Če ne upoštevamo želj prebivalstva Slovenske Koroške in odločimo v nasprotju s temi željami, bi bilo težko reči, da ustvarjamo mir na tem ozemlju.
Zartibin
ttav. 20 #2«-)
Odgovor na potvorbe dr. Gruberja
Dunaj, 4. marca 1949. — Predstavniki Osvobodilne fronte za S’ovensko Koroško so v zvezi s spomenico, ki jo Je avstrijski zunanji minister dr. Gruber izročil namestnikom zunanjih ministrov v Londonu kot , odgovor na zadnja izvajanja dr. Beblerja, dali zastopniku Tanjuga na Du-naiu naslednjo izjavo:
Spomenica je nov primer zavijanja in lažnivih trditev. To je samo ponoven poskus avstrijske vlade, da bi zakrila germanizacijo, ki so jo izvajali v prvi republiki.
Tudi koroški Slovenci smatrajo, da številke avstrijskih štetij ne prikazujejo pravilnih etničnih razmer na Koroškem, kajti kakor avstrijsko ljudsko štetje 1934 so imela tudi vsa prejšnia avstrijska ljudska štetja namen, da svetovni javnosti v napačni luči prikažejo resnične etnične razmere na Koroškem.
Številke, ki jili je dr. Gruber navajal v zvezi s plebiscitom z 1920. leta, predstavljajo nov višek potvarjanja. Kakor je znano, je bila glasovalna geometrija 1920 na najbolj prebrisan način konstruirana proti koroškim Slovencem. Tako se popolnoma slovenski kraji glasovanja sploh nišo udeležili. Med njimi so: Brdo, Geriče, Blače, Št. Štefan na Zilji, Smerče, Bistrica na Zilji, Straja ves, Podklošter, Bekštajn, Marija na Zilji. Vernberk, Lina, Kostanje, Mežica, Črna, Prevalje. Sv. Danile!, Libeliče, Kotlje, Tolsti vrh, Spodnji Dravograd, Ojstrica in Jezersko, kjer je pri uradnem litidskeni štetju 1910. leta bila prevladujoča slovenska večina. Že samo to dejstvo ovrže Gruberjeve trditve o demokratični izvedbi plebiscita. Potvorba dr. Gruberja pa je v tem, da je število glasov, ki so bili oddani za Jugos’avijo v upravnih okrajih Celovec, Beljak in Wo!fsberg, navedel v odstotkih, ki se nanašajo na celotno prebivalstvo teh okrajev; torej se je za svojo potvorbo poslu-žil prebivalstva, ki sploh ni glasovalo. V resnici pa je glasovanje v vseh okrajih južno in deloma tudi severno od Drave, kljub vsem potvorbam prineslo absolutno večino za Jugoslavijo.
Dr. Gruber navaja med dokazi za svoje trditve tudi volitve v deželni zbor od 1920. leta naprej. To ie nepravilno že zaradi tega, ker je tudi Slovenska ljudska stranka mogla nastopati samo kot avstrijska stranka. Značilno pa je, da dr. Gruber ne navaja zadnjih volitev v KnrtFski zbornico 1932; gotovo zaradi tega, ker je domače slovensko prebivalstvo dobilo v navedenih okrajih pretežno večino.
Posebno nesramen je Gruberjev poskus, da bi koroške Slovence obdolžil kolaboracije z Hitlerjem. V istem trenutku ko dr. Gruber imenuje nacistično ljudsko štetje »čuden argument«, citira uradni nacistični list o nekem dozdevnem oh!sku slovenskih zastopnikov pri nacističnih oblastnikih. K temu ugotavljamo, da koroški Slovenci nikdar niso obiskali dr. Seyss Inquarta in da je to poročilo popolnoma Izmišlieno. Medtem ko dr. Gruber skuša, da bi koroške Siovenee na tako nesramen način diskredtiral, hkrati zamolči, da je deželni glavar Koroške in član avstrijske delegacije v Londonu Ferdinand Wedenig. dne 14. marca 1938 v Velikovcu v nekem nagovoru kot sekretar socialdemokratske stranke javno Izjavil svoje veselje nad končno združitvijo Avstrije z velenemškim raihom, Ki je bila predvidena že v ustavi prve repub’ike 1918 in »Fiihreria« pozdravil kot garanta s.ečnejše bodočnosti težko preizkušene južne Koroške. Prav tako premišljena zamolči, da je Wedcnig kot zastopnik DAF skrbel za »Gieidischalluiig« bivših socia-
lističnih kenzumov in ob napadu na *g> slavilo v službi nacist'*nih okupatorjev n Mi nnv' --»M Fovenske delavske zadruge v Mežiški dolini.
Wed»»nlg dr«-M tudi še ni pojasnil, zakaj je bil izmiščen iz Da^Mu-a mungo prej, kot osta’i letniki. Znnčfno le. da le bil tako) po svolem prihodu na Koroško po zloglasnem vodnem zločincu, bivšemu nacističnemu gmiieiteriu PainMu ooleg nacista Hansa PMcha. Ing. TausoVtza, Sant«erja in drugih nokhcan kot član v koroško deželno vla^o. Predvsem na se ho morala nojasniti Weden!gova vloga v BorovMah. kler le še po Vapitu'acl'1 v maju 19*5 stotine slovenskih partizanov postalo žrtev SS-ovcev.
Prav tako je avstrijski zunanji minister zamolčal, da je bil direktor deželn°ga urada dr. Karl Newo!e do zadnjega dne nacistične strahovlade major poveljstva za oboroževanje v Celovcu. Niti dr. Gru-
ber z nobeno besedo ni omenil, da |e se-danM državni nredsednik dr. Kar! Renner pozdravil »anšlns«, kar je bilo objavljeno dne 3. aprila 1938 v listu »Neues Wiener Tagbtatt«.
Toda svet žalostne vloge avstriiskih politikov »anšlnsa« ni pozabil, pač pa so mu znani junaška borba tisovih koroških s'ovenskih partizanov množična izselitev slovenskih kmetov in poskusi iztrebljenja koroških Slovencev.
Avstrijska vlada si prizadeva, da bi ta zgodovinska dejstva nred svetom prikrila in se prav tako brani, da bi jih popravili. Šele pred nekaj dnevi so avstrFske oblasti spet nasilno razpustile 22 slovenskih zadrug. Posebno značilno je, da avstrijska vlada že četrtič povodom sestankov namestnikov zunanjih ministrov naglaša ponovno vzpostavitev slovenskih zadrug in povračilo premoženja. Tudi to je dokaz
za potvorbe dr. Gruberja. Fnako le zlagana dr. Gruberjeva trditev o Izplačanih 4 milijonov šilingov s'ovenskitn izselit"','etn, pač oa ie deistvo. da deželni glavar \Ve-denig tik pred svojim odhodom v London n’ hote! sprejeti v deželni vladi delezn-ciie, ki ie zastorMa nmko 400 izseljenih slovenskih kmečkih družin.
Dr. Gruber oporeka nadalie etnične In številčne oogoie za avtonomijo, kakšno zahteva dr. Bebler. Pr«*z na p-d|"S-lieno Igračkanie avstHHM vlade 7 izmišljenimi številkami, vnrašamo dr. Gnn»r-ja in njegovo vlado: Če so te trditve resnične, s čim si razlagate teror in zah-a-nitev priznanja slovenskih organizacij. pn-sebno OsveSodflne f*-on*e? 7nM| si-ah nred »manlšino« ko trdite o vaJl večini, Da hi se ukvariali z nstaHM Maviml In trditvami dr. Gruberja o šol*, o ponolnl enakonravnosti Ud j-- uerMr^bno. Mr s® samo nonavljanja že desetletia starih ve-lene"-ških in nacističnih potvorb o Slovenski Koroški.
Gotovo bo dr. Gruber tudi te zavrnitve svoiih laži po koroških S’ovencih porabil za dokaz njihov’h velikih svoboščin. Saj si avstrilska prona^andg prizadeva, da bi celo dihanje označila kot znamenje popolne enakopravnosti.
Žene Slovenske Koroške se borijo za mir in pravico
I. Pokrajinski zbor Antifašistične fronte zena za Slovensko Koroško
V
V nedeljo, dne 6. t. m. so se žene u vseli naših krajev in občin zbrale v Celovcu na I. Pokrajinskem zboru Antifašistične fronte žena za Slovensko Koroško. Rothova dvorana, ki je doživela že mnogo pomembnih sestankov, zborovanj in zasedanj vseh naših množičnih organizacij je bila tudi tokrat nabito polna. To je dokaz, da se tudi naše žene v polni meri zavedajo važnosti skupne organizirane borbe proti skupnemu sovražniku in potrebe po vzajemnem delu za boljšo bodočnost in svobodo našega naroda.
I.	Pokrajinskega zbora AFŽ se je udeležila tudi šestčlanska delegacija AFŽ Slovenije in Jugoslavije, ki so jo naše žene ob vstopu v dvorano pozdravile z burnim ploskanjem In vzkliki svobodni domovini, jugoslovanskim ženam in maršalu Titu, ter delegacija Zveze demokratičnih žena Avstrije, ki so jo delegatke prav tako iskreno pozdravile. Zboru so prisostvovali tudi zastopniki Pokrajinskega odbora OF in naših množičnih organizacij. Zbor je začela podpredsednica Pokrajinskega odbora AFŽ tov. Leni Oliuic, bivša partizanka, ki je ugotovila polnoštevilno udeležbo delegatk in pozdravila delegacijo jugoslovanskih žena in Zveze demokratičnih žena Avstriie ter vse ostale goste in delegatke.
Nato so I. Pokrajinski zbor pozdravili zastopniki delegacij in množičnih organizacij. Prva je govorila zastopnica Centralnega odbora AFŽ Jugoslavije tovarišica Justi Goiičnik, ki je med drugim dejala:
»Vezi, ki so nas vezale v času narodnoosvobodilne borbe, v boju proti skupnemu sovražniku nemškemu fašizmu, v boju za narodno svobodo, za boljše življenje, nas vežejo tudi danes, čeprav nas krivična meja še loči.
Naši narodi — danes že svobodni — z ogromnimi delovnimi napori gradijo socializem. Tega dejstva ne more spremeniti niti kievetniška gonja Informbiroja, n tl ostalih Partij, ki smatrajo za svojo dolžnost, da nam berejo levite.
Vsem tem klevetnikom odgovarja naše delovno ljudstvo s še večjim zaupanjem v naše partijsko in državno vodstvo.
Pri tem pa se mi in tudi naše žene dobro zavedamo, da s pospešeno graditvijo socializma pri nas krepimo mednarodno fronto socializma, sile nanredka v svetu, borbo naprednih sil za mir in demokiu-
cijo. Prav s teni pa krepimo tudi vašo borbo za nacionalno svobodo in za boljše živHenje.
Ko prinašamo vašemu prvemu Pokrajinskemu zboru poizdrave jugos’ovanskih žena, vam hkrati zagotavljamo: ni je sile, ki H nas mogla razdvojiti v naši skupni borbi.
Kakor smo sl stale ramo ob rami v NOB, tako bomo nadaljevale našo skupno borbo tudi zdaj, dokler v socialistični Jugoslaviji ne bo združena tudi Slovenska Koroška.«
Pozdrave Glavnega odbora AFŽ Slovenije in vseh slovenskih žena v svobodni domovini ja izročila tovarišica Ma-a Rupetia-Osolnikova. Obujala ie spomine na partizansko borbo, slavila junaštvo slovenskih žena tostran Karavank In nakazah potrebo sedanje borbe:
»Posebno v teh dneh, ko je spet v ospredju vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo, jugoslovansko Ihidstvo odločno izraža zahtevo po prikFučltvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Kakor vse doslej se tudi zdaj zapadne države upirajo našim pravičnim zahtevam. Z druge stra.il pa dožlviia Jugoslavija 'aži in obrekovanja od tistih, ki bi nas bili dolžni prvi podpreti. Nekatere Komunistične partije, kot n. pr. Komunistična partija Avstrije niso prav nič storile zato, da bi bilo koroško ljudstvo rešeno zatiranla in priključeno socialistični JugoslaviM. Pač pa ravno te Komunistične partije in predvsem Komunistična partiia Avstriie govore in pišejo vse mogoče laži o Jugoslaviji in celo izjavljajo, da se Jugoslaviia ne bo borila za osvoboditev svojih rojakov in druge podobne klevete.
Mislim, da mi ni treba posebej poudarjati. kako zlobne in neresnične so take izmišljotine. Ve same veste, da vas je tudi vaša Osvobodilna fronta na Koroškem po zgledu Ljudske fronte Jugoslavije vedno učila in vodila v borbi proti zaoadnim imperialistom, proti tistim silani, ki tudi na Koroškem preko svojih organov podpirajo politiko preganjania koroških Slovencev. Kakor odgovarjajo vsi delovni ljudje v Jugoslaviji na klevete s še bolj požrtvovalnim delom, tako odgovorite tudi ve na vsako zlobno propagando s tem, da boste še bolj strnjeno, še bolj marljivo delale za zmago osvobodilna bo M na Koroškem.«
Y imenu Osvobodilne fronte za Sloven-
sko Koroško je I. Pokraiinskl zbor AFŽ pozdravil sekretar POOF-a tov. Andrej Haderlan. Povedal je, da je že I. Kongres OF v širokih obrisih nakazal velike naloge, ki Jili bo morala izvršit' Ant'fa-šistična fronta žena in da je L Pogrni' *• ski zbor AFŽ dokaz zato, da so ia!e žene zavedaioč se svoiih narodnih dn'ž-nosti pripravljene boriti se skupno z vsemi protifašističnimi or^anizacFami za svobodo Slovenske Koroške In za mir v svetu.
Tovariš Karl Prašnik — Gašper, nredsednik Z^eze bivših partizanov Slovenske Koroške, ie poudaril oomen de’n prvim ustanovnim sestankom AFŽ na Koroškem pred sedmimi leti in I. Pokrajinskim zborom, ki sta v svoiih okoliščinah oba iste borbene važnosti. Tnv''<-| Gašner je zakTiučil: »Naše delo, tovarnice, ie veliko. Gre za mir in medna rodi® razumevanje, zaradi tega želim mnog® borbene volje in v’trajnosti v nremago-vaniu nadaljnjih težkoč in zaprek.«
Za delegacijo Zveze demokratični žena Avstrije je govorila tovarišica Kristl Nischelvvitzer, ki je pozivaka vse žene v borbo za srečnejšo bodočnost svojih otrok. »Proti imperialističnemu nv'!an!u za novo, tretio svetovno volno« tako *e dejala avstrijska tovarišica, »sc moramo prav žene postaviti z odločnim ne.«
Tov. Tončka Maicen, članica vanske delegacije, ki se je v Mih FOT kot partizanka borila na koroški tleh. ni hotela zamuditi priložnosti, da govori svojim nekdanjim soborkam in ostalim ženam Slovenske Koroške. Delala le m*d drugim: »Že takrat, ko smo oartlzani in aktivisti med vojno prihajali k vam, smo se zavedali, da izpolnjujemo veličastno nalogo, da gro za osvoboditev eti^ga najlepših delov Slovenile, da gre z.a ljudstvo, ki je največ pretrpelo pod tujim jarmom.*
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vsem, ki so se javili za izlet na Planico, sporočamo, da je bil čas odhoda preložen in bomo točni čas potom »Slovenskega vestnika« pravočasno sporočili.
Zveza mladine za Slovensko Koro ko
Sovjetska zveza podpira načela, ki jih vsebujejo jugoslovanski predlogi
London, (Tanjug). — Na seji namestnikov zunanlih ministrov dne 2. t. m. so razpravlteli o petem či»nu osnutka mirovne rngorlbe z Avctrpn, ki se nanaša na vnrašanie avstriiskte mei in o jugoslovanskem knmnrnmisn^m predlogu za ure-di^v avstrilsVemi vnra?ania.
Snvtetski predstavnik veleposlanik Za-mbin. ki se te prvi oela«i1 k besedi je fzlavil. da nndiio novi nredtete vlade FLR Juvoctavite in izteva dr. Beblerja z dne 2a iarte materin osnovo •'a ureditev vprašani, na katere se nana?a čl. 5 osnutka ruimvne pogodbe z Avstrijo.
»SovW«v» dete^cHa« — je d°ia1 Za rubin — »podnlra nadela, ki Jih vsebujejo Jugoslovanski predtevl.«
Ker so se predstavniki zahodnih velesil BknSali izovniti razpravi o prvi to*kj jugoslovanskega predloga, to Je, o zahtevi, da se spremeni se^aniu avstriisko-jngo-llovanska meja, Je veleposlanik Zarpbin vztratel na tem, nai zabrni predstavniki povedo svnie načelno stalile do tega vprašanja. Tudi po tej izlavi sovtetskega delegata niso predstavnik? zahodnih velesil hoteli načelno razpravbati o tem vora-lanln ter sn IzlavHali da nače?na raznrava po nnPouam tnpenbi n»«»nda n<* bi prispevala k reditvi tega vora?ante. Prizadevali so si, da bi lzoa<H n“k?>k?oo »praktično podlatrp« za razpravo, ki na) bi bi?a po ntibovem mneniu v oronfc»vauln »etničnega vnraSania« na ®loven'kem Koroškem. Prpdcta^miVI zabodutn volosb ^o se tudi izreki) nenti ustanovitvi avtonomne oo-kraiine Voro*kp ter namesto tega nretea-ga’i >7u*x!to« VtiUnmoora in gospodarskega razvoia koroSHb S’ovencev.
Soyl,t«Vt twpiic*9vpl'' v»l»nn«lj|iil|( 7j|-rpMft to Izlnvll n« to. da te tro**a f»"o?*e-V**l 9nfla	o»irnd<« f,q Koro-
l^Votti, ,iocH pa ua	V<,ro®,’0”i.
»Znano te. ___ te OOudnrit 7«*ruMo — j>dq
gre *a docet lit docot Menil« Itifdi Vel itua-|PO jsnninonlnn |rnnl«'«mI« etevoncMfj
prodc»«tv«Pepv, kl veo**«tte doi/la-aollo Vo-Cln„nn««v, Ir* la !««««-*«
S POTV A P.I A NJEM IV LAŽMI POSKUŠAJO PRBSi »"»ITI SVETOVNO JAVNOST
Celovec. 5 marea 1949. — Zveza koroških zadrug v Celovcu nam je poslala naslednio iziavo:
Z ogorčenjem protestiramo proti lažnivi Iztevl KnroSVe zK«rn'ce za obrt »n trgovino v Otevcu. 7lagnna Je njena trditev, da pooohioma nepristransko odloča o obrtnih zadevah koroških Slovencev, marveč jc resnica, da Je odklonila šele v zadnjem času celo vrsto priporoč‘1 za obrtna dovoljenja Slovencev. Posebno kričeč Je primer JiPnokoroške gospodarske zadruge, kateri Je bila obrtna pravica odklonlena. kHub temu, da so to zadrugo svolčas nacisti popobtoina izropali in razpustil*. Prav tako je zbornica šele pred dnevi odklonila gostrniško obrt Zdravku Hartmanu, kl Je kot slovenski antifašist bil od gestape zasledovan in pretrpel nad štiri leta v Dachau-u. Takšnih primerov Jc mnogo. Nadalie jc zlagana vest, da zNmniea rešuje vloge v slovenskem Jeziku. V vsej zbornici ni udužbenega niti enega Slovenca. Niti tisoči slovenskih obrtnikov niti slovenske zadruge nimaio nobenega zastopnika v zbornici. Na ta način ?e omogočena nesramna Igra obrtnih oblasti in zbornice, ki dosledno preprečujejo koroškim Slovencem gospodarski razvoj in utrditev.
Protestiramo proti vsakršni drugačni Izjavi, ker Je podla laž.
Popravek
V 17. številki našega lista z dne 26. februarja t. 1. se nam je v članku pod naslovom »Avstrijsko sodišče je moralo ugotoviti nevzdržljivost obtožb proti slovenskim mladincem« pripetila pomota. Državni pravdnik, ki je predlagal obsodbo slovenskih mladincev v polnem obsegu, ni kakor smo pomotoma zapisali, dr. Štej* skal. temveč dr. Stoisser,
vati. Če ne upoštevamo želj prebivalstva in odločimo ▼ nasprotju s temi že,faml, til bite te*ko reči. da nstva*,,a*uo mir na tem ožemite. Tukaj so Izrazili nrn^nle. da bi avtenondla Stevencev povzrntela na Koroškem nenHtetnostl. Sovte*«ka delegacija c«? ne strlnla s tem mn»nte*n.«
Zarnbin le kot prim«r navedel obstoj avtonomnih oHusti v SovjetsH zvezi in pniuteril, dn ni nikakršnih vzrokov, da ne bi dol koroškega nrebiva'stvn dohil avtonomno. Po mneniu sovjetske d“tegaeite ne bi fo novzročPo n*kaHh neorlj°tnosti ali nenrilik, marveč bi pstvarlo stabilno situacijo na ozemlju, o katerem je govora.
V polni dvorani Jugoslovanskega dramskega gledališča v Beogradu je b*te v po-nedeUpif /večer prpdavante o Slovenski Knro?n Na predavaniu. ki sta ga organizirala Zveza književnikov v Jugoslaviji in Zveza združenj novinarjev FLpJ, so jugoslovanski kulturni detevci zahteva?! pri-k1lpč*tov Slovenske Koroške k Federativni Hudskj repub';kl Jugoslaviji.
Ko je podal pregled kulturno-zgodovin-ske<m razvoia kornšMh clovencev. ki ie potekal v neprestani borbi proti avstrijski germapi»atorski po’itiki, je generabri sekretar Zveze združenj novinnri^v FLRJ M*te Vifovorič med drugim delal:
Znano Je. kako je bil organiziran In kako se je razvitel »plebiscit« no Koroškem, ki ga te dolnja serž^mmiska mirovna no<rodha. Plebiscitno ožemite te bilo raz-(loMorio v dve coni. A in B. katere! so iz plebiscitnih con izločili najbolj strn'cne slovenske krale jn rb b»-«z p’eb’sHta raz-d"i,it takoiej 7U*eVfj (loti,m Avstri’i, Kanalsko dolino Ttaiiii. Me?išVo dolino pa Jmrostevlii. di bi so &tevi*n 9'o.mricev na plebiscitnem ozemiin zmamšalo. — V en«k namen so nekaWe germanizirane obxtne na severu dnd®U!| coni A. Plebiscit sam nai bi bil natere? v coni A te če bi se ta cona Izrekla za Jugoslavijo še v
To Je stališče sovjetske delegacije pri nodolrante oredtevov Jitgoc,ovanske vlade. nai b| del Šlovpit-te V^rošVe dobil oo»!',zn«‘. gn«no»*arskn te kulhmno avto-nomt»o. Ta dol M tvoril d°l AvstrFsko rc-nV-uVfi, .->Covtetsl'a ij»i'i»»eii!| — je končal 7r>rvb\r\ — n'«a e«hen«"'a zaradi katerowq se ne t| monrit cMnijtti s tem razumn?m predlogom Jugoslovanske vlado.*
Predstavniki zahodnih velesil tršo hoteli med nndatjhte razuravo sure jeti iu-goetovanskih nredlovov kot »načelno uod-lavo« za sporazumno tirodifev vprašanja mirovne pogodbe z Avstrijo.
con) B; če pa bi v coni A dobili večino Avstriici, bi cona B avtomatično, brez plebiscita ostala Avstriji. V zadntem trenutku so v volivne sezname vpisali nove tisoče Nemcev, voUvne skrinjice so lahko odpirali tudi brez pečata, glasov niso šteb takoi no glasovaniu na voliščih, marveč so ItatHanski oficirji in vojaki mnoge vo-livne skrinjice odnašali nonoči s seboj tudi po 10 km daleč itd. Tako se je Avstrija teta 1920 na nodlagj tako priborjene »večine« pičlih 6 tisoč glasov polastite OtzemHa, na katerem prebiva 120 000 Slovencev.
čeorav Je Avstrija v senžermensko mirovno pogodbo prevzela obveznost, da bo spoštovala in zagotovila manjšinske pravice slovensk’h rotekov. Je brezobzirno nadaljevala staro noltfjVo germanlza-cite kltelr slovesnim obljubam in deklara-ci’ap’ o enakonmvposti. Se težji dnevi so nanočtii za koroške Slovence no Hitlerjevi orikliučttvi Avstriie k »velenemškemu rajbu«. Politika germanizacije, ki je biia dot?ei v"č?no”'a omejena na gospodarsko in noMttčno oodročte se je spremenila v fH?teo i/trebltenie stevenskega prebivalstva na Koroškem. Na poveFe Oostana in državnih oblasti so morali vod’tetii slovenskih političnih in kulturnih organizacij
in ustanov zapustiti deželo. Slovenskem* zadružništvu, ki je bilo na Koroškem brb« tenica narodnnva gosnudo-«tva, so nac*'',! v svolib načrtih namenili glavni udarec. Leta 1940 |e bilo slovensko zadružništvo na Koroškem likvidirano, premožpnie slivenskih zadrug izronano, voditeMi «dovpn-ske zadružne zveze na aretirani. Pn m* padii Hitlerteve vote^e na .bigoslavite !o post-il note*ai koroških Slovencev nevzdržen. Okoli 470 slovenskih družin o nasiteo preselili v nemške krate, na tl«u-če Stevenrev so odnehali v koncentraeite s^a taborišča, niihova nosestva pa dodelili za nagrado avstriiskim fašistom.
Znano je, da ta strašen teror, ki mu fo bil Izpostavlien slovenski živelj na Kor >» škem, ni mogel streti Hudskega odnora. Slovenski delavci in kmette so formira’! partizanske odrede in se skupai z naroii Jugoslavije začeli boriti za izgon osovraženega okuoatoria. stoletnega zasuž-nievatca Koroške. Pod vodstvom Komunistične partiie so bile v jeseni 1942 formirane prve koroške partizanske skupine, ki so takoj nato začele svoje operac>te proti avstronemškim fašističnim zasn-mte-valcem. Tako so že v seotembru 1942 počile prve puške koroških partizanov.
Od sentembra 1942 do kanitu’aeije H:t-lerjeve Nemčije so izvršili koroški narti-zani okoli 600 vojaških akcii in izleč'1] iz borbe 10 000 sovražnih vojakov, tinrili 53 lokomotiv. 54 mostov. 219 že?ezn!ških vagonov. 7 električnih central. 3 rudnike, tr! železniške postaje, 67 kamionov in avtomobilov, tri žične železnice, na desetine kilometrov železniške nroge, brzo'avii!h in električnih kablov itd. Med bor’-o so kljub strašni zimi, lakoti in pomanjkanju vzdržali dve srditi ofenzivi H:tlerjev'b regularnih čet. V tej slavni borbi je padlo nad 2000 koroških partizanov.
Delegacija vlade FLRJ je te dni predložila Svetu pomočnikov zunanjih ministrov Sovjetske zveze, ZDA. Annlite in Francije zahtevo no priključitvi Steven-ske Koroške k mai°n domovini — Titov! Jugoslaviji. fzhod;šče za vse te zahteve je, na? predstavniki zamdnih držav o^u-ste načelo, da se avstrijska meja. ne more premakniti. Ta mete se mora nrenmk-niti. ker se je zagrizte v naše živo, narodno telo. To je zahteva vseh jueoste-vanskih narodov zahteva vseh delovnih ljudi Jugoslavije.
Žene Slovenske Koroške se borijo za mir in pravdo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tov. Tončka se je spominjate skupne borbe in skupnega dela, spomnita pa se je tudi rineva. ?*o so jugoslovanski borci zanuščatl Koroško.
Opozarjala je na veliko nevarnost, ki jo pomenijo jugoslovanski Izdatelski begunci na Koroškem. Navedla je primer kateana Lavriha, ki se udejstvuje pod nanačnan imenom Janežič. Ko so ga partizani kot enega glavnih organteatortev Bele garde utell ga niso tako kaznovali, kot bi zaslužil ker so se oziral' na ntegovo duhovniško obleko. To velikodušnost je poplačal s tem, da je lastnoročno z nožem z.aklal stražaria in ubežal. Vedno je maševal kot itahtenski voini kurat s puško na rami ali pištolo za pasom.
Mnogo odobravanja vseh delegatk so želi pionirji, ki so nastopili s Svo'o zastavo in pozdravili I. Pokrahnski zbor. V njteovem imenu jc p;onir Igor zagotavljal ž-nam in materam, da hočejo tu Ji pionirji doprinesti svoj del za osvoboditev Slovenske Koroške.
Po pionirskem nastopu se je začel delovni program I. Pokrateiskega zbora po dnevnem redu, ki je bil enoglasno odbran.
Tov. Milka Wieserjeva je podala politični pregled. Razčlenila je zunanji in no-tranii položaj, ter se predvsem dotaknila londonskih pogajanj z avstrijsko mirovno pogodbo.
V	svojem poročilu o delu organizacije AFŽ je tov. Hilda Ogrisova podate jasno sliko uspehov, nakazala je pa tudi napake in nomanjkliivosti, ki jih bo treba v na-daljntem fte'u odpravlteti. Med najlepše uspehe AFŽ spadajo številni dobro obiskani tečaji v raznih ženskih strokah, lanske proslave mednarodnega pramlka žena, najrazličnejše prireditve in predvsem pomoč pri gradnji prosvetnega doma v Žitari vesi„
V	diskusiji, ki je sledila referatu tov. Hilde, so predvsem mlajše žene živahno razpravljale o vseh vprašanjih, kl predvsem zanimajo naše žene.
Za uspešnejše delo je potrebno, da postane AFŽ, ki je do sedaj bila vključena
v OP, samostojna organizacija. Žene so nato enoglasno sprejele osnutek pravil samostojne organizacije, ki ga je obrazložila tov. Milena.
Med razpravljanjem je na zasedanje prispel predsednik POOF-a tovariš dr. France Petek, navdušeno pozdravljen od vseh navzočih.
Po diskusiji o pravilih je bil izvoljen novi Pokrajinski odbor, v katerega so delegatke predlagale tiste tovarišice, ki so se v dosedanjem delu nateolj izkazale; vsi predlogi so bili enoglasno sprejeti.
Po enournem odmoru je Pokrajinski zbor nadaljeval s svojim delom. Najprej je jugoslovanska delegacija predala našim ženam darila, ki so jih poslale žene S'o-venije in ostale Jugoslavije, nato pa je tov. Ogrisova predala tudi jugoslovanski delegaciji darila naših žena iz vseh okrajev Slovenske Koroške.
O pomenu organizacije ter o nalogah le govorila novoizvoljena sekretarka Pokrajinskega odbora AFŽ tov. Milena Mohorjeva. Najprcje je poudarila, da je nastala AFŽ za Slovensko Koroško v času najhujše borbe, ko so prav žene podpirale narodnoosvobodilno borbo in z vsemi močmi skrbele za partizane, jim dona-šale hrano, obleko in drugo. Glavno deb žena pa je bilo. da so ponesle osvobodilno misel med slovensko Fudstvo na Koroškem. Takrat so žene spoznale važnost in pomen organizacije, spoznale so, kaj so zmožne napraviti, če so združene v močni enotni organizaciji.
Ko je tov. Milena govorila o današnjem položaju, je dejala, da mora Osvobodilna fronta — voditeljica borbe koroških Slovencev z osvoboditev — imeti tudi danes prav v organizaciji žena tisto podporo, ki jo je imela že v času NOB. Vse naloge OF so tudi naloge žena. »Ena najvažnejših nalog je«, je dejala tov. Milena, 3da v prvi vrsti pristopimo do žen, ki danes še stojijo ob strani in še niso vključene v našo organizacijo. Mnogim izmed njih manjka samozavesti, da bi se vključile v delo. Naša naloga je, da lavno te žene
pritegnemo k delu in vzbudimo v njih samozavest do dela. Nadalje stoji pred nami naloga, da bomo skrbele za vzgojo naših otrok. Dnbro vemo, kakšna je danes vzgoja v šolah, z^to bo naloga nas mater in žena, da bomo mladino vzgajale v naprednem duhu in budile k nacionalni zavesti, {haloga naše organizacije pa Je tudi skrb za šoli odraslo mladino, predvsem skrb za naše mladinke, nuditi ten moramo možnosti strokovne izobrazbe, kar nam bo najbolje uspelo v obliki raznih šiviliskih in gospodin?skih texatev.«
Kot glavno nalogo vseh žena je tov, Milena poudarila ohranitev trateega miru. Združene v Mednarodni demokrat’čni federaciji žena se nad SO milijonov mater in žena bon proti hujskanju na novo vojno. Tudi " 'e S!ovensve Koroške so s svojega zbora poslale pismo Federaciji, v katerem prosijo za sprejem AFŽ v MDI Ž.
Nadalje so žene s Pokrajinskega zbora posla’ ; pozdrave maršalu Titu in Centralnemu odboru AFŽ Jugoslaviie. V ui-smu, ki so ga naslovile na notranje ministrstvo na Dunaju, žene Slovenske K >-roške ostro protestirajo proti protipo-stavni odklonitvi javnooravtiega priznanja OF ter odbčno zahtevate takojšnje priznanje Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško. V resoluciji dr. Beblerju v London pa žene med drugim pravijo;
»Žene Slovenske Koroške, ki smo neposredno sodelovale v narodnoosvobodilni borbi, smo doprinesle mnogo žrtev za zlom fašizma in za osvoboditev Slivenske Koroške. Kljub temu smo danes še vedno zatirane ...
Pozdravljamo Vaše miroljubne predloge in znova poudarjamo željo pa priključitvi Slovenske Koroške k FLRJ.«
Ob koncu so imele žene še kratko proslavo 8. marca, kjer je tov. Jelka Kuharjeva v kratkih besedah orisala pomen te zgodovino mednarodnega praznika žena. Tovarišice so nastopile z rec tacijami, hodi šk i tamburaši pa so zaigrali več lepih pesmi. Z himno >Hei Slovani« so z me Slovenske Koroške zaključile svoj L P> krajinski zbor.
Ju«o«ipv!)nrl': kulvirn' de'aw<i »ahtovaiA pribliuritov Slov. Koroške k Jueoslavfii
Štev. 20 (?05)
: V...'Vv	' '.fr \ v. , M.,	:
»Slovenski vestnik«, 9. Til. 1949	Stran 3
Jezik klevetnikov in demagogov
Pod tem naslovom prinaša »Ljudska pravica«, glasilo Komunistične partije Slovenije uvodnik, ki ga vsled važnosti za nas koroške Slovence v celoti objavljamo:
Po resoluciji Infornibiroja prihajajo iz usta in izpod peresa mnogih »kritikov« vsak dan novi nesmisli in laži o Jugoslaviji. V svojevrstnem jeziku te klevetnike gonje in brezprincipielne demagogije govore partijska glasila o naši revoluciji in graditvi socializma, o naši borbi in delovnih naporih, govore dan za dnem radijske postaje iz Moskve, Budimpešte, Prage in se pojavljajo v partijskih teoretičnih glasilih razprave o vseh mogočih »odklonih« KPJ. To prizadevanje, dokazati kakorkoli, pa četudi z lažjo in kleveto, napake KPJ, slepiti jugoslovansko ljudstvo in napredno mednarodno javnost, gre v naravnost abotne nesmisle. Naših delovnih ljudi seveda vsa ta laži-propaganda ne more prepričati, da so njihovi napori za izgradnjo socializma v Jugoslaviji izdajstvo in zločin proti internacionalizmu. Nasprotno, postaja jim še bolj jasno, kako veliko odgovornost je prevzelo nase vod-stv KPJ v borbi za zmago resnice o naši revoluciji, za zmago maksistično-lenini-stičnih načel v praksi mednarodnega revolucionarnega gibanja. Zato se še tesneje oklepajo svoje Partije ter vlagajo še večje napore v bitko za izvedbo petletke.
Klevetnikom Jugoslavije pa je očitno malo mar usoda jugoslovanskega ljudstva, kateremu s svojo gonjo povzročajo težave, ki bi v socialistični graditvi prav lahko izostale. Njihov cilj je: za vsako ceno dokazati »izdajstvo« KPJ, opravičiti napada Infornibiroja. To smatraio za svoje zgodovinsko poslanstvo in naravnost tekmujejo, kdo si bo nabral pri tem več lavorik. Vse to delajo v imenu marksizma-leninizma, pri tem pa trgajo njegovo živo dušo in se opirajo na suhe citate in demagoške fraze ter potvarjajo dejstva o jugoslovanski stvarnosti. Zato nas prav za prav ne čudi, da noskuša;o tudi okrog londonske konference in naše borbe za osvoboditev Slovenske Koroške razviti svojo demagogijo.
Pariška »Humanite« je porabila priliko, da prikaže že sam prihod jugoslovanskega predstavnika v London in njegove razgovore s predstavniki držav, ki sodelujejo na konferenci, kot snovanje sporazuma Jugoslavije z imperialisti.
Glasilo Komunistične partije Avstrije za Koroško »Volksvville« ie 21. februarja, sklicujoč se na izjavo ameriškega diplomata objavilo vest, »da je bil brez dvoma sprejet v pogledu Slovenske Koroške kompromis med zapadnim' silami in jugoslovanskim predstavnikom v Londonu« s Pripombo, da je to dokaz, »da se za-Padne sile danes v večji meri zanimajo /a Jugoslavijo, kakor za Avstrijo«. Centralno glasilo KPA »Oesterreichische Volks-stimme« pa je 22. februarja objavilo vest »ameriško usmerjenega tiska« — kot samo pravi — o tajnih razgovorih med Jugoslavijo in zapadnimi silami, kateri je dodalo še svoj komentar, ki obsoja Jugoslavijo, češ da vodi v Londonu pogajanja v interesu »strateških ciljev žapada«.
V svoji slepi demagogiji so torej organi komunističnih partij brez oklevanja popadli kost, ki jim jo je, pomolila ameriška propaganda in planili na Jugoslavijo, češ da sklepa kompromise z zapadom. Ali ni to skrajni cinizem? Ali ni skrajno nemoralna ta politična igra, da prizadevanje Jugoslavije, najti sporazumno rešitev koroškega vorašania, prikazujejo na enkrat kot »strateško uslugo« zapadu! Še mnogo zlobnej-ši, kot je bil krik in vik. da smo se udimali zapadu, zato ker smo se pogodili za de-blokiranje jugoslovanskega zlata, je ta očitek! Tovariš Bebler je že s svojim prvim nastopom pred konferenco demantiral te klevete in nedvomno jih bo bodočnost do kraia razkrinkala.
Prav tovariši iz vrst KPA imajo najmanj pravice demagoško zavijati oči zaradi jugoslovanskih predlogov na londonski konferenci. Še prav pred kratkim je Kacjanka, član CK KPA in njen prestav-nik v kor. deželnem parlamentu glasoval Ka resolucijo, ki je bila poslana v London zunanjemu ministru avstrijske vlade dr. Gruberju, s katero sta klerikalna in socialdemokratska stranka v imenu »večine prebivalstva na Koroškem zahtevali odklonitev jugoslovanskih teritorialnih zahtev. Komunistična partba Avstrije, ki je sicer tu in tam na papirju priznala pravico koroških Slovencev do samoodločbe, je dejansko že ves čas na liniji nacionalnega za-
tiranja, uveljavljanja velenemštva na Koroškem. Čeprav je nekoč sama nasproti našim zahtevam po priključitvi postavljala predlog avtonomije za koroške Slovence, ni storila prav nič, da bi se vsaj to uresničilo. Eden njenih vodilnih predstavnikov, član sekretariata CK KPA, Ernst Fischer je žc v času zasedanja sveta pomočnikov zunanjih ministrov na Dunaju, torej skoraj leto dni pred resolucijo Infonnbiroia in roistvom teorije o »nacionalizmu KPJ« — vzkliknil na nekem mitingu na Koroškem, da bi se prikupil koroškim šovinistom: »Čeprav je Tito komunist, mu ne bomo odstopili niti koščka koroške zemlje!« Komunistična partija Avstrije ni pokazala prav nobene resne pripravljenosti za pravično reševanje narodnega vorašania koroških Slovencev, ampak je gleda’a le na to, da se ne bi »komoromitirala« pred avstrijsko buržoaziio, posebno pred koroškimi šovinističnimi elementi. Ta politika prirepništva do avstrijske buržoazlie je vse ore.i kot revolucionarna, vse prej kot marksistična. Tudi dejstvo, da je podpirala jugoslovanske zahteve Sovjetska zveza, ker je bilo koroško vprašanje stalno eden g’avnih vzvodov za zavračanje poskusov združene reakcije, da bi se z mirovno pogodbo polastila Avstrije, ni prav nič motilo Komunistične partije Avstrije, ko je unrizarjala po zgledu avstrijske buržoa-zije manifestacije za nedeljivo Koroško. Nasprotno pa je KPJ vedno vodila v borbi za osvoboditev Koroške politiko, ki je ustrezala interesom vsega demokratičnega tabora, predvsem oolitiki Sovjetske zveze in tudi danes išče pot, ki bi bila najkoristnejša za stvar miru in demokratičnega gibanja na svetu.
Toda prvi znak, da bo Jugoslavija even-tuelno — in to zaradi situacije, v katero
Na akademiji v veliki Unionski dvorani v Ljubljani, ki je bila posvečena borbi Slovenske Koroške, je govoril tovariš France Primožič — Marko, predsednik sekcije koroških borcev pri Zvezi borcev Narodnoosvobodilne vojske. Tov. Primožič je med drugim dejal:
Za nas borce, ki smo se v vrstah narod-noosovbodilne vojske, pod vodstvom Partije in tov. Tita borili za osvoboditev vsega jugoslovanskega ljudstva, borba za rešitev koroških Slovencev ni nekaj novega. Kakor smo takrat dajali svojo kri in brezštevilne napore, da bi se uresničile stoletne sanje o združitvi vsega slovenskega naroda v svobodni domovini, tako tudi v tem trenutku štejemo za svojo najvišjp dolžnost, da dvignemo svoj glas za osnovno pravico slovenskega ljudstva na Koroškem — za pravico njegovega svobodnega življenja v Jugoslaviji. Ta pravico je koroško ljudstvo dokazalo ne le s tem, da je kljubovalo stoletni germanizaciji, ampak predvsem s tem, da se je v vojni proti fašizmu junaško uprlo svojim zatiralcem in se pridružilo oboi oženi borbi jugoslovanskih narodov pod vodstvom Komunistične nartvie Jugos'avije.
Po vojni koroški Slovenci nadaljujejo z borbo za svojo osvoboditev, za združitev z matičnim narodom. Na temelju zagotovila, da bo vprašanje meje z Avstrijo rešeno na mirovni konferenci, je v interesu miru naša armada 1945. leta zapustila Slovensko Koroško. Avstrijski upravni aparat, ki je s podporo angleških zasedbenih organov prevzel oblast na Koroškem, tudi danes nadaljuje z germanizacijo in narodnostnim zatiranjem koroških Slovencev.
Od maja 1945. leta pa do danes je bilo aretiranih nad 300 koroških Slovencev, izrečeno nad njimi nič manj kakor 190 obsodb z 280 meseci zaporne kazni ter z visokimi globami. Vse to so izvajali angleški okupacijski organi neposredno ali pa avstrijske oblasti ob asistenci okupacijskih organov.
Diskriminacija koroških Slovencev se nadaljuje na vseh področjih, kajti združena reakcija ob težavah, ki nastajajo v zvezi z maršalizacijo Avstrije načrtno organizira gonjo proti koroškim Slovencem, da bi odvrnila pozornost množic od brezposelnosti, draginje, upadanja industrijske proizvodnje ter podobnih pojavov, ki spremljajo Marshallov plan.
so jo postavili »kritiki« iz demokratičnega tabora, zlasti pa politika avstrijskih komunistov do koroških Slovencev — morala delno popustiti v obsegu svojih teritorialnih zahtev do Avstrije, so v glasilih KPA že obrnili v licemersko podtikanje: poglejte jih, sklenili so kompromis z zapadom! Še več! To kleveto je »Volks-wil!e« 24. februarja zabelil v komentarju k novemu predlogu Jugoslavije še z ugotovitvijo, da bo Avstrija vsekakor morala plačati ceno zato, ker so zapadne sile pridobile Jugoslavijo, da bo pustila na cedilu grško osvobodilno gibanje!
Ali bi na ta način tovariši KPA hoteli zabrisati svojo nečastno politiko do koroškega ljudstva? Potem jim lahko povemo, da je to odveč! Slovenski komunisti na Koroškem in vsi koroški Slovenci so si popolnoma na jasnem o politiki KPA, kot tudi o politiki Komunistične partije Jugoslavije in to so tudi vodstvu KPA že večkrat zelo jasno pokazali. Nikake klevete in nikako škodoželjno prišepetavanje ne more omajati zaupanja koroških Slovencev v to, da se njihova domovina Jugoslavija razvija v trdno socialistično državo, da stoji neotnaino v taboru naprednih sil, da imajo in da bodo vedno imeli v njej svojo največjo oporo in zaščito ter da jim je garancija za to prav Komunistična partija Jugoslavije in njeno vodstvo z tovarišem Titom na čelu.
Brez dvoma avstrijskim delovnim množicam prav nič ne koristi, če se poleg reakcionarnih avstrijskili klik oglašajo še avstrijski komunisti s propagando proti Komunistični partiji Jugoslavije. V interesu avstrijskega delovnega ljudstva bi bilo potrebno posvetiti mnogo več pozornnosti in dela borbi proti zapadnemu imperializmu in njegovim agenturam v Avstriji, življenjskim vprašanjem avstrijskega delov-
Kljub združenemu navalu reakcije pa Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško, čeprav nepriznana, krepi borbene vrste koroških Slovencev s svojo odločno in brezkompromisno borba za pravice slovenskega ljudstva na Koroškem in njegovo združitev z matičnim narodom.
Bistvena značilnost osvobodilne borbe koroških Slovencev je njen globoko demokratičen, antifašističen in antiimperialisti-čen značaj. Že od leta 1934, od sporazuma med Komunističnimi partijami Jugoslavije, Avstrije in Italije, so bili slovenski komunisti na Koroškem iniciatorji gibanja proti nemškemu fašizmu. Tako so bila na Koroškem pripravljena tla za nagel in krepak polet oborožene borbe proti hitle-rizmu, ki jo je že v letu 1942 sprožilo osvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov tudi med koroškimi Slovenci. Kljub temu, da So bile hitlerjevske pozicije v Avstriji, posebno med Avstrijci na Koroškem, izredno trdne, je vodstvo osvobodilnega gibanja koroških Slovencev v duhu internaeionalizrna celotne jugoslovanske osvobodilne borbe, storilo vse, da bi pritegnilo v borbo proti fašizmu tudi av-striske delovne množice.
Tudi po koncu vojne so se slovenski antifašisti na Koroškem izavedali, da je poleg borbe za priključitev k Jugoslaviji njihova glavna dolžnost najtesnejše sodelovanje z vsemi naprednimi avstrijskimi elementi v borbi proti avstrijski in mednarodni reakciji. Dejstvo, da so tri četrtine Avstrije zasedli zapadni imperialisti, je ustvarilo možnost za še tesnejšo povezavo slovenskih in avstrijskih demokratičnih sil. Ko je prišlo vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo na dnevni red mednarodnih konferenc, pa se je pokazalo, da tudi vodilni tovariši iz Komunistične partije Avstrije ne raizuinejo borbe za svobodo koroških Slovencev. Iz strahu, da se ne bi kompromitirali pred avstrijsko bur-žoazijo, so se odrekli doslednosti v reševanju tega vprašanja, to pa jili je seveda nujno moralo zavesti v nova in vse globlja odstopanja od marksistično-lenini-stičnih načel. Kako daleč so zabredli na tej poti, nam dokazuje tudi stališče vodilnih predstavnikov KPA, ki so ga zavzeii ob sedanjem zasedanju konference namestnikov zunanjih ministrov v Londonu.
V listih KPA so se pojavile debelo tiskane vesti, ki govore o tem, da je baje Jugoslavija v Londonu sklenila kompro-
tiega človeka, mobilizaciji vseh naprednih sil proti domači in tuji reakciji. Tu bi Komunistični partiji Avstrije ne bila odveč celo kaka izkušnja iz revolucionarnega gibanja v Jugoslaviji! Toda videti je, da se vodstvo KPA na Koroškem mnogo intenzivneje bavi z poskusi razbijanja enotnosti koroških Slovencev, s tem, da »čisti« iz Partije predane slovenske komuniste in da dokazuje »zablode« KPJ,, kakor z borbo proti avstrijski reakciji in njenim imperialističnim gospodarjem. Misel, ki jo je izrekel »VoIkswille« češ, da se zaroad bolj zanima za Jugoslavijo kot za Avstrijo, ni le zlobna, do kraja zgrešena, antimarksistična parola, amoak krije v sebi globoko zmoto, zaradi katere avstrijski tovariši ne vidijo, kje je njihov glavni sovražnik, proti kateremu je treba naperiti vsa kopja. Ali se avstrijski tovariši res ne zavedajo, da je glavna smer pritiska imperializma na sredmo Evropo uprta v Avstrijo, iz katere hočejo napraviti trdnjavo proti deželam Eudske demokracije? Ali se res ne zavedajo, da mora biti osnovna naloga komunistov v Avslri-ji, borba proti ameriškemu imperializmu in njegovim agenturam — in to ne le v resohicHah, ampak predvsem v praktičnem delu — borba proti vse globljemu potapljanju Avstrije v imoerialističnih vodah? Kako dolgo misli KPA v svoji praksi nadaljevati politiko prireoništva avstrijski in mednarodni reakciji?
Seveda za vse to »kritiki« Komunistične partije Jugoslavije ne najdejo besede, ne iščejo odgovora .
Delovne množice Jugoslavije odgovarjajo na jezik klevetnikov in demagogov še z večjim poletom v svoji socialistični graditvi. Prav tako bo slovensko ljudstvo na Koroškem, po zgledu vsega jugoslovanskega ljudstva in njegove Komunistične partije — vsem klevetam in spletkam navkljub — odločno in neomajno vztrajalo v obrambi svojih velikih svobodoljubnih in demokratičnih ciljev.
mis <z imperialističnimi državami In to v smislu zavarovanja strateških ciljev za-padnih držav, kakor dobesedno navajajo. Vsak nesmisel, ki jim ga sugerira anglo-ameriška propaganda. uporab'jajo za de-magoške napade na Jugoslavijo. Na drugi strani pa je pred kratkim predstavnik KPA v koroškem deželnem parlamentu glasoval za brzojavko, ki sta jo klerika’na in socialdemokratska stranka Avstrije poslali zunanjemu ministru Gruberju v London z zahtevo po nedotakljivosti avstrijskih meja, v duhu stare velenemške parole: »nedeljive Koroške«.
Tov. Bebler je znova poudaril upravičenost teritorialnih in drugih zahtev FLRJ nasproti Avstriji, zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške, ki so jo zapadne sile dosledno odklanjale in s tem onemogočile sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. S tem, ko je izrazil maksimalno pripravljenost Jugoslavije za dosego sporazumne rešitve tega vprašanja, je ponovno dokazal, da je zunanja politika Jugoslavi'e usmerjena k utrjevanju miru in dobrih odnosov med narodi. Samo taka politika je v interesu utrjevanja miroljubnih demokratičnih sil s Sovjetsko zvezo na Čilu. Tudi v primeru borbe za osvobodite\ koroških Slovencev politika Jugoslavije nikdar ni prišla navzkriž z interesi Sovjetske zveze in mednarodnega demokratičnega gibanja. Prav osvobodilno gibanie koroških Slovencev je vztrajno in odločno razkrinkavalo antidemokratično politiko zapadnih okupacijskih sil v Avstrji. Prav borba za priključitev je na Koroškem razgalila demokracijo zapadnega kova, Koroško vprašanje je bilo eno glavnih vprašanj, ki je preprečevalo na vseh dosedanjih mednarodnih konferencah zaradi mirovne pogodbe z Avstrijo načrte zapadnih držav za zasužnjenje Avstrije. Zato odločno obsojamo klevete, ki se ob vprašanju sklenitve mirovne pogodbe z Avstrijo danes širijo iz vrst nekaterih kompartij in predstavljajo vodo na mlin ameriškega imperializma.
V trenutku, ko je vprašanje osvoboditve koroških Slovencev spet stopilo pred svetovno javnost, čutimo vsi, ki smo se borili za popolno osvoboditev jugoslovanskih narodov, dolžnost, da ponovno oo-udarimo, da je zahteva do priključitve Slovenske Koroške tudi naša zahteva da smo si pravico do osvoboditve naših bid*> tov priborili z orožjem iu krvjo.
^Zahteva do priključitve Slovenske Koroške je tudi naša zahteva"
Svobodna domovina le z nami
Zahteve FLR Jugoslavije so utemeljene
Po govoru tovariša Primožiča so prebrali resolticiie, ki so jih poslali namestnikom zunaniih ministrov v Londonu in Zvezam antifašističnih organizacij v Celovcu. V resoluciji Svetu namestnikov zunanjih ministrov v Londonu poudarjal: »Borci Iz narodno-osvobodlne borbe slovenskega naroda, posebno tisti, ki smo v vo’nl proti hitlerjevskemu fašPmu sode. lovall v osvohodFnem glban!u S'ovenske Koroške, čutimo svojo doPnost, da ob priložnosti, ko se odloča o vprašaiFu Slovenske Koroške v zvezi z mirovno pogodbo z Avstrijo, opozorimo Svet namestnikov zunaniih ministrov v Londonu In vso svetovno demokratično Javnost, da je osvoboditev koroških Slovencev stvar Izpolnitve tistih velikih Idei, za katere so 5u-goslovanskl narodi v taboru demokratičnih sil v pretekli vojni doprinesli tako velike žrtve. Zato postavllamo vprašanje:
kdo je zaslužil pomoč in zaščito ali ljudstvo, ki je bilo desetletja nečloveško zatirano, ki se je junaško uprlo nacizmu In ki je po koncu vojne ponovno zatirano in Izpostavljeno germanizaciji — ali tisti, ki so se Izkazali kot brezobzirni germanlzatorjl, ki so bili še nedavno Hitlerjevo napadalno orožje proti Jugoslaviji in ki so tudi no koncu vojne, kakor v preteklosti, prelo-ml'l doslej še vsako obljubo, dano koroškim Slovencem.
Zato zahtevamo, da se v mirovni pogodbi z AvstrPo upoštevajo utemeljene zahteve Federativne ljudske repuhlike Ju-goslavile In predvsem, da se preneha ie-inatl za osnovo pogodbe stališče zaoadnlh držav o nedotakljivosti sedanjih krlvičnMi me’. Smatramo, da je priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji pogoj za dosego pravične rešitve In za unor*av'tev normalnih odnosov med Jugoslavijo In Avstrijo.«
Krivična uneia me<$ Koroško in Jugoslavijo mora Disti
V resoluciji Zvezam bivših koroških partizanov, internirancev, izseFencev in vsem koroškim antifašistom pravfjo:
»Zveza borcev narodno-osvobodilne vojne v Sloveniji, posebno Fstl njeni člani, kl smo se proti naclfaš’zmu skupaj s kor. partizani ln aktivisti borili na tleh Slovenske Koroške, Vam pošiljamo svojo tople borbene pozdrave. Oh priložnosti, ko se na londonski konferenci razpravlja o mirovni pogodbi z Avstrijo, ponovno manifestiramo svojo globoko, neomajno zvestobo ljudstvu Slovenske Koroške in izražamo v Imenu vsega jugoslovanskega ljudstva zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Naša zahteva je, da mora pasti krivična meia med Koroško in Jugoslavijo, ki so jo zapadnl imperialisti ponovno zasadili med nas, čeprav smo jo ovrgli že z našo skupno horbo proti faši-
zmu. Zahtevamo, da se pospeši rešitev težkega položaja, v katerem živite že vsa leta po koncu vojne.
Obenem pozdravljamo odločno In nepo-pustlMvo borbo koroškega ljudstva proti pritisku avstrijske ln zapadne reakcije. Vaša enotnost, kl ste jo pokazali tudi proti klevetnikom Komunistične partilo Jugo-slavFe, Je garancija Vaše trdnosti ln zmage. Ostanite tudi v bodoče nepristonnl za vse razdiralne poskuse, pa naj prihajajo Iz katere ko?! strani.
Zagotavllamo Vam. da bomo tudi v bodoče kot doslej vlacall vse svoje sl*e v borbo za napredek ln okrepitev naše skuone domovine Jugoslavije ln da bomo v odgovor na klevete, s katerimi nas obsipajo, še vztrajneje grad'11 socializem tako, kakor nas uči Partija, naš CK ln tovariš Tito.«
Jugoslavija je med prvimi državami v borbi za mir in demokracijo
V pismu tov. dr. Alešu Beblerju pravijo med drugim:
»Prosimo Vas, da v tej borbi ne popustite, temveč podkrepljeni z željo vsega slovenskega in jugoslovanskih posebno pa z ŽcFaml naših koroških bratov, prikažeto vsemu svetu pravične zahteve ln poudarite nakane sovražnikov, kl hočejo po krivici dati na milost in nemilost naše brate v Koroški onim, kl so se do sedaj izkazali kot največfi zatiralci človeških in nacicnalnMt pravic.
Naši narodi so si v borbi priborili svojo svobodo. V tej bori l so se aktivno udejstvovali naši bratje Korošci ?n to v osrčju Hitlerjevega rajha, kjer so bili edini, kl so se borili za pravično stvar na strani zaveznikov proti na:hujšsmu krvniku človeštva — fašizmu. Ne priznati danes tega, se pravi, negirati resnico in podpirati kri-
vico. Žrtve, kl so padale za osvoboditev vsega poštenega človeštva, terja’o priznavanje in postavitev meja tako, da bo osi-gurana nacionalna svoboda našemu ljudstvu. Dovolj je bilo Izigravanja, dovolj borb po osvoboditvi proti bivšim hlapcem fašizma na Koroškem. Čut človečan-stva se mora končno Izražati v sklepih zasedanja pomočnikov zunanMh minPtrov, posebno sedaj, ko ste v imenu vlade ln jugoslovanskih narodov ponovno dokazali vsemu svetu, da smo bili ln bomo pripravljeni za pogajanja, kl lahko prinesejo ob obojestranskem razumevan'u rešitev ob pogojih upoštevanja mednarodnih določil o manjšinah. S tem je dokaz volje naših narodov za sožitje in sodelovanje z našimi sosednimi narodi dokaz, da je Jugoslavija med prvimi državami v borbi za mir In demokracijo.«
Stafiiie Jugoslavije do Slov, Koroške šale vedno skladalo s stališčem
Tudi v Mariboru je Zveza borcev Narodno osvobodilne vojske priredila mani-festativno akademijo, posvečeno borbi Slovenske Koroške. O vprašanju koroških Slovencev je govoril tov. Pavnik Jože, član Mestnega komiteja KPS, ki je prikaza! zgodovino borbe koroških Sjovencev in poudaril, da se je stališče Jugoslavije do Slovenske Koroške vedno skladalo s stališčem Sovjetske zveze, ki je tudi rtai-no podpirala jugoslovanske upravičene zahteve.
»Z novimi predlogi na konferenci v Londonu«, je nadaljeval tov Pavmk, »je naša vlada ponovno dokazala svojo željo po hitri sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo, kar bi koristilo utrditvi miru. Toda za osnovo rešitve vprašanja Slovenske Koroške mora biti poprava sedanji krivične meje med Avstrijo in Jugoslavijo. Noše ljudstvo zahteva, da sprejmejo na londonski konferenci upravičene zahteve naše vlade.«
Nato so prebrali resolucije, ki so j:h poslali Izvršnemu odboru OF za Slovensko Koroško, tov. dr. Beblerju in namestmtvoin zunanjih ministrov v Londonu.
»Nadaljujte skupno z nami boj proti krivici, laži in zatiranju!«
V reso i IOOF za Slovensko Koroško mi lentami'
pravice. Naša vlada je po svojem zastopniku utemeljila svoje zahteve in pravice do Slovenske Koroške, vendar Imperialisti skušajo odrekati naše pravične zahteve. Ml smo v borbi nepopustljivi — mi smo za pravično rešitev tega spornega vprašanja. Predlog pomočnika zunanjega ministra Je dokaz žeHe jugoslovanskih narodov za pravično rešitev tega vprašanja. Naše zahteve so upravičene, vendar tudi tu smo dokazali, da smo pripravljeni se pogalatl ob pravilnem razumevanju in reševanju tega vprašanja od strani Avstrije.
Pri reševanju mednarodnih iu svojih vprašanj smo že neštetokrat dokazali, da naše težnje ln zahteve niso naclonailstlč. ne, — so globoko patriotične, — so težnjo ljudi, — težnje in zahteve narodov, kl zahtevajo samo svoje. V tej borbi nas težave samo še JeklenPo In jačalo; v borbi nas težave samo še JeklenPo In JaČajo: v borbi proti krivici so naše zahteve še plemenitejše.
V prepričanju, da bomo v skupni borbi za pravico zmagali Vam kličemo: Nadaljujte odločno svojo borbo za svobodo In resnično demokracijo, — nadaljuje skupno z nami boj proti krivici, laži in zatiranju.«
»Zavedsime se, da bomo zmaaaii, ker se borimo za pravično stvar"
Zveza borcev NOV, sekcija koroških borcev v Mariboru, je poslala namestnikom zunanjih ministrov v Londonu reso-Iuciio, v kateri med drugim pravi:
»V najtežjih dneh zgodovine slovenskega in ju'ros'ovanskili narodov, v dneh ko smo se skupno z združenimi narodi na čelu s Sovjetsko zvezo, Združenih držav Amerike in Anglijo borili proti nashu>šemu so-vra*n*’u človeštva proti fašizmu smo h;ll prepričani, da ne bo potrebno v^č piša«! raznih reso’uclj za to, da bodo Slovenci svo*'o,,til '•'atf-at ko s'' koroški v osrčju Hitlerjevega ralha v borbi padali In uniirali za svojo in za svobodo vseh narodov, takrat smo bili prenrFanl, da bo^o tudi koroški Slovenci dobili to, kar Jim po vseh zakonih pripada, dobFl svobodo. Ker pa se vslcd teženj zanadidh Imperialistov — predvsem na teženj avstrPs^ih fašistov s koroškimi Slovenci spet trguje, kor se zanikalo vse ogromne žrtve, kl so jih da’i jugoslovanski mrodl za svobodo, odločno zahtevamo, da se ugodi upraviče-
nim zahtevam Slovencev na Koroškem. Posebno pa zahtevamo, da namcs4nikl zunanjih ministrov ZDA, AngIPe in Francij« podprejo predlog predstavnika Sovjetske zveze in upravičeno zahtevo jugoslovanskih narodov, ki je izražena v predlogu tovariša Beblerja, da se krivične meje med Jugoslavijo In Avstrijo popravilo. Od to svore zahteve nikoli ne bomo odstopili. odločneje homo podprli upravičene zahteve in težnje koroških Slovencev. Zavedamo se. da bomo zmagali, ker se borimo za pravično stvar, ker se borimo 7a to, kar le naše In česar nam za vedno nihče re more vzeti. S svoilm globokim patrioti, zrnom dokazujemo to. kar smo doka^va’! ves čas naše horhe In graditve socializma — to je — da tu’effa nočemo in svoie^a ne damo. Prenričani smo. da bomo v tej borbi usnell. V interesu pravičnega m**«! doprmašamo že Itak ogromne žrt^e. 7a koroške Slovence zahtevamo seme to. i*ar smo dolžni in globoko upravičeni zahtevati.«
Potuj<teva*i<» koroških Slovencev na* kontno poneha
V času, ko v Londonu razpravljajo o bodoči usodi koroških Slovencev, so no vsej S’oven’’ii prireditve in mamfesta^ie, ki so posvečene borbi S’oven«ke Koroške. Na teh prireditvah in manifestacijah, ored-vsem na nred,rolivnih sestanHh in zb^nr-van’"h OF, pošiHa delovno liudstvo Slovenije Svetu namestnikov zunanjih ministrov, tov. dr. Beblerui in Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte za S’ovensko Koroško hr7,oiavke in resohiclie. v katerih poudarjalo svojo odločno zahtevo po priključitvi Slovenske Koroške k Titovi Jugoslaviji.
Frontovci obmejne Koroške iz Prevol], Stražišča, Breznice in Zagrada so 24. februarja na predvolivn&m množičnem sestanku Osvobodilne fronte naslovili na Svet namestnikov zunanjih ministrov resolucijo, v kateri praviio med drugim: »^kunna borba nas je veza*a med na-rodno-osvohodi*no borbo, v obdobju aaj-hujšoga fašističnega nasiPa. R^oono swo trpeli preganjanje po celovških leč«h, skumio orenašaU izse'|evanle In na’hu'še nas!He. Zahtevamo, naj končno preneha potujčevati’e bratov in sestra na Slovenskem Koroškem.«
.Slovenska Koroška je naša zemlia'
»Te dni rešuiejo namestniki zunanjih ministrov zgodovinsko krivico, kl se je Izvršila nad velikim delom naše prelepe domovine. Krivica jc plod Imperialističnih ciljev pri sklepanju Versajske mirovno pogodbe, kl se ni popravila niti sedaj, po drugi svetovni vojni, kljub temu, da ste se skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi, ob strani zaveznikov borili za svojo dokončno na-ciahio osvoboditev sovražniki napredka ponovno hočejo na račun slovenskega ljudstva kovati svoje načrte, toda zavest in želja po resnični svobodi v Vaših srcih ni mogla iti preko tega. Po zmagi nad fašizmom ob sprejemanju načrtov imperialističnih teženj ste ponovno stopili v t orbo za priznavanje osnovmh pravic in političnih svoboščin. Trda in težka je ta Vaša borba, vendar v tej borbi niste popustili in v tej borbi vztrajate do končne rešitve in priključitve k matični državi Jugoslaviji. Naša srca ln vse naše misli stoje ob teli odločilnih trenutkih na Vaši strani, — ml gradimo socializem tudi za Vas. Danes, ko na zasedanju pomočnikov zunanjih ministrov v Londonu obravnavajo mirovno pogodbo z Avstrijo, odločno zahtevamo, da se Vam, kot vsem zatiranim narodoui priznajo osuuvito človečanske
Sindikalna podružnica tovarne »Iskra« v Kranhi je poslala Svetu namestnikov zunaniih ministrov pismo, v katerem med drugim pravi:
»Naše Fudstvo je bl'o skozi sto*etta plen tujih zavojevalcev, v pretekli vojni pa je z odločno borbo proti fašističnim tolpam na strani zaveznikov pokazalo trdno voljo ln zahtevo po združitvi ln osvobod'tvl vseh ozemelj, kl pripadajo jugoslovanskim narodom.
Slovenska Koroška je naša zemlja. Za njo smo se borili in v tej borbi prispevali mnogo za to, da smo zruš'li nacizem. S svojo strani pa so tuji koroški Slovenci sodelovali v osvobodilnem boju za Izgon okupatorja In priključitev k FLR Jugoslaviji.
Zahtevamo, da pravično kaznujete kriv-
ce grozot oretekle vojne, da uničite ostanke fašističnih tolp in nasilnikov, kl ša danes rov?ri?o In se svobodno gibHo’o no Avstr ji in skuša’o s svojim delom škodo-v"1*! demokratičnim silam.
To je Izraz enotne voMa jugoslovanskih narodov!«
Te in številne druge resolucije, ki jih z zahtevo no priključitvi še neosvoboieruh koroških Slovencev k matični zemlji pošiljajo Svetu namestnikov zunarrih ministrov v Londonu bratje in sestre v svobodni domovini, nam dokazujejo, da v naši borbi nismo sanfi, da je na naši stra 'i ves slovenski narod, da naso borbo podpirajo vsi jugoslovanski narodi. To naj nam bo vzpodbuda, da v naši borbi ne popustimo. dokler slovenskega naroda *ie bodo več ločile krivične mnje. dokler koroški Slovenci ne bomo združeni s svobodnimi brati v svobodni domovini in si tako kovali lepšo in srečnejšo bodočnost
Ce stopiš psu na rep
Dobro uspela tiskovna konferenca predstavnikov Osvobodilne fronte na Dunaju koroškim oblastnikom in šovinističnim pisunom očitno ni bila po volji. Resnica v oči bode. Resnica o Slovenski Koroški pa si po zaslugi naše narodno-osvobodilne borbe proti nacizmu in naše današnje borbe in ne nazadnje po z.aslugi Slovenskega vestnika vedno bolj utira pot v svet. Danes je svet že spregledal laži avstrijskih argumentov in ve za velike krivice in nasilja nad koroškimi Slovenci. Zato je popolnoma razumljiv bes koroških šovinističnih pisunov in ker ne morejo ovreči lastnih dokumentov o krivi-
cah, ki so jih pred številnimi inozemskimi in avstrijskimi novinarji odkrili naši predstavniki na tiskovni konferenci, so postali divji. Niti se niso pozanimali, kdo je govoril in kaj se je govorilo, temveč so napadli kar vse skupaj. Pa to je vedno tako: če stopiš psu na rep, zacvili! Iu zacvilil je t.idi tisti, ki ga baje nobena sila OF ne more zvabiti izza peči. Toda ne smešenje ne Blatnikovo blato ne moreta spremeniti dejstva, da jc svet tudi na zadnji tiskovni konferenci na Dunaju spoznal resnico o Slovenski Koroški.
— ci
Naše mladinke iz Jugoslavije nam pišejo
Tri naše mladinke, ki se nahajajo na živinorejski šoli v Mali Loki na Dolenjskem, kamor jih je gnala želja po izobrazbi in napredku, ki jo v Jugoslaviji nudijo mnogovrstne šole v materinskem slovenskem jeziku, so nam poslale pismo, v katerem med drugim pravijo:
V živinorejski šoli v Mali Loki smo vstopile 15. septembra preteklega leta, ker na Koroškem nimamo priložnosti, da bi se šolale v slovenskem jeziku, ker slovenskih šol ni in še Slovence vedno zatirajo, zaoostavljajo in preganja o. Tudi si na Koroškem, kjer vlada še vedno kapitalizem, revnejši ljudje ne morejo privoščiti šolanja. Drugače je v Jugos’avi?i, kjer vlada delovno ljudstvo po ljudski oblasti in so šole vsem ukaželjnim brezplačno odprte. Lepo število koroške slovenske mladine se nahaja na jugoslovanskih šolah.
Počutimo se prav dobro in tudi pri učenju kar dobro napredujemo. Nekoliko težkoč nam je delala slovenščina in slovenski pravopis, kar pa ni naša krivda, temveč ljudskih šol na Koroškem, ki nam ne nudijo niti osnovne podlage za priuče-nje svojega lastnega jezika. Z velikim za-
PHberk
Kruto je nemila usoda spet zadela Ple-šivčnikovo družino v Pliberku. Tragičen slučaj je zahteval kot žrtev tretjega in zadnjega sina. Eden je padel v vojni, drugi sin, inženir Erhard, se je še komaj pred dvema mesecema z motornim kolesom smrtno ponesrečil in 1. marca t. 1. je pri nesrečni prometni nezgodi izgubil življenje 29 letni sin Alfred. Težka bol matere in očeta je razumljiva, ker sta se z vso ljubeznijo oklenila svojega zadnjega sina in nanj stavila vse nade. Ker je bil Alfred v vseh krogih zaradi svojega prikupnega in neprisiljenega obnašan a in odkritega značaja zelo priljubljen, mesto in okolica globoko in iskreno sočustvuje z zaostalimi.
DoH
Kmečka zveza za Slovensko Koroško je organizirala po naših vaseh celo vrsto kmečko-gospodarskih tečajev. Kmetje in kmečko prebivalstvo radi priha ajo na tečaje, kjer poslušajo predavanja iz kmeč-ko-gospodarske stroke v slovenskem jeziku. Tako je bil dne 28. februarja t. 1. tudi pri naprednem kmetu Božiču v Dobu dobro obiskan tečaj. Dopoldne je tovariš Pečnik Janko teoretično in praktično pokazal, kaj je potrebno vedeti in znati za dober uspeh v sadjarstvu. Popoldne je znani in izkušeni kmečko-gospodarski strokovnjak tovariš Vernik predaval o mnogovrstnih važnih gospodarskih vprašanjih naprednega kmetijstva.
nimanjem poslušamo predavanja o rrgani-zaciji kmetijske proizvodnje, ki je nekaj novega in spoznavamo v tem nova pota k narodnemu blagostanju. Tudi politično se izobražujemo in vzgajamo, da bomo doma sposobne delati tudi na političnem področju in voditi sestanke.
Prvi semester smo kar dobro izdelale, nismo med zadnjimi. Za drugo polletje
Rflčovs
V nedeljo, dne 27. februarja t. 1. je bil pri nas informativni sestanek. Na sestanek je prišel tovariš Prusnik Karl — Gašper in v svojem referatu razložil roložaj v svetu in potek pogajanj o avstrijski mirovni pogodbi v Londonu ter položaj, ki je nastal za nas koroške Slovence. Ugotovili smo in smo prepričani, da so zahteve namestnika zunanjega ministra Jugoslavije, dr. Beblerja, na londonski konferenci utemeljene, pravične in podprte z dejstvi, ki jih koroški Slovenci vsak dan doživljamo, vidimo in na lastni koži občutimo. Pač govorijo gospodje celovške deželne in dunajske zvezne vlade o vzornem redu na Koroškem, o pravicah, ki jih baje Slovenci uživamo, ter da vladajo pri nas razmere, ki so lahko za zgled vsem deželam. Dejstva so seveda v izrazitem nasprotju s takimi trditvami. Tudi namestnik deželnega glavarja, Ferlitsch, pripoveduje pravljice o rožnatem po!oža!u koroških Slovencev. Kdo je ta Ferlitsch? Znano je, da je slovenskega pokolema, torej rojen Slovenec. Kako pa je prišlo do tega, da je postal narodni odoadnik, strasten nasprotnik vsega, kar je slovensko in zagovornik skrajnega nemškega šovinizma. Bržkone zaradi tega, ker irivamo koroški Slovenci vse pravice. Če bi imeli koroški Slovenci vse pravice, vse možnosti razvoja in dostop v javne službe, bi gospod Ferlitsch gotovo ne postal odpadnik ter bi služil svojemu slovenskemu Pudstvu, katerega sin je. Ker so pa koroški Slovenci zatirani in zapostavljeni že desetletja je on krenil drugo pot ter se ponemčil, ker bi kot zaveden Slovenec nikdar ne mogel priti do kakšnega vidnega položaja. Takih Ferlitschev, Šumijev, We-denikov je na Koroškem mnogo. Odpadli so zaradi tega, da so prišli h koritu, k mastnim službam, ki jih zaveden Slovenec ne dobi in če ima kakšno majhno služ-bico je prisiljen, da svoj narod taji, ker je drugače vedno v nevarnosti, da ga vržejo na cesto. To so torej idealne razmere, v katerih so koroški Slovenci prisiljeni živeti. Ce gosoodje na eni strani trdijo, da je na Koroškem vzorno sožitje med obema narodoma, bijejo sami sebe v obraz, ko na drugi strani govorijo, da je koroških Slovencev od desetletja do desetletja manj. To so posledice nasilne, do-
pa smo sklenile, da se bomo še bolj potrudile, da bomo izpite izdelale čim boljše in tako dosegle svoj cilj.
Ob koncu priporočamo, da bi ,se čim več slovenske koroške mladine javilo v šole v svobodni domovini, tako dolgo, dokler ne bomo na Koroškem osvobojeni, da bomo sposobni voditi narod po pravi poti k napredku in socializmu.
sledne in preračunane germanizacije.
Zato hočemo koroški Slovenci svobodo, narodno in socialno. Hočemo slovenske šole, narodne učitelje in uradnike, slovenske napise na uradih in javnih poslopjih, skratka popolno enakopravnost in človeka vredno življenje. Tem našim pravičnim zahtevam je dal izraz tudi naš informativni sestanek. S sestanka smo poslali tovarišu dr. Beblerju pozdravno brzojavko In ga pozvali, naj tudi za naprej tako odločno zastopa interese koroških Slovencev na konferenci v Londonu, do popolnoma pravične in zadovoljive rešitve.
S sestanka smo odha;ali trdno prepričani, da je naša borba pravična in pravica mora zmagati.
K*iiJise
Na pustno nedeljo, 27. februarja 1949, je bila pri nas pustna prireditev. Naši prosvetaši so uprizorili šaljivo igro »Micki je treba moža«, ki je nudila mnogo zabave. Igralci In igra’ke so svoje vloge izvrstno odigrali, kar je pričalo dolgotrajno odobravanje in mnogo prisrčnega smeha. Zaslugo, da je igra dobro uspela, ima naš spretni pevovodja in režiser tovariš Simon Wrullch, ki se js potrudil, da so tudi novinke svoje vloge dobro rešile.
Drugi dan je bila v mežnariji spet ljudska univerza. Dopoldne je predaval dr. Petek ml. o boleznih in zdravljenju in o prvi pomoči pri nezgodah. Referat je bilr zelo poučen in je vse navzoče zelo za-‘ Tiimal. Popoldne je predaval živinozdravnic tov. dr. Luka Sienčnik, o živinoreji in živinozdravstvu. Tudi njegov referat je bil zanimiv in poučen in so kmetic in vsi drugi obema tovarišema za njihov trud zelo hvaležni. Nobenemu ni bilo žal, ki je poslušal predavanje obeh tovarišev v domači slovenski besedi in sta bila kar domača med nami. Splošna je želja, da bi bilo v Radišah še več predavanj.
Škofiče
V poročilu o zločinskem napadu na tovariša Pavleta Zimo dne 23. februarja 1949 smo v 18. števi'ki našega lista pomotoma navedli, da je bil za časa nacizma na posestvu izseljene družine An-
dervvald- ilegalni nacist Mautz. V popravilo pomote objavljamo, da na Andervva’-dovem posestvu ni bil Mautz. temveč BHS-ovec Pippan 'n Suhe. K napadu nam Škofičani sporočam še naslednje:
Pippan se je po napadu na tovariša Zimo skupno z drugimi godci udeležil de-mostrativnega pohoda na orožniško postajo, kjer so zadržali Urschitza, ki :e Zimo pretepal, in vpil:	»Urschitz mora
ven In Zima noter, ker Zima nič ne dela « Kdo dela In kdo ne, kaže dejstvo, da sl je Zima z lastnim trudom zgradil lepo hišico, dočlrn se bo na »pridnega« Pirmana kmalu podrla njegova podedovana katža. Ko se je Pippan vračal domov, je riul skozi Suho in psoval tamkajšnie slovenske antifašiste. Zmerjal je družino Ander-wald, stiskal pesti In grozil, kazal čez Karavanke In vpil: »Banditi, nučisti, spravite se tja, kamor spadate!« Nato je šel k družini Koban, p. d. Rajner, tam psoval in razgrajal ter dejansko napadel domačo hčer. Potem Je šel k sosedu po capin in razbijal po Kobanovih hišnih vratih.
Takšne so razmere na Slovenskem Koroškem. Tako v resnici iizgleda mirno sožitje obeh narodov. K temu ni treba nobenega komentarja. Dejstva govorijo!
Hodiše
Dekleta šiviljskega tečaja v Hodišph so svoji priljubljeni voditeljici, tovarišici Ančki Šušu, ki je za uspešen tečaj vložila veliko požrtvovalnosti in truda in tečajnice mnogo naučila, priredile prisrčno slovo. Iz hvaležnosti so ji poklonile lepo darilo. Tovarišica voditeljica se dekletom za vso marljivost med tečajem in za pozornost, ki so jo njej izkazale ob slovesu, prav prisrčno zahvaljuje.
SPZ natnanla:
Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku bo v nedeljo, dne 13. februarja 1949, ob 14.30 uri, v telovadnici meščanske šole v Pliberku igralo igro »Lepa Vida«. Nastopili bodo tudi domači pevci in »mihelski tamburaši.
Ljudske univerze:
V	sredo, dne 9. marca 1949 ob 19. url pri Šmonku v Dolah pri Rožeku. Predavanje: Naše zadružništvo.
V	četrtek, dne 10. marca 1949 ob 19. uri, pri Knznarju v Svečah, odpade.
V	netek, dne 11. marca 1949, ob 19. ur! pri Šmoiiu v St. Gandolfu. Predavanje: Naši veliki pesniki in pisatelji.
Strokovni tečall Kmečke zveze:
9. marca 1949 v Sp. Borovljah pri Ledenicah, gostilna Ravš;
11. marca 1949 na Radišah pri Mežnarju. Pričetek povsod ob 9. uri zjutraj
Kmečka zveza za S’ovensko Koroško naznanja:
Javna zborovanja:
V	nedeljo, dne 13. marca 1949 ob 9. url v Narodnem domu v £t. Jakobu v Rožu.
Ob 14. uri, v gostilni pri Maliju v Zgornjem Kotu.
Za dne 11. marca 1949 napovedani tečaj na Radišah se ne prične ob 9. uri, temveč ob 13. uri.
FRANCE SLOKAN
POVEST
O BELEM


Kaj torej »delajo« rastline? Iz zemlje in zraka jemljejo hrano zase izmed snovi, ki jih živali in ljudje ne morejo uživati. Te snovi predelajo v to, kar je naš živež. Rastline so najčudovitejši kemični laboratorij (delavnica) in kemiki hkrati. Človek se uči tudi od teh kemikov, vendar še ni prodrl »a dno vseh skrivnosti. V naravi je mnogo prvin, ki bi jih lahko imenovali osnovne sestavne dele vsega živega sveta. Nekatere prvine so za življenje neogibno potrebne, n. pr. ogljik, dušik, kisik, vodik. Vendar teh prvin ne moremo jesti samih zase. To so le nekakšne surovine, ki jih morajo rastline še prej strniti v spojine, kakršne so na primer beljakovine, ogljikovi vodani in maščobe. Kaj so ogljikovi vodani? Sladkor! Rastline so prave sladkorne tovarne.
Rastline nam pa nc dajejo le sladkorja, temveč so vir vs'’!i nnših ž'vi!. Brez rastlin bi ue bilo tuui beljakovin, to se pravi
mesa, in ne maščob. Rastline dajejo nekakšne polizdelke živalim, da jih predela'o v meso, v beljakovinasto hrano iti maščobe. Sicer nam pa rastline dajejo tudi neposredno maščobe.
Potemtakem rastline izdelujejo »polizdelke« iz neživih snovi. Te polizdelke potem predelujejo živalski organizmi. »Stranski izdelki« živalskih organizmov so pa spet surovine za rastline. Živali namreč dajejo rastlinam hrano v obliki gnoja.
Toda rastline so tudi tovarna za predelovanje zraka. Rastline dihajo, kakor pač mora dihati sleherno živo bitje. Le način dihanja je različen. Tako rastline izdihavajo še drugačen zrak kakor živali in človek. Ta zrak potrebujejo živali in ljudje, ki pa spet izdihavajo takšnega, kakršnega potrebujejo rastline. Tako torej rastlinstvo in živalstvo renjujeta med seboj zrak ter ga predelujeta.
Zato je torej človek najveoji morilec, kadar slepo iztreblja rastlinstvo. Ne mori le rastlin, temveč tudi razbija zavezništvo med vsemi poglavitnimi živalskimi vrstami na zemlji.
2.	Če Izpuliš Iz Iilšs temeljni kamen...
Če si me obdolžil, da sem smrtni sovražnik lesne industrije, si se prenaglil. Vem, da se pri nas mnogi kmetje preživljajo z dohodki svojih gozdov. Prav tako vem, da lesna industrija in žagarstvo za-posijujeta mnogo našega delavstva. Dobro se tudi zavedam, kaj pomeni izvoz lesa. Menda pa bodo redki tudi med kmeti, ki bi se vprašali: Da ne smemo sekati drevja? Kateri škric je pa spet to potuh-tal?
Upam, da sva se razumela. Hotel sem reči: če ne bomo znali ceniti gozdov, če ne oomo sploh vedeli kaj so gozdovi, se ne bo nihče dolgo preživljal z lesom. Lesna industrija bo kaj kmalu propadla. Kmet bo izgubil bogat in za mnoge edin vir dohodkov. Saj veš, da četrtino Slovenije pokrivajo gozdovi.
Toda to bi še nc bila največja nesreča, če bi propadla lesna industrija. Nevarnost je še mnogo večja. Če bi se površina gozdov preveč skrčila, bi se spremenilo še marsikaj. Spremenila bi se vsa naša dežela.
Kdor bi živel še nekaj časa in bi gledal na postopne spremembe odprtih oči, bi opazil, kako bi se podiral svet. To bi sprevidel v tem.
Od leta do leta bi besneli hujši viharji in odnašali rodovitno prst. Hudourniki bi orali čedalje bolj divje. Temperatura bi se naglo menjavala: zdaj bi bilo neznosno vroče in v pripeki bi hiralo vse poljsko rastlinstvo; čez noč bi se pa silno ohladilo in zjutraj bi bila Hj pogosto slana, od leta do leta bi reke upadale, presihali bi potoki, mnogi studenci bi pa usahnili. Nekatere živali bi začele izumirati.
Skratka: zemlja bi se spremen la v puščavo. Zakaj? Samo zaradi tega, ker bi ne bilo več gozdov. Uničiti gozdove pomeni izpuliti temeljni kamen iz hiše: hiša se začne podirati. Narava izgubi ravnotežje. Življenje začne izumirati. Rodovitna zemlja se spreminja v brezvodne goljave, podobne našemu krasu. Le gol kamen končno še kljubuje naravnim silam. Kako naj živi človek na golem kamnu?
3.	Zaveznik ali sovražnik življenja?
Kaj bi se zgodilo, če bi iz morja hlapca* več vode kakor bi je priteklo? Jasno je, da bi se morje moralo prej ali slej »posušiti«. Na dnu bi se sesedle soli in nehlap-Ijivc snovi. Konec 1,: bilo silno bigatci® življenja v morski vodi.	(Dalje.)
	i— r i	i	i	i	i	OBISK V TOV A R N 1 04	•	1	1	it
1		i	i	1	i	1 1	i	i	i “1	Srp m kladivo
Če vstopiš prvič v veliko sovjetsko tovarno, je kakor da bi prvič prišel v mesto, ki ga ne poznaš, najprej si ves osupnjen, nato začenjaš polagoma razumevati pomen raznih stvari, navdušiš se za kak oddelek in občuduješ presenetljive uspehe drugih oddelkov.
Bilo je okoli ene ure popoldne nekega meglenega dne konec preteklega leta, ko smo vstopili v tovarno »Srp. in kladivo« v Moskvi: livarji in delavci iz valjarne so ravnokar izmenjali posadke.
Takoj so nam povedali, da so tisto jutro v oddelku številka I Martinovih peči livarji Timoteja Gradeskova odlili količino izvrstnega jekla eno uro in 46 minut pred določenim rokom.
To je bil prvi rezultat socialističnega tekmovanja, o katerem smo čuli od delavcev. Rezultat tega tekmovanja ni le v tem, da se doseže naivečji uspeh, temveč tudi v trajni izmeniavi izkušenj malenkostnih opazk in misli, ki si jih izmenjava vsak livar s svojim tovarišem pri delu.
Ko smo šli skozi razne oddelke, od peči do peči med vzplapolavanjem odlivov, ki so stresali tovarno od temeljev do visokih dimnikov, smo točno spoznali, kako je potekalo delo v tej določeni uri. To smo ugotavljali na zelo preprost način. Ob koncu vsake posadke so se v vsakem oddelku pojavili napisi z nešteto številkami. Te številke so kazale, kakšno proizvodnjo so dosegle v tej posadki brigade livarjev in delavcev v valjarni: tako da je vsak delavec, preden je odšel, bil obveščen o tem. koliko je njegova skupina proizvedla. Toda to še ni bilo dovolj: drugo presenečenje nas je čaka'o v valjarni, kjer grmijo veliki stroji »750«.
Tu so ob koncu vsake ure delavci dobivali točne številke o izvršenem delu in o znesku njihovega zaslužka.
Kaj to pomeni?
Na ta način so delavci lahko takoj primerjali svoje uspehe z uspehi preišnlega dne ali prejšnje posade. Tako je čutil vsakdo v sebi vzpodbudo, da se bori z vsakim kilogramom surove rude. S takimi sredstvi so delavci, uradniki tehniki, inženirji in delavke tovarne »Srp in kladivo« izvršili plan za leto 1948 točno 24 dni pred koncem leta.
Toda niso bila to edina sredstva za
zmago. Polagoma smo odkrivali tudi drugo skrito orožje, ki je potrebno ljudem, da napredujejo dan za dnem, in sicer kultura, tehnična priprava, specializacija itd.
Poleg tovarne so nam v sindikalnem uradu pokazali seznam tečajev, študijskih skupin in šol. Ni lahko govoriti o vsem tem. Dovolj je, če mislimo na veliko mrežo tečajev, ki daje vse možnosti študirati brezplačno. V tovarni se zvečer začenjajo tečaji in tam se sestajajo delavci, ki so najbolj sposobni in obveščajo druge delavce o svojih izkušnjah. V številkah pomeni vse, da obiskuje 232 delavcev sta-hanovske tečaje. 1000 delavcev tehnične. 125 delavcev tečaje za specialiste, 44 delavcev inženirsko šolo, na stotine mladih delavcev pa večerne tečaje srednjih šol.
Toda presenečenja se v tovarni še niso nehala. Marsikaj sta nam še povedala brata Nikolaj in Simon česmokov. Ta dva livarja zaslužita zelo dobro, študirata brezplačno. Država jim plača zdravniške preglede zdravila, dopusta in oskrbo v zdravljiščih.
Nato smo obiskali »Palačo kulture«, ki je kakih 10 minut od tovarne. Ko smo vstopili, so pravkar okraševali gledali-
Eno največjih ležišč bakra na svetu. — Kraj, kjer je vladala smrt. — Mesto, ki so ga prinesli velblodi na hrbtu. — Niti drobca živeža niso smeli zavreči. — Hiše po’eg tigrovih brlogov. — Uprava kakor v pravljici. — Zadržati je treba nemške »Panterje« In »Tigre«.
Od nekdaj so ljudje kraj okrog Bal-kaškega jezera imenovali lačna stepa: toda gotovo ne po krivici, kajti v tem kotu sveta je življenje ugasnilo in ostal je le molčeči pesek, ki so ga nanosili vetrovi. Zdelo se je že, da bo kraj ostal zapuščen, so pravili stari ljudje, prepričani, da v teh kralih gospodari samotna smrt: toda nenadoma so geologi odkrili v okolici slanih jezer baikiških voda ležišča bakra, ki so bila tako obsežna, da Je raziskovalcem že od vsega početka bi’o jasno, da je to ležišče bakra eno največjih na svetu. Zato se je sovjetska vlada od’očila, da postavi na bregovih Balkaškega jezera novo me-
ško dvorano, ki ima 1220 sedežev, za praznovanje novega leta.
V	tej palači je že bilo na stotine konferenc, tu so delavci razpravljali o glasbi, filozofiji, tehniki, književnosti, umetnosti in znanosti. Toda nj!hov klub je opravil še mnogo drugih stvari. Povedali so nam, da so v 10 mesecih 56 krat kolektivno obiskali muzeje, razstave itd., organizirali koncerte in gledališke predstave, imeli pevske nastope in igre. Vsak dan je 300 delavcev obiskalo knjižnico, kjer je 20 tisoč knjig.
V	drugih dvoranah in na igriščih pa so bile športne vaje. V veliki telovadnici, ki je popolnoma opremljena, smo videli delavce in vaditelje, telovadce, košarkarje in v neki bližnji dvoranici celo sabljače.
Izven Moskve ima tovarna svoj stadion, kjer igrajo poleti nogomet, pozimi pa tekmuiejo v drsanju. Plavači imajo v najemu bazen v Izmajlovskem parku v okolici Moskve, vadijo tudi smučarje
Polni vtisov smo odšli iz tovarne »Srp in kladivo« prve dni leta 1949 in se težko poslovili od teh delavcev, ki imajo tako globoko vero v bodočnost.
Sergej Ljiljakov
sto, v katerem bi odprli tovarne za predelovanje bakrene rude.
Začeli so graditi. Po stari karavanski cesti, ki se je izgubi >ala v pesku, so stopali težko otovorjeni konji ln velblodi. Posode z vodo in živežem, orodje, zdravila, električne naprave, vse to je polagoma prihajalo na kraj. kjer so začeli graditi novo mesto. Za velblodi, ki so s svojim enakomernim neutrudnim korakom stopah proti novemu mestu, so hodili ljudje, za-voievalci pustinje v umanju. da s svojimi rokami uresničijo veliki načrt. Pustima je sicer utrujevala ljudi in živali, toda nihče se ni ustrašil ovir! Naglo so zrasle prve hiše. naseljevali so strmine, iskali studence. Pri tem na ni nihče smel tratiti živil, kahi do naibližje železniške postaje Je bilo več kot 350 km.	/
Ni traja'o dolgo, ko so pustinjo dosegli
prvi valovi radijske oddale.
V Sovjetski zvezi se je govorilo le o stepskih junakih, potem pa ko so uralske

Iaduslrijsko mesto sredi pustinje
tovarne izdelale z največjo naglico razne strojne naprave za novo mesto na bregovih jezera. Kjer so še v džunglah brlogi ba’kaiskih tigrov, je začelo novo življenje.
Mesto v pustinji je raslo kot v pravljici. Gradili so hiše, pekarne, kopališča, zavetišča, šole, trgovine. Porajale so se vasice z imeni, kakor Nabrežje, Severno itd. Število prebivalcev je naraslo že na 10 0 K), Na križiščih cest se je pojavil pcl caj v belih rokavicah: po ulicah so stekli prvi avtomobili in avtobusi; tovarne so začele delati. Lahko si predstavljamo, kakšno veselje so občutili prebivalci mesta, ko so tovarne začele predelovati baker.
Težko je povedati, kako se je vse to dogajalo: kako so prispeli k bregovom Balkaškega jeizera vlaki iz Karakande, kako so se nastanili okrog jezera ribiči, ki so zgradili h'adilnice in tovarne za konzerviranje rib; skratka vse je bilo tako kot v pravljici. Nato so v bakreni rudi na?ll molibden, morda najvažnejšo kovino za moderno proizvodnjo. Začela je vojna iil mesto je postalo
važna orožarna Sovjetske armade.
Za izdelovanje orožja za ogrodje letal ?e bil potreben baker In Balkašci so noč in dan pošiljali potrebno kovino armadi. Potrebovali pa so tudi strelivo, ki bi predrlo silne stene nemških panterjev in tigrov in tedaj jim je prišel na pomoč molibden. Od jezera so se začeli oremikati transso.tl molibdena v metalurške tovarne dežele.
Kadilo se dimniki visokih tovarn,
podnevi ter ponoči deluje mestna elektrarna. Na balkaski postaji je vse živo. Sem prihajajo tovorni vlaki iz Džez-kazganov. tu najdemo tudi vagone z napisi: »Balkaš — Moskva«.
V	novi Stalinski petletki ne bodo več balkaškega bakra vozili do uralskih in drugih tovarn Sovjetske zveze v končno obdelavo, temveč bo Kazakstan sam predeloval baker in ga izvažal. _
Dan za dnem spreminjajo sovjetski ljudje pustinjo, delajo nove ceste sredi pustih step, stavijo nasine. kanale in vodovode ter raziskidejo ležišča drugih dragocenih kovin, ki bodo pripomogla sovjetskemu ljudstvu do blagostanja.
Mesto Balkaš, ki je vzklilo v pustinji, predstavna tvorno nadarjenost sovjetskega človeka naše dobe.
*
V	tovarni »Kalibru« v Moskvi imajo posebne peči, ki delujejo tako, da v njih izgoreva plm brez plamena.
Sovjetski geografi so izjavili v Leningradu, da ima tudi Sovjetska zveza pravico, da sodeluje pri reševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo na Antarktiko in to glede na odkritja, ki so j'h v XIX. stoletju izvršili ruski raziskovalci. Izjavili so: »Poskusi, da bi se odločalo o usodi An-tartike brez Sovjetske zveze, so neupra-vičljivi«.

Ivan Cankar
HLAPEC
JERNEJ
In Rjtgova
PRAVICA
Kakor da je v mesto zablodil, koder ni hodil še nikoli, med ljudmi, ki jim ni razumel ne govorice ne postav; vprašaj jih, pa ti ne bodo odgovorili, pozdravi jih. pa ne bodo odzdravili; njih pravica ni tvoja pravica, njih Bog ni tvoj Bog.
»Potrebno je, Bog je ukazal, strma in kamenita je pot do pravice!« je rekel Jernej v svojem zauoanju in je povesil glavo in ie šel z njimi. Zakaj vedel je, da je nekoč ceste konec in da Bog ne odvrne za zmerom oči od svojih hlapcev.
Vodili so ga in gonili, kakor nekoč Gospoda od velikega duhovna do velikega duhovna, od sodnika do sodnika; izpraševali so ga, Jernej pa je odgovarjal po pravici, brez srda in brez ošabnosti. Mnoge gospode je videl in mnogo biričev. Hudo so govorili z njim, mrko so gledali nanj, pehali so ga in suvali od duri do duri; Jernej pa ni kričal in ni grozil, zakaj čisto je bilo njegovo srce in njegova vera je bila trdna. Tudi se ni upiral, ko so ravnali z njim kakor z IjolnLkom ali otrokom; zaničevanje in zasmeh je trpel zaradi pravice. Ni se rotil in ne pritoževal, ko so rekli, da je bolan na duhu in da je bebast otrok v svoji pameti.
»Bog jih bo razsvetlil in jim bo odpustil!« ie pomislil Jernej. »Kadar bo konec te poti in bo razodeta pravica, se bodo spogledali in bodo c-T.mn čzni s po nali svoj
greh. KuuOi' ni Lug skril p. a vice, Uuo tudi
resnice ni skril; in volja njegova Je, da blodijo v temi pred jutrom spoznanja!«
Zaupanja polno je bilo njegovo srce; telo pa je bilo staro in slabo in se je krvilo pod težo krivice in bridkosti. Ko je stal Jernej poslednjikrat pred sodnikom, je bil globoko upognjen v tilniku in v pasu, roke so se mu tresle in kolena so se mu šibila; cule prej ni čutil, nenadoma se mu je zazdela težka in nerodna. Zakaj devet dni je bilo, da je romal Jernej od praga do praga, od sodnika do sodnika, od krivice do krivice; kakor so ga gonili in brez milosti zaklepali med potepuhe in rokovnjače.
Pred neprijaznim sodnikom je stal, pred hudookim, čemernim starcem.
»Zdaj hodite z' Bogom in se ne prikažite več!« je rekel sodnik. Jernej pa je stal pred njim in se je čudil in se ni prestopil.
»Kaj to je konec te žalostne poti, kaj tako ste razsodili navsezadnje?« je vprašal in glas se mu je tresel kakor grešniku pred Bogom. »Čemu torej, o gospod --čemu vse to trpljenje, kaj ste počeli z menoj?«
»Sram bi te lahko bilo, da se na stara leta potepaš po svetu ter nadleguješ ljudi in gosposko. Spravi se v rodni kraj, moli in misli na smrt!«
Jernej je strmel; približal se je neprijaznemu sodniku s plahim korakom, govoril je tiho in ponižno.
»Nisem, mislim, slišal dobro, pač nisem natanko razumel; zakai star sem, sluh odpoveduje, soomin je slab. — Kaj ste res tako razsodili navsezadnje: pojdi in ne prikaži se več? Tako razsodili mojo pravdo v imenu Boga in cesarja? Kaj ste me aato pahnili med tatove in razbojnike, da ste po dolgem učenju iztaknili tako modrost? Čakal sem v'trpljenju in zaupaniu. — Saj nisem dobro slišal, saj nisem natanko razumel; tako niste ravnali, taka ni vaša razsodba, sodniki!«
»Le pojdi, Ie brž se okreni, ne prerekaj se s pravico!« je ukazal sodnik. »In hvali Boga, da umrješ na krščanski postelji namesto med norci, kamor sodiš!«
Ubog in slab je bil Jernej, ko je slišal te besede.
»Tako ste se rogali meni, starcu; Bog vam odpusti!« je rekel in se je okrenil.
Samo devet dni se je prerekal Jernej s pravico in njenimi aposteljni, pa je bil za dve pedi bolj upognjen, ko je šel preko dvorišča, in glava se mu je tresla.
Stopil je na cesto, zunaj je bil svetel dan. Samo neprijazni tujci so mu prihajali naproti in nikogar ni bilo, da bi ga Jernej vprašal ta se mu potoži!. Vse veliko mesto je bilo polno krivičnih sodnikov; kdor ga je videl, se je ozrl nanj kakor na hudodelca, ni mu privoščil besede ne prisodil pravice. In Jernej je začutil v strahu in bridkosti, da je sam z Bogom.
V krčmo je sedel, da bi se odpočil. Tam pa je videl ua steni prelepo podobo in vse ga je spreletelo, kakor radost in veliko upanje. Zakaj na podobi je bil cesar; poln Pravičnosti in usmiljenja je bil njegov obraz.
»Čemu sem hodil tod, kod sem Iskal pravice?« je obstrmel Jernej. »Mimo cerkve sem šel k maši. pa sem zašel med neverne razbojnike! Ravno cesto mi je pokazal Bog, pa sem lazil po stezah in kolovozih in sem se pritoževal v svoji nespameti! Namesto da bi šel k studencu, žejen kakor sem bil. sem šel pit k razbrozgani luži! Hvaljen Bog!«
Še preden se je odpočil, je vstal in jo zadel culo ln se je napotil do cesarja.
XV
Hude sanje je sanjal Jernej. Zakaj resnica ni in ne more biti, da bi v čistem studencu ne bilo čiste vode, da bi v ia-snem soncu ne bilo jasne luči, da bi v pravici tam kjer je ustanovljena in potrjena ne bilo pravice.
Dolga je bila pot, predolga za Jerneja, ki je bil star in truden. Napotil se je peš romal je skozi tuje vasi, preko neznanih pokrajin. Pa so mu nekoč, ko je legel mrak na polje, odpovedale noge in sedel je na kanton ob cesti. Prišel je mimo mlad popotnik; bos je bil In prašen, pač lačen tudi, oči njegove pa so gledale veselo.
»Kam, oče, kam?«
»Do cesarja!«
(Dalje)
!xda'&teli. 'a«Hnk (n založnik Ista* Dr. Krmne Ketok Veilk# ree davni .rednik »vanjo Ogrla, ol oroml urednik: France • OMilnlk, oba teiovec. .Sam-truHue •. Utirava: Leiovec, VAikemiarklei Ntratte a evl ka -1 '*oulel •• * a) poallija.o na naaiov: velo »e« (Kla^euiuiO, t'o»<aral l.. » o V vehieKracn lit. »Inka: »Minitne« Voikaver**.. «*. at. ti.
Čelov e, *» <*■' o *	7
.........................