novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajuitffispin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PER£UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 17(1151) Čedad, četrtek, 24. aprila 2003 naroči se na naš tednik •“-ts* segga Scuole, a Resia c’è allarme Certe notizie, per lino che vive in montagna, sono come degli schiaffi. Si paria in lungo e in largo dei problemi della montagna e della sua situazione critica, da anni, e invece di notare dei cambiamenti in positivo ecco che, a volte, ci si trova a dover lottare per poter avere la possibilità di dare un futuro alla nostra montagna con lo sgradevole e amaro dubbio dell’incognita e la sensazione di essere abbandonati a noi stessi. (l.a) segue a pagina 4 Trst: paritetni odbor desnica vložila priziv Zaščita slovenske manjšinske skupnosti je bila in očitno je še trn v peti marsikomu, najprej seveda nacionalističnim in desničarskim krogom, ki so se dolga leta in z vsemi močmi upirali sprejetju zakona, sedaj se trudijo, zato, da ga ne bi izvajali. Zadnja vest s tem v zvezi prihaja ponovno iz Trsta, kjer so štirje člani paritetnega odbora, vsi pripadniki skrajne desnice, vložili priziv na deželno upravno sodišče. V njem Riccardo Basile, Marcello Perna, Adriano Ritossa in Renzo de’ Vidovich zahtevajo blokado paritetnega odbora, ker menijo, da je imenovanje člana Danila Slokarja nezakonito. Slednjega je v paritetni odbor imenoval predsednik deželnega odbora Renzo Tondo kot zastopnika italijanske skupnosti. V resnici gre za Slovenca, poudarjajo vlagatelji priziva in njegovo imenovanje spreminja narodno sestavo paritetnega odbora. beri na strani 4 Lunedì 28 il documento sarà discusso dall’assemblea Comprensorio, il primo bilancio Si riunisce lunedì 28 aprile, alle 20.30, nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone, il consiglio del comprensorio montano Torre-Natisone-Collio. Si tratta della prima riunione operativa dell’assemblea, che conta trenta consiglieri. Il punto principale all’ordine del giorno è l’approvazione del bilancio di previsione 2003, un a-dempimento che per legge va realizzato entro il mese. Verrà discussa anche la nomina della commissione consultiva per la stesura della proposta di statuto dell’ente. Zavarh, cerkev Sv. Florjana nedelja, 27. aprila, ob 15.30 Primorska poje Sodehijejar. Zenski zbor Prem, Pevska skupina Studenec, Knežak; Oktet Vrh; Pevska skupina Musicum, Gorica; Moška skupina Kraški dom, Repentabor; Vokalna skupina Sumus, Ajdovščina; Moška skupina Akord, Podgora Zveza slovenskih kulturnih društev Center za kulturne raziskave Bando 2JS APKIL 194S Speter, večnamenska dvorana četrtek, 24. aprila 2003 ob 20. uri 25 aprile, l’appello della memoria In un documento-appello reso noto dall’Anpi provinciale di Udine, il Comitato promotore delle celebrazioni del 25 aprile invita “tutte le istituzioni e i cittadini di o-gni età e condizione a un forte impegno per confermare l’esigenza di far vivere, oggi più che mai, gli ideali della Resistenza, che costituiscono i valori fondanti della democrazia”. Nel documento si ricorda come “al valore e al significato di questa data nulla può togliere una deriva revisionistica che tenta, al servizio di ben individuati obiettivi politici, di svalutare l’antifascismo e la Resistenza. Un revisionismo che si esercita in assurde rivalutazioni, perseguite anche con tentativi di manipolare i testi scolastici, di un regime infausto che la storia ha condannato in modo inappellabile. A questa deriva si deve reagire con determinazioni in primo luogo in nome di un valore irrinunciabile, quello della verità e della memoria storica”. Do desetega maja morajo biti sestavljene liste kandidatov in zbrani podpisi Nakazuje se oster boj za mesto “guvernerja” Deželna predvolilna kam-panija se nadaljuje na treh tirih. Po eni strani poteka dvoboj med glavnima kandidatoma Riccardom Illyjem in Alessandro Guerro. Illy ima za sabo že dolgo prehojeno pot, programe in knjigo, ki piše o njem in o njegovih namenih, če bo izvoljen. Guerra pa je po krčih znotraj Doma svoboščin, kjer je zmagala, pričela z agresivno kampanijo. Odločnosti ji ne manjka, saj je najprej zmagala trdo bitko proti predsedniku deželnega odbora Tondu, sedaj pa napada Illyja in njegov program. Dvoboj med glavnima kandidatoma bo za večino Riccardo llly volilcev najbolj "razumljiv" in verjetno tudi odločilen. Obstaja pa še naslednja raven. Volilni zakon, imenovan "Tatarellum", je tako zasnovan, da ne sproža napetosti le med dvema koalicijama, ampak znotraj samih koalicij. Nasproti si stojita dve armadi z generaloma. V vsaki vojski pa so edinice in polki (beri stranke), ki imajo svoje kapetane, ki se med sabo borijo za ugledno mesto. Skratka, do 9. in 10. maja morajo stranke uradno predložiti svoje liste, kar pomeni, da bosta morali biti do takrat sestavljeni tudi predsedniški listi. Kandidature in "listini" so se izkazali kot dodatni "trdi" oreh. V dveh najmočnejših koalicijah pa stanje ni enako. Illy naj bi svojo predsedniško listo predstavil po prvem maju. Stranke levosredinske koalicije so v bistvu že določile svoje kandidate. Skratka, Demokratični sporazum naj bi razrešil skoraj vse vozle, saj je pričel predvolilno delo z manjšimi Alessandra Guerra pretresi. Sklenil je tudi sporazum s Stranko komunistične prenove in s Segiom Cecccottijem. Manjka torej "listino", kjer pa kaže, da je odprtih le še nekaj vprašanj, ki ne bi smela povzročati prehudih glavobolov. Levi demokrati so Illyju predsta- vili kar tri imena: dobrdob-skega Zupana Marija Lavrenčiča, bivšo zgoniško županjo Tamaro Blazino in Patrizio Della Pietra iz Kar-nije. Za vse tri ne bo prostora, vprašanje je m slovenska prisotnost, (ma) beri na strani 5 2 novi mataj u r četrtek, 24. aprila 2003 Aktulano Nuovo “look” per il piazzale all’ingresso della sede municipale di S. Pietro al Natisone. Anche a causa della scarsa consistenza del fondo su cui era stato realizzato più di vent’anni fa, il piazzale era ridotto in condizioni particolarmente precarie, tanto da pregiudicare la sicurezza per il transito pedonale di coloro che vi passavano per accedere agli uffici comunali e dell’Unione dei comuni di Pulfero, S. Pietro al Natisone e Sa-vogna. L’accesso non autorizzato di un mezzo particolarmente pesante aveva i-noltre creato un cedimento del terreno, costringendo l’amministrazione comunale a transennare parzialmente l’area. Una situazione di precarietà che è stata finalmente risolta con la rimozione della pavimentazione esistente, il completo rifacimento del fondo di supporto e la sistemazione di una nuova copertura realizzata con la pietra che è stata donata dai cavatori del Consorzio della pietra piasentina di Tor-reano. I lavori, eseguiti su Rifatta la pavimentazione con fondi comunali S. Pietro, nuovo iodi” davanti al municipio progetto dell’ufficio tecnico comunale, sono stati finanziati per un importo pari a 16.290 euro con l’avanzo di amministrazione del 2001. Così, dopo un breve periodo di chiusura, l’ingresso principale degli uffici è stato nuovamente riaperto al pubblico e la sede municipale di S. Pietro ha riacquistato un a-spetto più consono al proprio ruolo di immagine i-stituzionale. La sala consiliare di Savogna sarà teatro, martedì 29 aprile, di un incontro organizzato dall’Auser delle Valli del Natisone - Nediske doline con il quale si intende celebrare la chiusura di due corsi organizzati dall’associazio- Con l’Auser a Savogna ne. Si tratta del corso di gastronomia, tenuto da Lucia Pertoldi, e di quello di conversazione e cultura in spagnolo, tenuto da Elise-nia Gonzalez. Proprio per quanto riguarda lo spagnolo, l’Auser sta organizzando un laboratorio linguistico che si terrà in giugno. L’incontro di Savogna, al quale è invitata tutta la cittadinanza, è previsto per le 20. Pisn XO IZ x Rima RP) ^ ir i v v Stojan SpetiC “Rdeči teden" med praznikom o-svoboditve izpod fašističnega jarma in mednarodnim praznikom dela zaznamuje tudi letos začetek volilne kampanje, ki ne bo odločilna samo za oblast v strateško pomembni a tudi o-brobni deželi, kot je naša, pač pa bo vplivala tudi na politična ravnotežja nasplošno. Mnogi so naprimer prepričani, da bi zmaga leve sredine v Furlaniji - Julijski krajini pomenila tudi začetek konca Berlusconijeve v-ladavine v Italiji. Njegov sloves je medtem že močno zbledel tudi na mednarodni ravni, kjer ga več nihče niti povoha ne, čeprav se pripravlja na prevzem evropske polletne štafete. Njegov nesporni kandidat v naših krajih je Alessandra Guerra, sicer šarmantna ženska z ledeno svetlimi očmi in priostrenim jezikom, ki ga res ne štedi v spopadu s sicer pregospo-skim Riccardom Illyjem. V dnevniku sem prebral običajno floskulo, da je "Guerra občutljiva za manjšine". Kako splošna in površna ocena, avtorju je treba čestitati. Alessandra Guerra je gotovo občutljiva za svojo furlansko manjšino, ki pa manjšina ni, ker je v Furlaniji dejanska večina. Za druge manjšine, kot je naša, pa velike pozornosti ali naklonjenosti res ni pokazala. Zadostuje preprost in neovrgljiv podatek. Rimska vlada je naši deželi s svojim odlokom podelila pooblastila v zvezi s problematiko furlanske in slovenske manjšine. Ko je odlok prispel v Trst so ga prebrali in sklenili, da pooblastila za furlansko skupnost sprejmejo, o slovenski manjšini pa molčijo. Tako so Furlanom, pod taktirko podpredsednice deželne vlade in odbornice za kulturo, skopo rezali iz skupne pogače, Slovencem pa niti drobtinice z obložene mize. Se državnega denarja, ki ga je nekaj ostalo, niso razdelili, kaj še, da bi primaknili kaj iz svojega žepa. Ne za simbolne stvari, kot bi bili napisi v furlanščini in slovenščini na palači deželnega sveta, ne za kaj bolj pomembnega, kot bi bili tolmači na sejah deželne z-bomice. Se več. Na valu navdušenja, ki ga je ustvarila odobritev okvirnega zakona o pravicah jezikovnih manjšin (482/99), se je več desettisoč furlanskih in več sto slovenskih staršev, predvsem v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, odločilo zaprositi za pouk materinščine (marilenghe) v šolah. Furlanom so ugodili za nekaj več kot polovico, Slovencem, ki so na to priložnost čakali poldrugo stoletje, pa nič, razen pouka v špetrski šoli. In še zanjo ni dovolj denarja. Vse se je dogajalo zato, ker so fašisti in med njimi tržaški poslanec Menia, sprožili kampanjo proti deželnemu šolskemu skrbniku dr. Brunu Forteju, dokler ni bil odstavljen. Sele potem mu je Guerra nudila nekakšno zatočišče pod svojo streho, udarec manjšinskim šolam pa je ostal. Sedaj Alessandra Guerra ima stalno ob svoji strani Roberta Menio, ki ji narekuje nov pristop do manjšin. Kdor jo je poslušal, je najbrž slišal neko momljanje o "globalizacijskih procesih"... Gospa Guerra našemu predsedniškemu kandidatu Illyju nenehno očita, da se druži z zelenimi in komunisti. Sama pa se s fašisti počuti kot doma. "Povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si", pravi star pregovor. Najnovejša fotografija o Sloveniji V enajstih letih se je v Sloveniji število prebivalstva povečalo za 2,6 odstotka. Povprečna slovenska družina šteje 2,8 osebe. Izobrazba se je precej izboljšala. To so nekateri osnovni podatki, ki so prišli v javnost leto dni po končanem popisu prebivalstva Slovenije in ki jih je objavil slovenski statistični urad. Iz končnih podatkov lahko izvemo, da je konec 31. marca 2002 popis v Sloveniji naštel 1.964.036 prebivalcev, ne glede na to, kakšno državljanstvo so imeli, in tudi mimo vprašanja, če so imeli urejeno stalno bivališče. Ker se je način štetja od zadnjega popisa spremenil, je urad to spremembo uvedel tudi pri podatkih popisa iz leta 1991 z namenom, da bodo primerljivi. Tako so statistiki ugotovili, da se je v zadnjih enajstih letih število popisanega prebivalstva povečalo za 2,6 odstotka ali za 50.681 oseb. Ker pa naravni prirastek v omenjenih enajstih letih ni dosegel omenjene številke, saj je umrlo kakih 3500 oseb več, kot se jih je v tem času rodilo, je prišlo do povečanja prebivalstva s priseljevanjem ali z ureditvijo državljanstva dela tistih, ki so leta 1991 v Sloveniji že živeli, a niso imeli potrdil o slovenskem državljanstvu. Med popisanimi je bilo marca lani 1.005.460 žensk in 958.576 moških. Posebej zanimivi so podatki, ki kažejo na narodnost slovenskih državljanov. Na podlagi teh podatkov zaskrbljujoče izstopajo številke glede italijanske in madžarske manjšine, ki se je v zadnjem desetletju številčno redimen-zionirala. Po lanskem popisu prebivalstva se je namreč opredelilo za Madžare 6243 prebivalcev, kar je za 22 odstotkov manj kot leta 1991, za Italijane pa se je izreklo 2258 prebivalcev, kar je celih 23,7 odstotkov manj. Ce pogledamo tabelo o narodnostih v Sloveniji, najdemo avtohtone Madžare šele na šestem mestu, Italijani pa zasedajo komaj enajsto mesto. Največja neslovenska narodnostna skupina so Srbi, ki jih je skoraj 40 tisoč, vendar 18 odstotkov manj kot pri prejšnjem popisu. Sledijo jim Hrvatje, ki jih je kakih 35 tisoč (za tretjino manj), Bošnjaki, teh je 21 tisoč, in Muslimani z 10 tisoč. Tem je treba dodati 2600 Črnogorcev in večino tistih skoraj dvesto tisoč prebivalcev, ki se narodnostno niso opredelili, ali pa so izjavili, da so Bosanci (8 tisoč) oziroma Jugoslovani (527). Ob tem so zanimivi odgovori na vprašanje o maternem jeziku, saj se ta odgovor praviloma ne spreminja. Slovenščina je materni jezik za 87,7 odstotka prebivalstva ali za 1.723.434 oseb, torej za 92.071 oseb več, kot je tistih, ki so se sicer narodnostno izrekli za Slovence. Od prejšnjega popisa se je število prebivalstva s slovenskim maternim jezikom povečalo za 33.000 oseb. Tudi pri opredeljevanju o veri in neveri se je število tistih, ki se pred popisovalci glede tega niso hoteli opredeljevati, pri lanskem popisu povečalo. Število tistih, ki so se opredelili za določeno veroizpoved, se je zmanjšalo. Najbolj se je zmanjšalo število opredeljenih katoličanov. Od 72 odstotkov opredeljenih katoličanov iz leta 1991 je število padlo na lanskih 58 odstotkov. Povečalo pa se je število pripadnikov islama, vzhodnjaških in “drugih” veroizpovedi. 135 anni del telegiornale sloveno Buon compleanno Il 15 aprile del 1968 la TV slovena mandò in onda il primo notiziario in lingua slovena. Quello fu l'inizio del nostro cammino verso l'indipendenza, ha dichiarato la settimana scorsa il direttore generale della RadioTv slovena A-leks Stakul. Per festeggiare il proprio 35.esimo compleanno il telegiornale sloveno si è presentato in una veste del tutto nuova e condotto da una coppia di giornalisti. Militari fedeli La Conferenza episcopale slovena ha pubblicato il primo libro di preghiere in sloveno per esercito e tutti i cittadini in uniforme. Oltre alle preghiere più comuni e diffuse, alle preghiere per ricorrenze particolari il breviario contiene anche preghiere specifiche per il personale armato e le loro famiglie. A militari e poliziotti che lo desiderano verrà inviato gratuitamente. Comunità sempre più piccole In calo allarmante in Slovenia il numero degli appartenenti alla comunità nazionale italiana. Dai dati dell'ultimo censimento è emerso infatti che sono state registrate ben 701 persone in meno rispetto al censimento del 1991 quando gli Italiani in Slovenia erano 2959. Due pesi, due misure E' questa l'accusa che rivolge all'Unione europea il Minority Rights Group International, un'organizzazione londinese che si occupa della difesa dei diritti delle minoranze etniche. L'UE infatti ha premuto in tutti i negoziati di adesione dei nuovi paesi membri perché sottoscrivessero la convenzione quadro del Consiglio d'Europa sulla tutela delle minoranze nazionali. Ed i dieci futuri nuovi membri sono tutti in regola con la sola eccezione della Lituania. Non si può invece dire lo stesso di paesi già membri come Olanda, Belgio, Lussemburgo, Francia e Grecia. La convenzione, che prevede anche visite nei vari paesi e la verifica dell'applicazione del documento stesso, è l'unico documento giuridicamente vincolante in materia di minoranze nazionali. Učenci Glasbene Suole gostje v Tolminu U teku lietošnjega lieta, ko špie-tarska Glasbena matica praznuje 25. liet delovanja, je spet oživiela liepa navada, ki u zadnjih cajtih se je bla zgubila. U sriedo 16. aprila so bli naši učenci gostje tolminske glasbene Suole, takuo k’se je redno gajalo pred lieti, ko so bli stiki med šuolama moCnejSi. Učenci obieh šol so oblikovali liep koncert u pravem duhu pomladi. Bluo je videt veliko mladih, bodisi na odru kot med publiko, a tud znane starejše obraze. Na to se je spomnila tolminska ravnateljica Slavica M-lakar, ki se je u uvodnih besedah med drugim spomnila tud na cajte, ko sta dve profesorici s tolminskega hodili u Spietar. Duo se na zmi-sle na prof. Hermino Jakopič an predvsem na prof. Nevo Kačič, ki je bla z Ninom Špehonjo parva profesorca naše glasbene šuole, ko je GM imiela svoj sedež u Petjage? Po njeni zaslugi se je bluo začelo liepo sodelovanje an vsaj enkrat na lieto sta se naši Suoli izmenično srečevali u Tolminu an u Spietre. Zdi se, da bo tela navada postala spet redna, saj je biu u sriedo že napoviedan za prihodnje lieto skupni koncert u Spietre. Na tolminskem koncertu so poleg tamkajšnih učencev nastopil pianisti Vida Rudi, Giovanni Snidare an Stefania Rudi (r. P. Chia-budini), harmonikaš Giovanni Bandii (r. A. Ipavca), flavtistka Orso-la Banelli (r. F. Devetaka), solo-pevca Gabriella Spagnut an Roberto Pensa (r. E. Pontini) ter harmo-nikaški ansambel pod vodstvom prof. Aleksandra Ipavca. Večer se je končal s prijetno družabnostjo, ki je še enkrat več dokazala veliko gostoljubje an prijaznost naših soških sosedov, (d.k.) Mladi harmonikaš Giovanni Banelli Coro “Pomlad”, dai canti della Slavia all’Ave Maria L'esperienza dei cantoripulferesi alla rassegna “Primorskapoje” Domenica 27 aprile, alle 15.30, la chiesa di Villanova delle Grotte, nel comune di Lu-severa, ospiterà una tappa della rassegna corale “Primorska poje”. Tra i gruppi corali che hanno fin qui pre so parte alla rassegna anche il coro “Pomlad” di Pulfero, che sabato 12 aprile si è esibito nella chiesa di S. Giacomo a Trieste. Ad aprire il concerto, godibilissimo e di ottimo livello tecnico, sono stati proprio i cantori di Pulfero insieme al Coro di S. Gottardo. Sotto la direzione del m° Carla Franzolini, hanno offerto ai numerosi spettatori un repertorio di musica sacra che ha spaziato dai canti della Slavia friulana a una bella “Ave Maria” del compositore Bepi De Marzi, per concludere con due melodie di provenienza russo-ortodossa e inglese (quest’ultimo canto ha messo anche in evidenza le belle voci delle soliste Un'immagine del coro “Pomlad" che si è esibito a Trieste Graziella Pretto e Gabriella Spagnut). Nell’ordine, poi, si sono esibiti con successo il coro misto della città di Trieste (Tržaški mestni zbor), l’ottetto maschile Sotočje-Cr-niče, il coro femminile “Vesela Pomlad” di Opicina, la corale mista di Rauscedo e infine il coro misto “Mačkovije”. Grande la soddisfazione delle corali “Pomlad” e “S. Gottardo” per questa loro seconda partecipazione congiunta a “Primorska poje”. Oltre che un interessante appuntamento di cultura e amicizia, la serata organizzata dalla Zveza cerkvenih pevskih zborov ha messo i giovani coristi di Pulfero e U-dine a confronto con diversi cori di maggiore rinomanza, esperienza e spessore, fornendo utilissimi stimoli a fare sempre meglio e nuovo entusiasmo per progredire nel proprio cammino di maturazione artistica. La recensione Il nuovo Impero e le sue menzogne Gli Stati Uniti provocarono l’attacco giapponese di Pearl Harbour, e, alla fine della seconda guerra mondiale, impostarono la loro economia sulla continua corsa agli armamenti. Per giustificare tale atteggiamento agli occhi dell'opinione pubblica il governo degli Stati Uniti dovette continuamente individuare un nemico che incutesse terrore: il comuniSmo, il pericolo giallo, la follia islamica, la dittatura sanguinaria da debellare con la proverbiale democrazia americana. Questo atteggiamento portò all’attacco atomico di Hiroshima e Nagasaki, alle guerre in Vietnam e Cambogia, al colpo di stato in Cile, ma anche all’attacco terroristico alle torri gemelle di New York. Secondo la tesi di Gore Vidal, infatti, il governo americano era perfettamente a conoscenza dei movimenti e delle intenzioni di Al Quaeda, ma lasciò che il disastro avesse luogo per choccare la popolazione e avere il suo consenso nella crociata contro il terrorismo. Prova ne sia che l’inchiesta sugli avvenimenti dell’11 settembre è al momento sospesa perchè “sottrae fondi e personale alla guerra al terrorismo”. Oltre a questa tesi agghiacciante, Vidal offre anche uno spaccato inedito dell’amministrazione statunitense nei confronti dei suoi cittadini. L’americano medio è oberato di tasse, mentre le grandi corpo- ration cedono allo Stato solo il 10% del loro fatturato. A fronte di queste entrate l’amministrazione non offre servizi medici (sarebbe in contrasto con le esigenze delle assicurazioni), nè un’adeguata e-ducazione pubblica, altrimenti tutta la popolazione sarebbe in grado di individuare sull’atlante le numerose zone di conflitto in cui l’esercito americano è stato impegnato. Gli introiti pubblici vengono invece largamente impiegati nella difesa, in misura tale da superare gli investimenti bellici di Europa e Giappone messi insieme. Oltre all’aggressività verso l’esterno, anche in politica interna il modello americano appare lontano dalla democrazia e libertà di cui si professa fautore. L’attuale presidente Bush è stato eletto dalla Corte Suprema, invalidando le schede elettorali della Florida; i disordini causati dai ri- sultati delle ultime elezioni hanno fatto perdere i diritti civili a molti cittadini, per lo più di colore; il 3% della popolazione è in carcere, spesso per futili motivi; il Patriot Act, legge promulgata nell'ottobre 2001, era originariamente tesa a togliere il legittimo processo e a instaurare uno stato di polizia. Studiando la storia americana ci si imbatte subito nel concetto di frontiera, che permea la cultura e la mentalità statunitense. I primi coloni inglesi, stanziatisi sulle coste o-rientali, si spinsero progressivamente verso ovest, il mitico e selvaggio West, sottraendo progressivamente i tenitori ai pellerossa. Da allora la tendenza imperialista americana non conobbe sosta, e solo negli ultimi 50 anni gli Stati U-niti si impegnarono in 250 interventi militari in tutto il mondo. Ora è la volta del Medio Oriente e dell’accesso, attraverso l’Afganistan, alle grandi fonti energetiche del Mar Caspio, prossimo ago della bilancia per il controllo del mondo dal punto di vista e-nergetico. Tuttavia già nel settembre del 2002 Bush individuava in Iraq, Iran e Corea del Nord gli stati in cui i terroristi avrebbero potuto trovare rifugio. E di queste previsioni vediamo i risultati da alcune settimane. Michela Predan Gore Vidal, “Le menzogne dell’Impero e altre tristi verità” , Fazi editore 2002 Naši paglavci Ivan Trinko “Kam pa greš, Lojzek?” je vprašal njegov mladi tovariš in prijatelj Toninec, ki se je dolgočasil pri svojih v njivi. “Na Skrilca.” “Ali grem s tabo?” “Pojdi, če te pustijo. Pojdi, pojdi! Lepo bo tam doli.” “Stric, ali smem z Lojzkom?” je vprašal starega strica, ker ni bilo očeta zraven. “Kaj poreče mama?” mu je odgovoril stric. “Recite ji, da sem šel z Lojzkom; saj bo zadovoljna, saj vem.” “Hm, saj vem! Cesa vsega ne veš! Pa saj ne ostaneta tam doli, neli, Lojzek?” “Za juzino bomo doma, kaj ne tata?” “Bomo, bomo. Le pusti dečka le, Lovro! Saj itak nic ne dela tukaj.” In tako je Lojzek z velikim veseljem dobil tovariša. Oba sta bila zadovoljna. Moj Bog, saj je stokrat lepše na prostem, nego tičati med golimi stenami v šoli. Dečka sta kramljala in modrovala grede po poti. Ko pa so prišli s polja na prosto, sta začela letati in skakljati. O tem, kar jima je najbolj bilo pri srcu, o gnezdih namreč, nista govorila: bala sta se Lojzetovega očeta, da jima ne prepove laziti za njimi. Šepnila sta si bila nekaj mimogrede in razumela sta se prav čisto in natanko. Zato pa sta se, ko so prišli na mesto in se je oče lotil svojega dela, malo po malem oddaljila od njega in napo- sled smuknila v znano grmovje. “Ej, ej! Kam pa gresta? Da se mi ne izgubita!” je zaklical nad njima oče. “Ne izgubiva se ne. Saj ne greva daleč; v grmovju bova, preko potoka ne poj-deva.” “Pazita, da vaju ne vgri-zne modras. Ce gresta pa čez potok v gozd, vaju ne sne volk ali vaju medved odnese v brlog.” “He, he, he, he!” sta se zasmejala, “saj ni več volkov in medvedov!” In tako sta šla iskat gnezda. Kjer se je oglasil ali sfrfotal kak ptič, sta se pritajila in kukala; potem sta se tiho, tiho plazila naprej. Naposled se jima je zazdelo, da bo nekaj. “Lej, lej, ali vidiš”, šepne Toninec. “Kje, kje?” “Tamle je sinica zletela na ono bršlinasto deblo in ni je več videti.” Potuhnjeno sta se jela pomikati naprej in oprezno odstranjevala grmovje; ko sta prišla na majhen laz, pod star presekan in štorast jesen, je frknila sinica iznad debla in začela nemirno letati v oblizju ter jezno čivkati. “Ehe, bo, bo,” je šepnil Lojzek in začel z utripajočim srcem plezati na jesen. Sinica se je glasno hudovala in letela vznemirjeno od grma do grma. “Lumpa! Nasilnika! Razbojnika!” bi bila ptička govorila, če bi znala. “Ce- rnu nas nadlegujeta, nas mime stvarice! - Moj Bog! Glej, glej malopridneža! Gotovo išče moje malčke! Kaj so ti storile nedolžne ptičice? To je zverinsko nasilje! Revčki moji! Siro-tice! Zdaj je po vas! In branili vas ne morem!...” Tako se je hudovala in tožila uboga starka, ker ni mogla braniti nedolžne družinice pred v nebo vpijočim nasiljem! Medtem je Lojzek zapazil duplasto luknjo in ko je pokukal noter, je radostno vzkliknil. Lepo gnezdece je bilo notri in štiri komaj izležene, še gole siničice so z odprtimi kljunčki iniže vzdignile glavice in čakale. 2 - gre naprej Aktualno Allarme espresso anche in consiglio comunale Una circolare fa chiudere la prima media di Resia Kdaj bomo resnično skupaj? dalla prima pagina Una di queste ultime “belle” notizie è la circolare del Ministero della Pubblica Istruzione n.ro 27 del 7 marzo scorso, la quale indica il numero minimo di a-lunni, inderogabile, per classi delle scuole medie: venti. Se calato sulla nostra realtà, salta tutto: i numeri non ci sono proprio! E allora? Allora, serpeggia in valle la paura e aggiungerei GRANDE che i tredici a-lunni che dovrebbero frequentare la 1° media a settembre siano dirottati a Moggio Udinese. Ciò significa che, a catena, seguirebbero le altre classi, e poi, ciliegina sulla torta, perché no, anche le elementari e materne. Risultato: il futuro di Resia è definitivamente segnato. Contro questa possibilità, chiamiamola così perché in fondo crediamo nella saggezza di coloro che dovranno decidere la sorte, si è mossa l’amministrazione comunale di Resia che nella seduta del 28 marzo scorso ha deliberato all’unanimità una mozione d’ordine. In questa si legge che “il trasferimento della 1A classe della scuola media locale non può essere accettato per molteplici ragioni, in primis di natura sociale, culturale ed etnica... Il Comune di Resia ha una particolare identità etnica e culturale che non coincide minimamente con le culture e le vulgate delle zone limitrofe. Il trasferimento degli alunni comporterebbe immediatamente un depauperamento della specialità re-siana ed in prospettiva la scomparsa di un’isola alloglotta in contrasto con tutte le normative recentemente promulgate a tutela delle minoranze linguistiche...”. La mozione ricorda che lo Stato ha promulgato la legge 482 del 1999 - norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche - nell’ambito della quale Resia entra a pieno diritto, la legge 38 del 2001 - norme a tutela della minoranza linguistica slovena della Regione Friuli - Ve- nezia Giulia - nell’ambito della quale il Comune di Resia rientra di pieno diritto e il disegno di legge, attualmente al Senato, che prevede provvidenze ed in particolare la salvaguardia dei servizi fondamentali per i Comuni montani con popolazione inferiore a 6000 abitanti. Questo documento è stato inviato a tutte le autorità scolastiche e politiche. Attivati sono stati anche i genitori che hanno discusso di questo problema in una recente riunione con la direzione scolastica. Ci si augura, ed è la speranza di tutti, che il problema sia quanto prima risolto positivamente e che questo pericolo rientri perché la scuola è fondamentale per il futuro sociale, culturale ed e-conomico della valle, (l.n.) Med vožnjo v avtomobilu smo se razgovarjali o tem, kako je bilo v Beneških dolinah do nedavnega. Resnica je namreč preprosta: tisti, ki so se javno opredeljevali za Slovence, so bili deležni hude psihološke in materialne represije. Ko gledaS od zunaj, se zadeva zdi zelo abstraktna. Vendar bi bilo potrebno jasneje definirati, kaj pomeni, če te v demokratični državi zaradi narodne pripadnosti Šikanirajo, če ti grozijo, ti jemljejo delo in ti onemogočajo prihodnost, če se želiš kulturno udejstvovati v lastnem jeziku in narečju. Kaj pomeni, če veS, da te zalezujejo policaji, oblasti in pripadniki tajnih organizacij? Kaj pomeni, če imaS vedno za hrbtom oči, ki te gledajo in če ti ob ključavnici doma prisluškuje neprijateljsko uho? To je preprosto režim. In v Benečiji je vladal za Slovence režim. Kar sem zapisal, niso prazne floskule. Marsikaj je ostalo prikritega, ker se ljudje bojijo povedati vse, kar se jim je dogodilo. Poznam predvojnega komunista in izobraženca, ki je bil v Jugoslaviji na zloglasnem Golem otoku in se je dolga leta bal povedati ženi, kje je resnično bil. Spregovoril je, ko je Goli otok nehal biti skrivnost. Režim vlije v srce strah in te v bistvu izloči tudi takrat, ko je najhujSe mimo. Benečija je bila dežela, ki je bila večkrat izločena. Slovenski narodni preporod je z bolečino vzel na znanje, da je Benečija Sla pod Italijo. Pozneje se nam je ta zemlja pogostokrat in nasilno oddaljila. Sele danes lahko rečemo ali zapišemo, da ima Benečija pogoje, da se vključi v vseslovenski kulturni in jezikovni prostor. Padli so namreč zidovi, padle so železne zavese, umrle so Gladio in podobne organizacije. Železna kapa se nad Benečijo tali. Kamen v srcu se ne bo tako kmalu odvalil in mnogi ljudje bodo pod vtisom zgodovinskih dogodkov, stvari pa se objektivno spreminjajo. Slovenija ni več “nevarna” dežela, ampak vstopa v Evropsko unijo in tudi meja bo padla, tako, da bomo lahko brezkr-bno vozili v Tolmin, v Bovec, čez Učejo in čez Pre-dil. To nam bo spremenilo življenje. Odpadla bo tudi meja znotraj manjšine, ki je v Italiji poznala tri kategorije Slovencev: Tržačane, Goričane in na repku že na pol izgubljene Benečane. Teh pregrad objektivno ni več; odpravili so jih tudi zakoni. Zal pa občutimo novo pregrado, novo nevarnost. Med beneškimi občinami in vasmi ter kraji na Tolminskem in v Posočju poteka dokaj intenzivno sodelovanje. Tudi na Goriškem in na Tržaškem se gradijo med samimi Slovenci na obeh straneh meje novi mostovi in mostički, čeprav ne povsod z enako lahkoto. Se zdaleč ni vse idealno, ponekod je celo slabše, kot je bilo. Veliko je pač odvisno od ljudi, kar bo ostalo. Kar nas resnično skrbi, je obnašanje Ljubljane. Tu kot v hladilniku zmrzuje zamisel o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. V trenutku, ko so objektivni pogoji naklonjeni tej ideji, ki ima lahko mnogo konkretnih dejanj, zamisel izgublja moč. Izgublja jo v osrednjih . slovenskih medijih, v časopisih, po televiziji, na prireditvah, pri gostovanjih, v medsebojnih stikih in v samih zakonih. Sedaj jo lahko reši Slovenski nacionalni program. Če bomo v njem “zamejci" ponovno pepelke, bo to Se najtežje dopovedati tistim, ki so za slovensko kulturo in jezik žrtvovali lastni duSevni in materialni mir. Teh pa je bilo največ prav v Benečiji... Ljudska banka: lokalizem nagrajuje V letu 2002 je banCna skupina “Banca Popolare di Cividale” beležila pomemben porastek bilančnih postavk napram prejšnjemu letu in tako potrdila razvoj te banCne realnosti, ki je globoko zakoreninjena v deželnem okolju in potrjuje trdno voljo, da bo še naprej poslovala v popolni avtonomiji. Pred skupščino delničarjev, ki bo dne 4. maja v centru Sv. Frančiška v Čedadu, je predsednik Lorenzo Pelizzo 9.250 delničarjem Ljudkse banke naslovil pismo, v katerem sporoča bistvene postavke konsolidirane bilance za leto 2002. Konsolidirani oslovni uspeh je bil v višini 15.114.000 evrov (+19,57%). Po zaračunanju davCnih sestavin za 6.566.000 e-vrov (+10,37%), znaša Cisti konsolidirani uspeh poslovanja 8.248.000 evrov (+25,9%). La rassegna dei ragazzi per i ragazzi si terrà a Cividale dal 19 al 23 maggio D Mittelteatro con due novità Per la prima volta spazio anche ai video degli studenti ed al progetto Telescuola Sono il Mittelvideo ed il progetto Telescuola le novità dell’edizione di quest’anno del Mittelteatro, la rassegna di teatro, musica e scuola dei ragazzi per i ragazzi che è giunta all’ottava edizione. Sul palco del Ristori di Cividale saliranno, dal 19 al 23 maggio, compagnie studentesche provenienti, oltre che dalla cittadina ducale e da località vicine, dalla Slovenia (Kobarid), dall’Austria (Viliach) e dall’Ungheria (Szeged). L’iniziativa, ormai collaudata e che di anno in anno raccoglie sempre maggiori consensi, presenta quest’anno due nuovi appuntamenti rispetto alle passate edizioni. Come ci ha spiegato il coordinatore del progetto, Andrea Martinis, si tratta del Mittelvideo, con cui la rassegna si apre ai video realizzati dai ragazzi durante la frequentazione scolastica (un pomeriggio, quello di mercoledì 21, è dedicato a questo tema con un incontro anche tra gli insegnanti), e del progetto Telescuola. Questo, facendo riferimento al sito internet www.ragazzidelfiume.it e attraverso l’agenzia di viaggio Giratondo, dà la possibilità alle classi della scuola dell'obbligo di partecipare ad un concorso per la vincita di un viaggio virtuale. Al Mittelteatro di quest’anno, organizzato dalla scuola media “Via Udine” di Cividale, dal comune di Cividale, dalla Provincia di Udine, dall’Ente regionale teatrale del Friuli-Venezia Giulia e dal Mittelfe-st, prenderanno parte la scuola media “Via Udine” e la media “Nievo” di Pre-mariacco, la scuola di musica “Kiràly-Kònig” di Szeged, la scuola media di Kobarid, la scuola media “Giacigh” di Monfalcone, la scuola steineriana “Giallo oro” di Cormons, la Hauptschule 4 Landsk-ron di Viliach, le scuole medie di Manzano e S. Daniele, le scuole dell’infanzia di Azzida, Pulfero, S. Leonardo e Savogna e le elementari di Pulfero e Savogna, la scuola elementare bilingue di S. Pietro al Natisone. (m.o.) Proti Slokarju in z zahtevo po razveljavitvi opredelitve območja zaščite “Paritetni”, desnica vložila priziv s prve strani Od tu priziv, v katerem štirje desničarski elani paritetnega odbora zahtevajo tudi razveljavitev zapisnika decembrske seje, paritetnega odbora. Paritetni odbor, ki deluje upočasnjeno in z veliko težavo, je 6. decembra lani naredil pomemben korak in sicer pripravil seznam občin Furlanije-Juljsike krajine, kjer naj se zaščitni zakon izvaja. Med njimi, kot je znano, je tudi občina Gorica, kar je za desnico še posebej boleCe. Seveda ni slučajno, da je bil priziv vložen prav v tem trenutku. Napovedali so ga namreč že 5. decembra lani, dejstvo je, da je bil vložen sedaj v polni volilni kampaniji za junijske deželne volitve. Ob blokadi paritetnega odbora vlagatelji vsekakor dosežejo veC ciljev, najprej ustvarijo določeno napetost v domu svoboščin, saj je Slokar pripadnik Severne lige, torej stranke kandidatke za predsedstvo dežele, obenem ne gre pozabiti s tem v zvezi, da se niso člani paritetnega odbora iz vrst Doma svoboščin decembra lani pridružili bojkotu delovanja paritetnega odbora. Desnica ponovno želi odpreti vprašanje teritorja, kjer naj se zakon izvaja, sicer v prvi vrsti Gorice in torej podpihovati tiste kroge, ki so proti izvajanju zakona. Prvenstvena Zelja vsekakor je blokirati paritetni odbor. Deželno upravno sodiSCe naj bi se izreklo nekje sredi maja. Andrea Martinis Aktualno novi mataj u r četrtek, 24. aprila 2003 Slovenci bomo izvolili svojega predstavnika v deželni svet? Sestavljajo se kandidatne liste s prve strani Deželna Marjetica je po sporazumu že predlagala predstavnika SSk Mirka Spazzapana, občanske liste pa so predstavile pordenon-skega odvetnika Bruna Ma-lattio. Na predsedniški listi bo tudi predsednik deželnega sveta Antonio Martini, ki bo kandidiral za Marjetico v Kamiji. Njegova prisotnost in ugled verjetno tudi nista pod vprašajem. Kar nekaj odprtih problemov ima Dom svoboščin. Nacionalno zavezništvo in Severna liga sta sicer že določili svoje kandidature. Več problemov ima Forza Italija. V Trstu prepričujejo Zupana Dipiazzo, naj se vključi v volilni boj kot nosilec liste. Ko bi bil izvoljen, bi se moral odločiti, ali naj ostane župan ali pa naj vstopi v deželni svet. V Gorici se odvija dvoboj med deželnim svetovalcem Giovannijem Vio in bivšim županom Valentijem. V videmski pokrajini, kjer bo potekala odločilna bitka za zmago celotne koalicije, se nekateri, med njimi Scajola in komisar Rosso, potegujejo za ponoven vstop na politično sceno nekdanjega mogotca Adriana Biasutti-ja. V sami stranki pa mnogi nasprotujejo vračanju tako vidnega predstavnika “prve republike”. Potem ostaja še “listino”. Ce pa želimo biti pravični, moramo ponoviti, da polovični večinski sistem vzpodbuja vsestransko bitko človeka proti človeku, kar le še bolj oddaljuje ljudi od politike. Obstaja še tretja predvo- 1* Sedež Dežele v Trstu lilna raven, ki lahko naredi svoje in odščipne predvsem desni sredini dragocen šopek glasov. Vidni predstavnik Forza Italije in zagovornik Tonda Ferruccio Saro se bo predstavil s svojo listo, ki jo bodo gotovo podprli novoustanovljeni De Michelisovi socialisti. Le ti se prepoznavajo v Domu svoboščin... Očitno Saro ne želi oditi iz Doma, ampak dokazati, da je imel prav, ko je zagovarjal Tonda proti Alessandri Guerra. Ker ne telimo komplicirati zadev z dodatnimi ugibanji, lahko zapišemo, da se v Domu svoboščin očitno dogajajo podtalni premiki, ki ne potekajo le na krajevni ravni. Tudi Tržačan Anto-nione je nasprotoval Guer-ri, grozil z odstopom in končno ostal v Rimu na svojem mestu. S svojo listo nastopa še razboriti Vittorio Sgarbi, ki pa bi mu težko pripisovali kako posebno vlogo, čeprav je znan tudi med ljudmi, ki se ne zanimajo za politiko. Poglavje zase predsta- vljajo kandidati slovenske narodnosti. Predvsem na levi sredini bo tu izbira pestra. Sedanja deželna svetovalka SIK Bruna Zorzini Spetič se bo predstavila kot nosilka liste v Trstu, Gorici in v Vidmu. V Trstu bo na listi Levih demokratov kandidiral občinski svetovalec Igor Dolenc. Nosilec kandidatne liste SKP bo, prav tako v Trstu, Igor Canciani. Na Goriškem in Tržaškem bo na listi Slovenske skupnosti kandidiral njen goriški tajnik Mirko Spazzapan, ki naj bi bil vključen tudi v “listino”.V Gorici bo na listi LD kandidirala občinska svetovalka Nataša Pavlin, na listi Stranke komunistične prenove Karlo Čemic, z zelenimi pa novinarka Betty Tomšič. V Benečiji bo najbol poznan domačin. Na listi Marjetice bo namreč na osnovi sporazuma s socialistično stranko Sdi kandidiral bivši špetrski župan in dolgoletni predsednik Nadiške gorske skupnosti Firmino Marinig. Skratka, tudi med slovenskimi kandidati se bo vnel boj za preference, ki bi lahko privedel do pogubne razpršitve glasov. Verjetno imajo prav tisti, ki trdijo, da je v Italiji potrebno najti jasen volilni sistem, ki bo podoben za občine, pokrajine, dežele in končno za vsedržavne volitve. Svoj prav utrjujejo tudi zagovorniki “popravljenega” proporčnega sistema, ki se v Italiji itak vrinja v vsako volilno formulo... (ma) 5 1 temi chiave per la prossima leadership regionale Minoranze e nuova identità La questione delle minoranze linguistiche e della loro tutela, inseriti nella cornice dei diritti del cittadino, ma anche il tema della pluralità culturale saranno certamente centrali nel dibattito politico delle prossime settimane nella nostra regione che si appresta a rinnovare il consiglio regionale. Indubbiamente si tratta di una materia che sarà al centro dell’attenzione anche in fase di riscrittura dello statuto regionale. Ne abbiamo parlato con Francesco Milanese, docente di politica sociale, che sarà candidato alle prossime elezioni regionali per le liste della Margherita nel collegio di Udine. Quali sono i punti chiave che dovranno essere affrontati dalla nuova leadership regionale nella prossima legislatura? “Il Friuli Venezia-Giulia, è chiamato nei prossimi mesi ad alcune sfide cruciali per il proprio futuro. Qualsiasi sia il risultato elettorale, con l’autunno si presenteranno questioni che non è stato possibile affrontare prima e per tempo: lo statuto della regione, l’avvio della attuazione in tutto il suo potenziale delle leggi sulla tutela delle identità etnico-lingui-stiche (482/1999 e 38/2001), le conseguenze politiche e-conomiche ed istituzionali dell’allargamento dell’Europa ad Est. Penso anche alla questione dei beni demaniali legati alle enormi servitù militari, a tutta la complessa questione del Corridoio Cinque, e dunque alla definizio- Francesco Milanese ne dei rapporti con la Slovenia”. Gli interessi economici legati all’allargamento verso Est dell’UE sono enormi, e nel caso del Friuli Venezia-Giulia le sfide collegate a questa “apertura” possono avere notevoli ri-percussioni sull’economia di tutta la regione. “Se ne può dare una lettura puramente economica, e per molti queste opportunità hanno e avranno un rilevante significato in termini di commesse, appalti, affari. Io credo che invece queste sfide vadano colte anche come una grande opportunità per avviare una riflessione nuova e autorevole sull’identità culturale di questa terra e del suo popolo. Senza questo sforzo di pensiero queste sfide saranno gestite da altri e questo lembo meraviglioso di terra, dopo essere stato per decenni gravato da servitù militari, rimarrà gravato Ministrica o slovenski kulturni politiki Slovenska ministrica za kulturo Andreja Rihter se bo 7. maja v Trstu srečala s predstavniki slovenskih organizacij v Italiji. Z njimi se bo podrobneje razgova-rjala o novem slovenskem nacionalnem programu za kulturo, ki je sicer že v pripravi in čaka na parlamentarno razpravo, ki bo že maja meseca. To je Rihterjeva povedala v torek, 15. aprila na srečanju s predstavniki zamejskih krovnih organizacij v domu Solidas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Ministrica je zamejskim organizacijam ob priložnosti predstavila Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Gre za zajeten zakonski dokument, ki zelo podrobno opredeljuje obveznosti slovenske države in občin do kulture, obenem pa normira postopke za dosego prispevkov, dolžnosti kulturnih organizacij, kulturnih delavcev itd. Zakon je Slovenija sprejela pred vstopom v EU, čeprav bodo v Evropi določale zakone o kulturi še nadalje posamezne drZave. V omenjenem slovenskem zakonu sta sicer izrecno omenjena slovenska kulturna identiteta in skupen slovenski kulturni prostor. Zakonskih norm, ki bi šle v to smer, pa je bore malo in brez organske povezave. Ministrica je sicer nekatere norme omenila in naglasila, da bo ministrstvo delovalo v tesni povezavi z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu. Andreja Rihter je tudi opozo- Andreja Rihter rila na problem vedno premajhnih finančnih sredstev za kulturo. Kljub temu so predstavniki krovnih organizacij s Koroške, z Madžarske in iz Italije ministrico opozorili, da Ministr- stvo in slovenska država do danes še nista natančneje in operativno opredelila pojem skupnega slovenskega kulturnega prostora. Se vedno gre bolj za dolžnostno rečenico kot pa za konkretni program. V omenjenem smislu so predstavniki manjšin opozorili na nevarnosti, da bi imela Slovenija do manjšin le proračunski odnos, ki bi, kljub vstopanju Slovenije v EU, pospeševal v samih manjšinah vedno bolj loka-listični indentifikacijski prostor in zapostavljal zavest o širši narodni pripadnosti, jeziku in kulturi. Istočasno se v osrednji Sloveniji skrajno šibi vedenje o življenju in delovanju Slovencev v zamejstvu in po svetu. Sloveniji sosednje drža- ve, in to predvsem Italija, pa se ob vedno tanjši meji učinkovito opremljajo z univerzami ter znanstvenimi in kulturnimi centri, ki bodo vplivali na celotno območje. To, da imajo omenjena opozorila in kritike konkretno podlago, je ministrica Rihter neposredno priznala, ko je obljubila, da bodo skupni kulturni prostor natančneje opredelili v nacionalnem kulturnem programu. Predstavnike manjšin je povabila, naj v teh dneh pošljejo na ministrstvo konkretne predloge ter naglasila, da bo Slovenija z vsemi močmi preprečevala, da bi prišlo med Slovenci v zamejstvu in po svetu ter osrednjo Slovenijo do nepopravljive daljave. da servitù commerciali e infrastrutturali che seppelliranno la sua identità”. Quali sono, quindi, le possibili scelte della futura dirigenza regionale? “L’alternativa è quella tra la riscoperta di una identità culturale, di uno spirito nuovo, e quella di un modello puramente economico che pensa alla nostra regione come trampolino per nuove avventure commerciali verso est. Tra una identità aperta, capace di riscoprire la propria storia e le proprie radici dentro quell’Europa che oggi viene riaffermata come unica comunità, ed un’identità in cui la tutela delle i-dentità sia collocata nell’ambito folkloristico della riserva indiana”. Che significato ha per lei la tutela delle minoranze linguistiche promossa dall’UE? “Oggi difendere l’identità etnico-Iinguistica del popolo friulano e di quello sloveno, così come le specificità di tutti i diversi gruppi linguistici della nostra Comunità europea, significa difendere ed affermare l’Europa come “comunità di comunità” e non solo comunità di interessi economici, significa volersi porre in un modello di convivenza pacifica che si fonda sulla tutela dei diritti delle persone e dei popoli”. Il Friuli Venezia-Giulia e l’allargamento dell’EU verso l’ex blocco comunista: quali sono secondo lei i punti fermi da rispettare nel futuro statuto della Regione? “Abbiamo subito per decenni il peso di essere una regione di frontiera tra Est e Ovest, pagando il prezzo del misconoscimento della propria identità. Oggi possiamo scrivere una pagina nuova, perchè la costruzione della pace e la tutela delle minoranze possono essere coltivate, finalmente svincolate da una difesa militare e ideologica che non ha più alcun senso di esistere. In questo senso io affermo che la nostra regione non è più un ponte, non è un laboratorio, ma deve diventare un modello di convivenza delle specificità etniche. La nostra è terra di pace. La Regione deve promuovere l’attuazione degli statuti delle comunità intemazionali e realizzare la pace, promuovere il rispetto dei diritti umani a partire dal diritto alla propria i-dentità. Scrivere queste cose nello statuto è un atto costitutivo di una identità comune che va affermata e difesa contro ogni tentativo di separazione”. četrtek, 24. aprila 2003 Risultati Giovanissimi Assosangiorgina - Valnatisone 2-1 Amatori Reai Filpa - Manzano 4-1 Termokey - Valli Natisone 6-4 Prossimo turno 1. Categoria Union Nogaredo - Valnatisone 3. Categoria Audace - Lib. Atl. Rizzi Fulgor - Savognese JUNIORES Valnatisone - Palmanova Allievi Valnatisone - Moimacco (29/4) Giovanissimi Virtus Manzanese - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Pro Fagagna (26/4) Valnatisone - Bearzi/A (28/4) Pulcini Bearzi A - Audace A Bearzi B - Audace B Classifiche 1. Categoria Tricesimo 66; Ancona 48; Flumignano 45; Riviera 42; Risanese* 40; Buttrio 39; Valnatisone, Lumignacco 36; Comunale Faedis 35; Nimis 34; Tre stelle 33; Buo-nacquisto 32; Union Nogaredo 31 ; Collo-redo 29; Tarcentina 27; Trivignano 11. 3. Categoria Fulgor 56; Moimacco 47; Stella Azzurra 44; Gaglianese 43; Bearzi 39; Cormor 37; Ciseriis 34; Fortissimi 29; Savognese 24; Savorgnanese, S. Gottardo 16; Libero A-tletico Rizzi 15; Audace 5. JUNIORES Tolmezzo 64; Comunale Pozzuolo 46; Valnatisone 42; Union* 91 39; Pagnac-co, Fagagna, Cividalese 38; Palmanova 35; Tricesimo 33; Manzanese, Comunale Gonars 29; Gemonese 26; Rivignano 16; Centrosedia 6. Allievi Valnatisone 65; Moimacco 58; Cussi-gnacco 53; Tre stelle, Buttrio 47; Lestizza 41 ; Comunale Faedis 38; Tavagnacco 37; Virtus Manzanese 32; S. Gottardo 31 ; Centrosedia* 28; Gaglianese 23; Comunale Pozzuolo* 15; Chiavris 14; Aurora Buonacquisto 1. Giovanissimi Virtus Manzanese 69; Serenissima 62; S. Gottardo 57; Com. Pozzuolo 54; Centrosedia 43; Gaglianese 41 ; Torreanese 39; Pa-sian di Prato 31 ; Tre stelle, Savorgnanese 28; Valnatisone 25; 7 Spighe 24; Fortissimi 17; Assosangiorgina 14; Azzurra 5. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 36; Bar Corrado 33; Mereto di Capitolo 32; Valli Natisone 31 ; Baby color 28; Termokey 27; Ottica L'occhiale 26; Zi-racco 25; Ediltomat 23; Warriors 22; Drink team Goricizza 21; Manzano 17; Al Canti-non 13; Chiasiellis 12. La classifica degli amatori è aggiornata alla settimana precedente. * Una partita in meno. Riprendono sabato e domenica prossimi i campionati delle formazioni dilettanti e giovanili Da mercoledì 7 il torneo organizzato dai Fortissimi Maggio di impegni al Lorenzutti per gli Esordienti della Valnatisone Mercoledì 7 maggio, alle ore 18.15 ad Udine, sul campo di via Valente, gli Esordienti della Valnatisone inizieranno la loro avventura nel Trofeo “Lorenzutti" organizzato dall’U.S. Fortissimi. I ragazzi allenati da Renzo Chiarandini incontreranno l'Union '91. La seconda partita è in programma per lunedì 12 contro il Moimacco, seguita dall’ultima sfida di venerdì 16 con il Ronchi. II torneo proseguirà con i quarti di finale giovedì 22 maggio e le semifinali che si giocheranno martedì 27 maggio. Il torneo si concluderà nella serata di venerdì 30 maggio con la disputa, alle ore 19.30, della finalissima Reai, quasi una “passerella” prima dell’inizio dei play-off Dopo la pausa, il rush finale I Giovanissimi perdono contro V Assosangiorgina Molti gol nell’ultimo match della Valli del Natisone Il Reai Filpa che sabato 19 ha affrontato il Manzano In prima categoria la Valnatisone domenica riprende il suo cammino a Faugnacco ospite della U-nion Nogaredo. In terza categoria la Savognese, dopo avere “stoppato” il Moimacco, tenterà di ripetere l’impresa sul campo di Godia opposta alla capolista Fulgor, mentre l’Audace contro il Libero Atletico Rizzi cercherà il primo successo. Gli Juniores della Valnatisone ospiteranno il Palmanova con l’unico obiettivo del successo per mantenere il terzo posto in classifica. E’ stata rinviata la sfida al vertice del campionato Allievi della Valnatisone che ospiteranno il Moimacco. I ragazzi, guidati da Chiarandini, si misureranno con l’unica formazione che può ancora mettere in discussione la loro vittoria martedì 29 aprile alle 19. A. Piccaro - Valnatisone Nel recupero di Udine con l’Assosangiorgina, i Giovanissimi della Valnatisone, dopo essere andati in vantaggio grazie ad un gran colpo di testa di Williams Iuretig, sono stati raggiunti nel finale del primo tempo dagli avversari. Nella ripresa gli udinesi hanno segnato il gol vincente a cinque minuti dal termine. Domenica per i valligiani è in programma la proibitiva gara con la capolista Virtus Manzanese. Ricomincia sabato 26 il campionato di Primavera degli Esordienti della Valnatisone che alle 18 ospiteranno la Pro Fagagna. Il loro “tour de force” continuerà lunedì 28, alle 18, con il recupero interno contro il Bearzi/A. I Pulcini dell’Audace saranno impegnati a Udine sul campo del Bearzi. Nel campionato di Eccellenza amatoriale la Valli del Natisone ha perso l’ultima partita del campionato con la Termokey. Le quattro reti per gli Skrati sono state realizzate da Kavčič, Clarig (su rigore), Mauro Clavora ed Andrea Zuiz. Nella prima gara dei play-off validi per la conquista del titolo regionale la Valli del Natisone incontrerà la squadra vincente tra la Gorgo e l’Amaro. Paolo Caffi REAL FILPA 4 MANZANO I Reai Filpa: Peresson (30’ Tuzzi), Coppetti (U st. Tiro), Fazio, Walter Petricig, Gaspar, Maco-rig, Valentinuzzi, Nicola Sturam, Liberale, Bruno lussa (20’st. Di Biagio), Patrick Chiudi. Manzano: Pizzinato, Fornasarig, Canlarutti, Chiappo, Bosco, Craini-ch, Claudio Venica, Cencig, Moreale, Dragoš, Cesare Pinatto, (Dorigo). Podpolizza, 19 aprile - Ultima fatica del campionato per il Reai Filpa, opposto alla retrocessa squadra manzanese. Il tecnico locale Severino Cedarmas nell’occasione ha dato spazio alle seconde linee che non l’hanno deluso, superando l’incompleta formazione ospite. Gli avversari sono partiti bene. Al 2’, su traversone di Venica, il pallone deviato da Cencig è terminato a lato sfiorando il palo della porta di Peresson. I locali sono passati in vantaggio un minuto più tardi grazie a Patrick Bruno lussa, centrocampista della squadra pulferese Chiuch. Al 12’ il raddoppio dei padroni di casa firmato da Carlo Liberale. Al 25’ ancora in evidenza l’attaccante del Reai, che colpiva il palo. L’arbitro al 27’ concedeva ai valligiani un rigore per un fallo su Chiuch. Alla battuta Liberale trasformava arrotondando il bottino. Gli o-spiti al 32’ riducevano le distanze con una prodezza di Dragos. Toccava quindi a Chiappo sprecare una buona occasione. Nella ripresa al 21’ una insidiosa conclusione di Dragos veniva alzata sopra la traversa da Tuzzi. Al 37’ Liberale metteva a segno il suo terzo sigillo personale. Nel prossimo week-end, nei play-off per il titolo il Reai Filpa affronterà la vincente della sfida tra il bar S. Giacomo di Udine e da Balan Galli di S. Giorgio di Nogaro. (p.c.) Carlo Liberale četrtek, 24. aprila 2003 Rojstni dan v Liukini družini na Barcah Glih donas, četartak 24. aprila, Luigi Medveš - Liu-kin iz matajurskih Bare do-pune 92 liet! Paš duo mu jih da! Se takuo dobro dar-ži, de je ki. Buog mu je dau srečo imiet zdravje, kar je narbuj važnega, important na sviete. Počaso počaso on an njega žena, ki je Marcella Loszach an ima 81 liet, sta partapala tudi do 60 liet njih poroke, njih žembe. Tolo lepo parložnost sta jo praznovala na 28. novem- berja. 1 II f / ' fti < ! Luigi an Marcella imata v m§ | fjf L ? tudi otroke. Ben, seda so že l ì, j odrasli an nieso otroc, pa I . za marno an za tata ostane- ta le taka! Hči je Odilia an se je oženila v Gabruco z Mari- am Cudrig, ki je Garbidnja- kove družine; sin je pa Pri- mo an je ostu v vasi. Tle je parpeju neviesto Loredano V 1 1W an tle živijo kupe z njih otruok, ki sta Federico an Maurizio. Primo, Loredana an njih otroc so vsaki dan par njih tatu an nonu, an ga lepuo varjejo, hči Odilia pa če maj more parskoče iz Gabruce do Bare za videt dragega tata an on, kar jo zagleda, je pru veseu. Donas, ki Luigi ima rojstni dan, mu vsi njega te dragi želijo vse narbuojše, de bi mu Buog mantinju zdravje an kuražo še puno liet, manjku do stuo, an za napri se bo pa videlo. Muormo pa doluožt, de na anj se zmisle tudi Adelina, ki živi v Kanadi z mo-žam Tizianam. Po telefone se čujejo pogostu, pa Luigi se trošta jih videt lietos tle doma. Se troštamo, de tuo-le rata, saj je nimar lepuo, kar tisti tle doma morejo objet domačega človieka, ki živi takuo deleč! Dragi Luigi, veseu rojstni dan vam želmo tudi mi, kupe z vašo lepo družino. so abbandonati e affidati alle cure dei nonni.” Le suore operano in un ambiente, dal punto di vista umano, piuttosto freddo. I bambini hanno immediatamente instaurato con i nuovi arrivati un rapporto di simpatia e cordialità, mentre gli adulti hanno mantenuto un atteggiamento di discrezione e riservatezza. Il paese si è animato il giorno del ricevimento ufficiale, al quale sono intervenute anche le autorità del luogo. Durante la cerimonia di gemellaggio si respirava veramente aria di festa. Dopo le presentazioni e lo scambio di doni, tutti i presenti, compresi le autorità, hanno espresso stupore perché persone che giungono da tanto lontano hanno sentito il bisogno di incontrarli e di manifestare la loro amicizia. Don Mario e Giovanni hanno toccato con mano che il rispetto e la stima reciproci sono valori dai quali sgorgano e maturano sentimenti di fratellanza e progetti di solidarietà. I parrocchiani di San Pietro al Natisone, al termine di una celebrazione eucaristica hanno sottolineato con un lungo applauso la validità del progetto ed il proposito di farlo crescere. (Gino Qual izza) SPETER Spietar - Mojmag Dobrojutro Sara Paola Qualizza iz Spietra an Massimo Sclausero iz Mojmaga, vas, kjer tudi družina živi, sta šenkala njih parvemu puobu, ki se kliče Pietro an ima štier lieta, adno sestrico. Sara, takuo so ji diel ime, je pru liepa an frišna čičica, an za oznant nje rojstvo so obie-sli flok tudi na vrata dvojezičnega vartaca, ažila v S-pietre, kamar Pietro hode an ima puno parjatelju. Sari želmo, de bi lepuo rasla kupe z bratracam, de bi bla obadva zdrava, srečna an vesela. Klenje Zbuogam Irma Kratka, pa huda boliezan Cai Valnatisone nedieja 4. maja KOLOVRAT i pomočjo Cai Marnano, Pasian di Prato an San Daniele ob 8.30 - se usafanio vsi kupe v Skrutovem ob 8.50 - Pacuh, kjer pustimo avtomobile ob 9.00 - začnemo hodit pruot Krasu, Lazu do Kolovrata ob 12.00 - kosilo par bivaku Zanuso. Vsak poje, kar pamese za sabo ob 15.00 - se vamemo v Pacuh, kjer pojemo spet kiek vsi kupe Za druge novice Dino 04321726056 - Gregorio 0432/727530 - Aldo 04321717017 je ukradla sinu, družini an žlahti Irmo Marinig -Uekovo po domače. Irma je učakala 87 liet. Bla je dobrega zdravja do malo cajta od tegà, takuo, de čeglih je imiela tarkaj liet, je dielala še vse v hiši an okuole nje. Seda na hiš ostane sa-muo nje sin Giuseppe Firmino, ki je biu puno liet šindak špietarskega kamu-na an predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin. Seda je konsilier, le na š-pietarskem kamune. Z nje smartjo je Irma v žalost pustila njega, kunja-do Tereso, navuode, prana-vuode an vso drugo žlahto. Na nje pogrebu, ki je biu v Klenji na velikonočni pandiejak, na 21. aprila, se je zbralo puno ljudi za ji dat zadnji pozdrav. Seda Irma bo počivala venčni mier v britofe v Ažli. SVET LENART Smart parlietne lene V liepi staruosti, 83 liet, Associazione sportiva Val Resia - Pro loco Val Resia Grupp Ana Sella Buia giovedì 1° maggio 238 camminata in Val Resia gara podistica non competitiva a passo Ubero, aperta a tutti, di km 6 e km 12 inf. Luigia Negro 0433/53428 - Anna Micelli 0433/5340V - Ufficio 1AT Val Resia 0433/53353 nas je za nimar zapustila Maria Assunta Busolini, u-duova Lenóni. Untarla je v čedajskem Spitale. Žalostno novico so sporočile sestre, kunjad an na-vuodi. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Podutani v sriedo 16. obrila popudan. SOVODNJE Ceplešišče Zlata poroka V petak 18. obrila je bluo petdeset liet, odkar sta ratala mož an žena Giuseppe Trinco an Pia Bergnach. Z njim se veseljo njih otroc Tiziana, Roberto an Fabiana, zeta, neviesta, navuodi an vsa druga Z-lahta. Buog jim di uživat kupe še puno puno liet. jih prave... Kadar je umaru Josif Stalin, sej’ zbrau cieu ruski pre-sidium za odločit, kam ga podkopat. Adan general je na-redu njega proposto: - Ist bi jau v Kre-mlinu, ker je naredu puno dobrih reči za rusko deželo an udo-biu tudi Hitlerja. - Ne, ne, v Kre-mline ne - je potar-diu an drugi udeleženec, partečipant - za-tuo, ki je pobiu al pa pregnu v Siberijo ta-užinte an taužinte ju-di, ki so bli pruoti njega vodstvu! Ure an ure je šla napri tista diskusija, kadar gor v koncu parlamenta je uzdi-gnu roko an znani politikant, ki je naredu njega modrijan-sko ponudbo: - Ist bi jau, de na Kremlinu nie urie-dan bit podkopan, pa tudi v Siberiji ne za-tuo, ki gor na tarkaj slavega, je naredu an kiek dobrega! Poko-pajmo ga v adno ne-utralno deželo, na primer v Izraelu. - Oh ne, v Izraelu ne - je uzkliknu an star mož z bielo brado, ki je biu pregnan puno cajta v Siberjo zatuo, ki atu, puno liet od tegà, je biu pokopan an drugi, ki za tri dni potlè je spet oživeu! *** Kadar so položli v grob Jezusa Kristusa, Ponzio Pilato, ki je biu romanski prefekt v Jeruzalemu, je luožu dva varuha blizu groba, de na kajšan prenese Juzu-sove truplo. Glih tiste dni stia bla kapitala za varuha adan Lah an adan Benečan. Te treči dan Jezus je začeu uzdigo-vat skalo za oživiet, za risušitat, an hitro Lah je pogledu pod tisto veliko skako an zaueku: - A lè lui! Parleteu je hitro tudi Benečan, pogledu je pod skalo an potardiu: -Ja! Zatuo od tenčas vsako lieto, ki Jezus oživieje, se ponovi: “Aleluja!” takuo, ki sta bla jala Lah an Benečan. in città a fare provviste. II gruppo promotore ha così ritenuto opportuno organizzare una “spedizione” perché il progetto potesse svilupparsi tra persone, a livello umano. La preparazione e l’organizzazione del viaggio sono state seguite in parrocchia con una certa curiosità, ma, forse, senza eccessivo entusiasmo. L’ 11 febbraio don Mario e Giovanni Crudi sbarcavano a Cochabamba, accolti dalle suore Rosarie, per poi raggiungere in fuoristrada Vacas. “Come prima impressione - racconta monsignor Mario Qualizza - si percepisce la miseria umana, il senso della rassegnazione in un ambiente dove si mescolano con la massima naturalezza bambini, cani e maiali. Due suore fanno l’impossibile per i più bisognosi, soprattutto per garantire un pasto ed un luogo di aggregazione per i bambini, spes- E San Pietro tende una mano a Vacas Monsignor Mario Qualizza, originario di Cravero, foraneo delle Valli del Natisone e parroco a San Pietro, in tutti i suoi anni di sacerdozio ha considerato l’impegno missionario uno dei doveri di tutti i cristiani. In tal senso ha promosso e sostenuto diverse iniziative ed ha voluto provare di persona, seppur per brevi periodi, la realtà della vita di missione. così accettato con entusiasmo la proposta di un gemellaggio con la parrocchia di Vacas. Si tratta di un territorio situato a 3.600 metri di altezza sulla catena andina, dove, distribuite in villaggi,vivono 1.200 persone. La località dista da Cochabamba un centinaio di chilometri e si raggiunge lungo una impervia e sconnessa carrozzabile in non meno di due ore e mezzo di auto. Quando si è voluto passare ai fatti sono emerse le prime difficoltà di comunicazione. Infatti, non esiste il servizio postale e tanto meno quello telefonico. Tutta la corrispondenza, che viene recapitata nella casella postale di monsignor Solari, viene recuperata ogni 15 giorni quando qualcuno da Vacas scende I parrocchiani si sono lasciati contagiare e coinvolgere in questa direzione, tanto da accogliere senza e-sitazione un appello di monsignor Tito Solari, arcivescovo di Cochabamba (Bolivia). In un incontro nell’estate del 2001 presso la parrocchia di San Marco a U-dine, suggerì una originale forma di collaborazione tra le terre di missione e le comunità cristiane del Friuli: l’adozione a distanza non di persone, ma di parrocchie. II gruppo missionario di San Pietro al Natisone ha t Četrtek, 24. aprila 2003 8 V sriedo 14. film an v nediejo 18. pa izlet Gremo v Vajont s Planinsko družino nicchia di distacco Te mladi Seučanji pod vasjo lieta ’42 Planinska družina Benečije parpravja liep izlet, lepo gito, v Vajont. Se puode v nediejo 18. maja, tisto sriedo priet, na 14. maja se uSafamo pa v kamunski sali, kjer ob 20. ur nam pred-stavjo kraje, ki jih puode-mo gledat an nam povedo kiek vic go mez Vajont. Bomo vidli tudi an film o telem kraju, kjer se je zgodila tista huda nasreCa lieta 1963, ki je poplav ala cele vasi an tierjala življenje pu-no ljudi. V nediejo 18., ob sedmi zjutra, se popejemo iz Spi-etra s koriero, ki nas bo Čakala pred sriednjo Suolo. Kar pridemo v Vajont pu-odemo gledat, kje se je zgodila nasreCa, kupe z nami bojo tehniki od Enel an vodica (guide) od Parco Naturale Dolomiti Friulane. Potlè puodemo gledat “Nido delle aquile”. Za se varnit na digo od Vajont puodemo po stazi “Troi de Moliesa”. Popudan nas bojo Čakali v Erto, v Centro visite, kjer nam pokažejo filmate an stare fotografije, takuo bo- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NA MOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ari Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.1. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 mo vidli, kakuo je bluo priet an potlè po nasreCi. Okuole 20.30 se varne-mo v Spietar. Za viedet druge novice, muoreta poklicat Antonia De Toni (0432/727656), za se vpisat pa Flavio (0432/727631). Vpisovanje: 12 evro Člani Planinske družine Benečije, 14 pa nečlani. Otroc, Ce so Člani, plaCejo 8 evru, Ce nieso pa 10. S tuolim se placa prevoz z avtobusam, vodice an vstop v Centro visite). Za kosi’o vsak muore poskar-biet za se. Od 24. maja do 7. junija za ljudi iz Nediških dolin Je cajt za iti v Rimini Kamunu Podboniesac, Spietar an Sauodnja, vsi tarje kupe, so organizal an lietos poCitnice na muorju za naše ljudi buj par lieteh. PoCitnice bojo, takuo, ki se gaja že puno liet, v Miramare di Rimini, od sabote 24. maja do sabote 7. junija. Morejo se vpisat vsi naši ju-dje, ki imajo vic ku šestdeset liet an ki živjo v občinah, po ka-munah Nediških dolin. Judje iz drugih kamunu al pa ki imajo manj ku šestdeset liet se bojo mogli vpisat samuo, Ce ostane še kak prestor fraj. Ce želta še druge novice, moreta poklicat na tele nume-rje: 0432/727665 al pa 0432/727272. Vam odguorijo na špietar-skem kamunu, kjer vam porče-jo vse, kar kor za se vpisat. Muorta pa pohitiet, zak za se vpisat je cajt samuo do petka 2. maja. Pohitita! Paš kuo bojo veseli v Seve, kar zagledajo telo fotografijo! Kajšni lepi cajti! Fotografija nam kaZe mladino iz tele vasi an kar se je parstavla pred fotografsko maki-no je bluo lieto 1942. Gor zad, stoje, je Bepic Stengarju. Ta pred njim so s čepame roke Basilia Petru-ova, Emresta PeCuova an Alma Balenta-cova, tu varsti tu sred so pa Natalia Sten-garjova, Ernesta Balencjova, Ernesta Smodinova, Basilia KapuCuova, Lidia Smodinova an Sergio Vuku. Tista dva ta spriet, lepuo polegnjena, sta pa Faustin Balencju an Bepic Kovaču. Žalostno je, de od tele liepe skupine mladih SeuCanu, samuo še tarje so med nam: Ernesta Balencjova, Ernesta PeCuova an Genju Vuku. Njim želmo, še puno liet zdravih an veselih. Planinska družina Benečije v cetartak 1. maja KRN MONTENERO ob 7.00 zbirališče v Spetru (Belvedere); začetek pohoda iz Planine Kuhinja (m. 997) do vrha Krna (m. 2244) - približno 3 ure hoje PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE pohod v naravi / camminata di primavera v nediejo 27. aprila TOPOLUOVE SVET MARTIN - BRIEZA TOPOLUOVE ob 9.00 - se ušafamo v Topoluovem; ob 9.15 - zaCnemo hodit; ob 10.15 - Svet Martin (m. 987); ob 12.00 - Brieza; ob 13.00 -pastašuta za vse v Topoluovem... an veselica! Staže so lepuo oCejene an pohod je pru za vse v družini, od otruok do nonu. Na stuojta parmanjkat! Naročnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoà raòun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska. 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro račun SDK Sežana Sl 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Assodalo all'USPI SAVOGNA giovedì 1° maggio TRIAJUR SUL MATAJUR in mountainbike, a piedi e con gli sci PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE SVETA MASA PO SLOVENSKO v saboto 26. aprila ob 19.30 uri v cierkvi svetega Lienarta v Podutani Piela bo pevska skupina Musicum iz Gorice Na koncu si bomo nazdravili na pomlad, ki poCaso parhaja. Pridita vsi! CERCASI terreno edificabile con 1000 mq circa di scoperto in zona fondovalle nelle Valli del Natisone o, al limite, zone limitrofe. Telefonare al 338 1799823 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. APRILA DO 2. MAJA Cedad (Minisini) tel. 731175 OD 25. APRILA DO 1. MAJA Cedad (Minisini) tel. Podboniesac tel. 726150 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mie-diha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Kada vozi litorina (železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032) 12 Čedada v Videm: Ob 6.00*.6.36*,6.50*. 7.10, 7.37* 8.07, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.1 7*.15.06,15.50,17.00,18. 00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*, 7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*, 13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40, 1 7.35,18.45,1 9.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .... .727490 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Dreka .721021 Grmek .725006 Srednje .724094 Sv. Lenart .723028 Speter .727272 Sovodnje .714007 Podbonesec .726017 Tavorjana .712028 Prapotno .713003 Tipana .788020 Bardo .787032 Reziia 0499-69001/? Gorska skupnost.... ..727553