Društveni vestnik. Načrt pravil društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani.*) § 1. Ime društva je: ,društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". § 2: Namen društva je: zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod pod zgornjim naslovom, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke in sirote a) v moralnem in b) v gmotnem oziru. — Z moralnega stališča skrbelo se bode zlasti s tem, da bi gojenci in gojenke v šolski dobi vse svoje moči posvetile verskim in šolskim zahtevam, da bi v kakoršnikoli obliki v nravnosti ne grešili in da bi se pripravljali za prihodnje življenje. — V gmotnem oziru se bode pa pazilo, da bi v zavodu gojenci in gojenke bile tako preskrbljene, kakor v vravnanem očetovem domu. § 3. Sredstva tej nameri so: a) zbirati udnino, izdavati spise in prirejati predavanja, koncerte in razstave; b) darila in posebne ustanove; c) čisti dohodek BUčit. Tov.", oziroma nSlov. mMt. društva1- in druzih knjig, ki jih izdaje Slov. učit. drušlvo v Ljubljani. § 4. Društvu more pristopiti vsak neoporečen državljan, če se oglasi pri društvenein vodstvu (odboru). Ako bi se vsprejem odrekel, odboru ni treba navajati razlogov. § 5. Društveniki so: a) pokrovitelji; b) ustanovniki; c) pravi; č) podporni in d) častni. § 6. Pokrovitelj more postati: a) vsakdo kakoršnega koli stanu, ako plača društvu 100 gld. (200 k.) jedenkrat za vselej ali pa po obrokih v teku dveh let. b) vsako učiteljsko društvo, ako vplača društvu 100 gld. (200 k.) jedenkrat za vselej, ali pa po obrokih v teku dveh let. c) občine in razna društva, ako vplačajo 100 gld. (200 k.) jedenkrat za vselej ali pa po obrokih v teku dveh let. § 7. Ustanovnik postane lahko vsakdo kakoršnegakoli stanu, vsaka občina in društvo, ako se zaveže na leto po 5 gld. (10 k.) vplačevati. § 8. Pravi društvenik je vsak ljudski učitelj ali učiteljica, ki je pristopil društvu kot pokrovitelj ali ustanovnik ali če plačuje društvu na leto po 1 gld. (2 k.). § 9. Podporni društvenik more poslati vsak prijatelj šole in ljudskih učiteljev, kateri društvo, kakor si koli bodi gmotno podpira. *) Načrt teh pravil objavljarno z namenom in prošnjo, da nam na podstavi tega sl. okr. učit. društva, oziroma posamezniki blagovole do konca vel. travna izraziti svoja mnenja in želje, na katere se bode odbor Slov. učit. društva oziral in na podstavi teh podatkov sestavil pravila, koja bode — če se bode to zalitevalo — predložil občnemu zboru, če ne, pa naravnost vis. vladi v potrjenje. § 10. Častnim društvenikom izvoli občni zbor takošnje osebe, ki so si pridobile posebnib zaslug za zgradbo konvikta, za Ijudsko učiteljstvo ali za ljudsko šolstvo sploh. § 11. Vsak društvenik ima pravico vdeleževati se društvenih sbodov in koncertov, ter pri shodih govoriti in predlagati; pravi društveniki imajo pa tudi pravico glasovati, voliti in voljen biti. § 12. Vsako učiteljsko društvo ima pravico toliko odbornikov dotičnega učiteljskega društva z virilnira glasom poslati v društveno vodstvo, kolikorkrat je v § 6. določeno pokroviteljino vplačalo. § 13. Društvena opravila oskrbuje devet voljenih odbornikov in odborniki z virilnim glasom posameznih učiteljskih društev v smislu § 12., ki imajo iste pravice, kakor voljeni odborniki. Ti volijo izmed sebe predsednika, prvega in druzega podpredsednika, tajnika in blagajnika. Vsaj pet izvoljenih odbornikov mora stanovati v Ljubljani. — Vsi funkcijonarji opiavljajo svoj posel brezplačno. § 14. Društveno vodstvo (odbor) sklicuje občni zbor in vsakoršne društvene shode, prireja koncerte, predavanja in razstave ter izdaje knjige. § 15. Odborovi sklepi so veljavni, če je vsaj pet izvoljenih odbornikov prisotnih. Odbor sklepa z nadpolovično večino glasov prisotnih odbornikov, kedar je pa jednako glasov, pa odloči predsednik. Zapiske odborovili sej podpisujejo vsi prisotni odborniki. § 16. Predsednik reprezentuje društvo osobno in pismeno, predseduje v odboru, v občnih zborih in shodih ter podpisuje s tajnikoin in blagajnikom vse spise. — Podpredsednika zastopata predsednika v vsakem slučaji. § 17. Tajnik skrbi za vsa pisarska dela ter podpisuje s predsednikom in blagajnikom vse listine ter pripravi vse potrebno za zborovanje in daje pri njih pojasnila. § 18. Blagajnik prejema ves denar proti potrdilu ter objavlja četrtletno vse dohodke v glasilu Slov. učit. društva. izplačuje po predsedniku nakazane zneske in oskrbuje blagajnični dnevnik. Nabrani denar mora zanesljivo in plodonosno naložiti. Gotovina, vrednostni papirji in hranilne knjižico spravlja v društveno blagajnico, do katere imajo po jeden ključ predsednik, tajnik in blagajnik. Pri občnein zboru rnora predložiti natančen račun o oskrbovanji društvenega premoženja. § 19. Pregledovalci računov poročajo četrtletuo odboru in vsako leto pa občnemu zboru, v kakom stanu so računi, knjige in blagajnica. Vsako četrtletje, kedar se občni zbor razpiše in tudi drugokrat rned letoin, če se pokaže potreba, skliee predsednik pregledovalce računov, kojim inora blagajnik predložiti vse pripomočke, da niorejo natančno pregledati knjige, račune in blagajnico. § 20. Ako zahteva pet odbornikov odborovo sejo pismeno, j<> mora predsednik sklicati v 14. dneh. § 21. Društvo zboruje vsako leto ob času, ko je občni zbor Slov. učit. društva. Izvanredne občne zbore sklicuje društveno vodstvo, kedar se pokaže potreba, ali če vsaj tretjina pravih društvenikov pismeno to zahteva ter naznani predmet dotične razprave. — Občni zbor sklepa z nadpolovično večino glasov prisotnih pravih društvenikov. Ako se pri volitvi ne doseže nadpoloviena večina glasov, vrši se ožja volitev med tistirni, ki dobe največ glasov. Pri jednakih glasovih odloči žreb. § 22. Dnevni red občnemu zboru je: a) poročilo o društvenem delovanji preteklega leta in o proračunu za bodoče leto; b) pregled letnega računa; c) sklepanje o posebnih nasvetih; d) dovoljenje izrednih društvenih stroškov; e) prememba pravil; /) sklepanje o razpustu društva; g) volitev drušb enega vodstva; h) volitev treh pregledovalcev računov; i) volitev treh razsodnikov o društvenih prepirih; j) razni predlogi in nasveti. § 23. Prepire med udi razsoja društveno vodstvo; prepire med udi in društvenim vodstvom pa na občnem zboru izvoljeni razsodniki. § 24. Društvo se razide in neha, če to občni zbor veljavno sklene, ali pa če je oblastvo razpusti; sicer pa neha stoprav tedaj, kedar doseže v § 2. naznačeni namen. — Če se društvo poprej razide, oziroma če je oblastvo razpusti, pripade vse premoženje ,Društvu v pomoe učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem" v Ljubljani in za veljavnost sklepa o razhodu društva pri občnem zboru je potreba prisotnosti treh četrtin pravih društvenikov, od katerih morata dve tretjini glasovati za razhod. § 25. Ako se društvo razide vsled doseženega svojega namena, preide vse društveno premoženje v oskrbovanje ^Slov. učit. društva v Ljubljani". Pogoji pod katerimi se bode dovršeni konvikt izročil BSlov. učit. društvu v Ljubljani", določili se bodo svoj čas v posebni listini tako, da se ne bode konvikt smel nikoli odtegniti narnenu, določenemu v § 2. teh pravil. Iz kamniškega okraja. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za kamniški okraj zboiovalo bode dne 19. nial. travna v Moravčah ob 10. uri dopoludne. Poleg običajnih toček sta na dnevnetn redu tudi: a) praktični nastop (računstvo v I. odd.) g. J. Toman-a in b) razgovor o »učiteljskern doinu" in Jzložbi učil". K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. V e s t n i k.Osobne vesti. Gosp. Janez Baktelj, učitelj \ Vipavi je imenovan nadučiteljern na dvorazrednici v Št. Vidu nad Vipavo. Gosp. J. Žebre je stalno nastavljen na -1. mestu in g. Ferdu Vigele pa na 3. mestu na štirirazrednici v Starem Trgu pri Ložu; 4. tnesto je pa dobila stalno dosedanja začasna učiteljica gdč. Ivana Perušek. Stalno so nastavljeni na dosedanjih inestih: gdč. Jadviga Malovrh na Rakeku; gdč. Karolina Kadivnik v Dragatušu; gdč. Ivana Arko v Dobrepoljah in g. Ivan Šega pa v Dolenjem Logatci. Pomožnima učiteljema sta irnenovana gg. Fran Cuk v Poddragi in Peter Cebin na Premu. Gosp. Ivan Suligoj, učitelj np Ostiožnem Brdu, je iinenovan stalnim učiteljern v Dol. Zenionu. G. Josip Cepuder 8. učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani je dobil 6. mesto na tej šoli. nPri Fužini" v Radovini se 2. mal. travna odpre ekskurendna šola za šoloobvezne otroke s Pokljuke, s Pernikov in iz Radovine; pouk bode po dvakrat. na teden v poletnih rnesecih oskrboval g. Jožef Žirovnik, nadučitelj v Gorjah. Gosp. Fr. Lavtizar, suplent v Kropi, je postavljen za začasnega učitelja v Kamni Gorici; na njegovo inesto v Kropo je prišla izprašana učiteljska kandidatinja gdč. Apolonija Fatur iz Ljubljane; šolsko voditeljstvo je začasno prevzela ondotna prva učiteljica gdč. Antonija Okorn. — Gdč. Olga Wurner, biv?a začasna učiteljica v Begunjab, je prideljena v službovanje štirirazrednici v Radovljiei. — V Lescah se je za dobo odsotnosti g. Simona uvedel ekskurendni pouk, katerega oskibuje po trikrat na teden g. Jožef Turk, nadučkelj v Begunjah. — G. nadučitelj Karl Bernard na Jesenicah, ki je bil zaradi bolehnosti več rnesecev na dopustu, je 1. t. m. pouk spet prevzel, zato pa je izstopila poinožna učiteljica gdč. Paula Kren, ki ga je nadomestovala. — G. /. Črne, učitelj na Vrhniki je na la?tno prošnjo vpokojen. Umrl je dne 17. s-ušca v Kranji vpokojeni učitelj g. Jakob Ukmar in dne 18. sušca je pa prominul g. Ivan Ferlan, ueitelj v Tunjicah. N. v m. p.! Marija Murnik-ova f. Dne 20. sušca je umrla v Ljubljani soproga ces. svetnika g. I. Murnika. Poleg mnogih vrlin in čednosti, ki so di-^ile preblago in prerano umrlo pokojnico, odlikovala se je posebno v milosrčnosti in dobrotljivosti do revne rnestne šolske mladine. Leto za letom je liodila v začetku šolskcga leta od liiše do hiše, od družine do družine ter prosila milodarov, s kojimi je vsako leto preskrbela črez sto šolarjev z gorko zitnsko obleko. Bog daj preblagi pokojnici večni mir in ji stotero povrni njena človekoljubna dejanja, ki jih je s tako gorečnostjo izvrševala na zemlji! Gospodu ces. svetniku izrekamo pa naše iskreno sočutje! Izlet črez Šmarno Goro v Medvode priredi ,,Slov. učitelj. društvo" dne 5. mal. travna. Odbod iz Ljubljane je opoludne z vlakom. Gosti dobro došli! Naznanilo. V BPopotnikuu bilo je lansko leto čitati, da so gg. učiteljem na Geškem dovolili mesečne plače dobivati po pošti. — Podpisani je tudi stavil predlog pri učiteljski konferenciji v Krškem minulega leta, ter je visoki c. kr. dež. šolski svet ukazal sestaviti prošnjo, kojo naj vsi podpišejo, kateri žele mesečno plačo po pošti dobivati. Storilo se je to. - Dne 10. sušca t. 1. je pa sl. c. kr. okr. šolski svet v Krškem poslal odgovor, da z noto c. kr. poštnega in tetegrafičnega ravnateljstva v Trstu ne dovoli poštnine prosto pošiljatev mesečnih plač učiteljem, ker so po zakonu z 2. oktobra 1865 št. 108 le za državo ali deželo potrebni denarji smejo pošiljati poštnine prosto itd., torej narn učiteljem ne! Meni kot poročevalcu se je to naznanilo, da svoje častite tovariše o tem obvestim. Jan Saje, nadučitelj v Št. Jerneji. Vabilo slovenskim pisateljem. Leta 1893. v Ljubljani uinrli trgovec g. Anton Knez je v svoji oporoki postavil ^Slovensko Matico" za svojega glavnega dediča ter ji naročil, naj iz dohodkov njegove ustanove izdava ceneno zabavno in poučno knjižnico, v kateri naj bi se tiskali v strogo narodnem duhu, na podlagi katoliške vere, toda v svobodomiselnem zmislu pisani spisi. Ker Matica namerava letos pričeti z izdavanjern Knezove knjižnice, obrača se s tem vabilom do vseh slovenskih pisateljev, prijazno jih proseč, da bi jo v ta namen blagovoljno podpirali ter ji poslali priinernili spisov. Dasi Matica razven prevodov rada sprejme vsak daljši ali krajši izvirni spis, ki se ujema z ustanovnitni določili, vender poudarja, da bi ji posebno dobro došle zlasti povesti, poljudno pisane v prvi vrsti srednjernu stanu namenjene razprave zernljepisne, zgodovinske in prirodoznanske vsebine, životopisi, pnpotne črtice, slike iz domoznanstva in sploh vsakovrstni spisi, če le ugajajo zgoraj navedenim pogojem. Tiskovno polo bode Matica pisateljem plačevala po 24—40 gld. »Slovenska Matica" sicer rada vsprejme vsak primerni spis, kadarkoli se ji pošlje, vender prosi slovenske pisatelje, da bi vsaj do l.julija t. l. blagovoljno poslali rokopisov, o katerih žele, da bi bili tiskani v I. zvezku Knezove knjižnice. V Ljubljani dne 15. svečana 1894. Za predsednišlvo BSlovenske Matice11: Fr. Levec, Evg*en Lah, pred8ednik. tajnik. Kako se prepričaš, če si prav množil? Malo znano, a jako lahko se je prepričati, če se ni pri innoženji velikih številk vrinila kaka zrnota. Recimo, da imamo množiti 237.324 s 7539. Produkt znaša: 1.789,185.6X6. — Ali je to prav, poskusimo tako-le: Najprej seštejemo številke inultiplikandove: 2 in 3 in 7 in 3 in 2 in 4 — 21; te vsote čtevilke tudi seštejemo: 2 in 1 -~ 3. Ravno tako naredimo s številkami multiplikatorjevitni: 7 in 5 in 3 in 9 = 24 in 2 in 4 = 6. Sedaj množirno 3 x 6 = 18 \a seštejemo številke tega produkta: 1 in 6' = 9. Sedaj seštejmo številke produkta: 1 in 7 in 8 in 9 in 1 in 8 in 5 in 3 in 6 — 54 in številke te vsote morajo znašati 9; kakor je tudi res: 5 in 4 = 9. Dekliška meščanska šola. Vodstvo uršulinskega konventa Ljubljanskega namerava ustanoviti dvoje meščanskih dekliških šol in je storilo v to svrho že vse potrebne korake. Poučni jezik bil bi v zunanji šoli slovenski, v notranji pa nemški, za učenke slovenske narodnosti pa bi bila slovenščina tudi v notranji šoli obvezni predmet, in na zahtevo poučeval bi ^e v slovenščini tudi krščanski nauk — Ti meščanski šoli bili bi uiejeni tako, da bi na dosedanjih dveh o-emrazrednicah (notranji in zunanji) odpal VI., VII. in VIII. razred, na mesto teh pa stopili po trije tečaji meščanskih šol, izmej katerih bi se vsako leto ustanovil po jeden tečaj. Tudi šolski odsek obč. sveta ljubljanskega se je nedavno dlje časa bavil z vprašanjeui nslommke višje dekliške šole". Umestno bi pač bilo, da se ta nujna zadeva kar prej rnogoče spravi v tir. 100 g*ld. podpore je dovolila trgovska in obrtnijska zbornica kranjska učiteljem, ki obiskujejo petmesečni risalni tečaj na c. kr. drž. obrtni šoli v Gradci. V odbore obrtnih nadaljevalnih šol je izvolila trgovska in obitnijska zbornica te-le zastopnike: za Ribnico Marka Burgerja, za Postojino Riharda Šeberja, za Kočevje Petra Jakliča, za Krško Antona Jugovica, za Kranj Ignacija Foka, za Novo Mesto dr. Jos. Marinkota, za Tržič Leopolda Ahačiča, za Karnnik Avguština Hermana, za Radovljico Ivana Sartorija, za Met.liko Frana Šfajerja, za Škofjo Loko Ivana Guzela. Dohodki bivšega naučneg-a ministra bar. (^auča. Baron Gauč ima sedaj kot bivši minister na leto 6000 gld. rnirovnine in kot sedanji upravitelj dunajskega flTerezijanišča" letno plačo 15.000 gld. Ni slabo! Velik koncert priredil je Bolzanovi pododbor pri Besedi učiteljski v Pragi dne 18. sušca t. 1. v korist ,,sirotišnice učiteljskih otrok", pri katerem so sodelovali prvaki na glasbenem polji, recimo gospa Maturova, primadona opere pri Narodnem gledališči; gdč. Marakova, virtuozinja na harfi; profesorja na konservatoriji gg. J. Klička in H. Trneček ter g. P. Reising, virtuoz na goslih. Uniformirani srednješolci. Gališki deželni šolski svet je sklenil uniformiranje vseh srednješolskih dijakov in naučno ministerstvo je ta sklep odobrilo. Začetkom prihodnjega šolskega leta bo torej gališka srednješolska mladina uniformirana in sicer tako-le: Temnomodra bluza s stoječirn ovratnikom, na katerem srebrni ali zlati prami kažejo, kateri razred obiskuje nosilec; hlače iz sivega sukna, poleti iz ruskega platna, in dolga ziinska suknja z modriini obšivi. Namestu klobukov nosili bodo srednješolci gališki modre čepice z ušitimi inicijali. Troški take unifonne so preračunjeni za inanjše dijake na 25 do 34, za večje na 34 do 45 gld. Kmetski roditelji bodo te stroške posebno lahko zmagovali! Slavno bivališče poljskih kraljev wWawel" v Krakovu, v katerem so zdaj vojašnica, ječe in vojna bolnica, naj bi se po predlogu nGaz. Nar." odkupil od vojnega erara, restavriral in kot narodno darilo poklonil cesarju povodom 50 letnega jubileja. Vsi poljski listi pozdravljajo to misel z navdušenjein. Novoletno darilo Sy. Očetu. Braziljski veleposlanec pri Vatikanu je poklonil imenom svoje vlade Sv. Očetu dve redki papigi. Papež Leon XIII. irna namreč v Vatikanskih vrtovih veliko zbirko najredkejših iičev. Papežev dvor. Sv. Oče Leo XIII. ima v svoji službi 1160 uradnikov in služabnikov. V vatikanski palači ima na razpolaganje 11.500 sob. Država in Ijudsko šolstvo. Za vzdržavanje ljudskega šolstva so po postavah poklicane v prvi vrsti dežele. Država samo nadzoruje i tu in tam podpira ljudske šole n pr. v Trstu. Posebno veliko stori država za ljudsko šolstvo na Tirolskem, kjer je leta 1893. dala 38.000 gld. podpore splob in še posebej 15.000 gld. v prospeh nemškega šolstva na južnern Tirolskem. Zakaj bi vlada iz istih vzrokov, kakor na Tirolskem, ne podpirala ljudskega šolstva v slovenskih pokrajinah? List za ženske Gelo v Siriji pečajo se prav temeljito z ženskim vprašanjem. Začel ie namreč izhajati list, ki razpravlja to vprašanje. List se imenuje ,,El Fatat" (sMlada žena") in urednica inu je sirska dama, gdč. Hind Nonsal v Tripolisu. Vsi sotrudniki lista so ženske. Zahvala. G. Alojzij Butar, strojevodja pri južnej železnici v Borovnici je blagovolil podariti tukajšnji šoli svojo bogato zbirko morskih konkilij, za kar se mu tem potoin prav prisrčno zahvalujeta kr. šolski svet in šolsko vodstvo v Torninu. Bog plati vrlemu šolskemu prijatelju! V Tominu, dne 23. su.šca 1894. Ivau Sirca, nadučitelj-voditelj.