno in sam? — Mali Janček gleda v ozadje, v svečo, k jaslicam. —Prišel sem, ker k Vam pride Jezušček, vi imate Ikom, Vi lioate hlevdek . . . fetiri giavice zro v jaslice in poslušajo že tretjič prelejpo zgodbo betlehemske noči. Mati čita _; zgodb, oče sedi v teanal in tudi posluša . . . — Zdaj bo pa res treba domov, JanSeik, v skrbi bodo! Janček odikima: — K nam Jezulcek ne pride, pri Vas je. Ne grem, ne grem, lepo Vas prosim- pustite me, da ga gledam in grejem še jazl Ker si mati ne ve pomagati, prigovarja očetu, naj gre vsaj in sporooi Arkovim. Oče pogleda strogo, stopi po kleti semintja, nazadnje se ustavi: Tja gor nikdar več! Vrgli so naa na cesto, kaj so inu ti ljudje še mar? Tako se odloči mati, da ogr__e v naglici obnošen in star ptešč in potiho izgine sikozi vrata. Njeno aporocilo je udarilo med Artkove kaikor oznanilo aangelov v Sveti noči. V hipu sta bila gospod In gospa oblečena, še nagla zahvala stražniku, ki je prišel poročat in poiavedova., in že sta zdreala s Selanko po stopnicah v klet. V zadregi stoji Selan ob strani in gleda, kakor Arkova f>o_jubl'jata simčka in mu prigovarjata. Zastonj! Ne gre in ne gre. 0, aa je slišal, kako je oce dopoldne govoril, da pride v klet faibrika. Potem v hiši ne bo več Mevoka in Jezusoek se je izog^ie za vedno. Tu ostane Janček, da straži betlehemgki hlevcek in ga ne prepusti nikom-ur, tudi ocetu ne. Gospod Ariko molči in se obrne počasi k Selanu: — Mogoče se bo pa le dalo narediti, Selam. Res, Iz te kletJ morate. A domislil ^m se že opoldne, zakaj sle sploh iako naglo zbežaili? Imann v dvorišonem poslopju vendarle ie dva prostora, ki boste za silo, no, dosti boljša od kletL Taikoj po Novem letu ipripravim in se preselite . . . To noč je Jezušček e posebno bogatimi darovi obfskal tudl one, ki tega niso pričakovali. Ta_a darila so najlepšal Po šinjem svetu pojejo avonovi in v trepetajocem nočsiets zraku se njihovi glasovi prepletajo t veselo petje an;ge_0v, ki O2_3aiijajo božiono vesit v palaoe in koče, v meata In vasi: On pnihaja — nosi mir — k vsem!