teto H. - štev. ti GLASILO TOLMINSKIH DOMOBRANCEV Toimi„, 17. m.r«
JJeme priče Po demokratičnih načelih
Prvi kolovodja tolovajev, ki je pred leti stopil na Primorsko z opojno besedo svobode na ustih, je nosil v srcu peklenski načrt, ki mu je bil edini smoter, spremeniti primorske vasi v kupe razvalin in pogorišč, kjer bi osamele vdove na grobeh svojih mož in sinov pričakovale zmagoslavne proglasitve „slovenske sovjetske republike".
I)a bi čim prej in čim bolj gotovo izpeljal ta svoj načrt, si je pretkani komunist skrbno pripravljal in utrjeval pot. Pri nas je nastopil z vso preizkušeno taktikot bodisi v Mehiki ali Španiji, ali na Kranjskem, vse mn je koristilo, da je zanetil na vsem Primorskem krvavo rdečo revolucijo, spretno ovito v plašč narodno osvobodilnega gibanja
Zavedno primorsko ljudstvo, ki je potilo svoj krvavi pot preko 20 let iz zadnje polpretekle dobe, je dvignilo v brezmejnem zaupanju svoj izmučeni obraz do nepričakovanega odrešenika. Pravo krinko si je znata nadeti zločinska OF, nihče ni zapazil njenega satanskega nasmeha in užitka obenem, s katerim je tirala tisoče primorskih Slovencev v pogubo in smrt. Ko se je ljudstvo zdrznilo ob prvih postajah križevega pota, ki vodi na primorsko Kalvarijo, pa je OF s Človeško nežnostjo tolažila in učila, da žrtve morajo biti. In mnogi, zaslepljeni, so ji verjeli, verjeli celo, ko so gorele številne naše vasi, ko so premnogi najboljši padali kot izdajalci, V svoji zaslepljenosti mnogi ne ločijo več dobrega od zlega, isti so postali prava igrača v zločinskih rokah komunistov.
Komunisti so videli, da bo žetev bogata in brž so prišli s svojimi načrti brezobzirno na dan. Cim več smrti in trpljenja, tem laže se bo obnesla revolucija. Zato je bilo treba povzročiti enako uničenje tudi tam, kamor sami niso mogli, izzvati maščevanje, ki ni izostalo. Zločinski rdeči komisarji pa so z zadovoljstvom opazovali sad svojega dela «■ izza kulis*: najlepše kmetije in najboljša poslopja so se izpreminjala v prah in pepel, mnogi nedolžni v taborišča, še več pa v smrt... čisto po načrtu. Ta krvava igra se je ponavljala dan na dan skozi
Znano je, da je Titova vojna parola, da se bori za demokratično federativno Jugoslavijo, kjer naj odločuje volja ljudstva. Kako, to bi vedeli najbolje povedati Srbi na -osvobojenem« ozemlju. Da bi zakril najbolj krvavo diktaturo, so mu potrebne demokratične kulise. Zato je skrivaj pritisnil na regentski svet, da je pravno razpustil Subašičevo vlado, brž ko se je ta vrnil v Beograd, in izposloval, da je poveril mandat njemu samemu ter je nato poleg predsedništva držal zase še vojno ministerstvo. Da bi, vsaj navidezno, zakril boljševiško diktaturo, je raztrobil v svet, da je za podpredsednika vlade pritegnil Milana Gro-la, znanega demokratskega politika in nasprotnika komunistov. Tito ga je takoj ob njegovem prihodu dal zapreti in zavratno umoriti. To pa Tita ne moti, da ne bi še naprej kričal v svet, da je še vedno Grol podpresednik vlade, prav tako kot je uradno razglasil, da je njegovo vlado zaprisegel nadškof Ujčič, ki ga )e v resnici dal Tito že davno ubiti.
Zato ni čudno, da morajo tudi oni nekomunistični ministri, ki jih je Tito sprejel v svojo vlado kot slamnate figure, podpirati demkracijo v Titovem smislu, da namreč na vsak Titov -demokratični« ukaz lepo prikimajo, če si hočejo rešiti glave. Samo en dokaz za to: Koncem februarja je izšel v "Borbi » članeb pod naslovom «Nevarna utvara«, kje pisec ugotavlja, da bo sedanja Titova vlada odpuščena in nato sestavljena nova. Tito je zaradi tega takoj posvaril vse tiste, ki jim je preostalo še nekaj podobne miselnosti kot jo imajo zapadne demokracije, da bodo morali na lastni koži poizkusiti 13. november, ko so po begrajskib ulicah na električnih drogovih bingljati številni obešenci. Tako se je na vsak korak pregrešil zoper demokratična načela in
mesece in leta v opojno naslado zmage pijanim komunistom, ki so kričali na vse grlo v svet, da se bore za svobodo in pravičnejši red.
In prizadeti ?... V obupu in razočaranju sede ob razvalinah svojih domačiji in premišljujejo... Kaj ? Ne več besed rdečih komisarjev in zlobnih terencev, marveč grozno resnico, da so ostali sami brez vsega ob kupu razvalin, ki so nema priča komunističnih zločinov pa hkrati dan in noč kot vnebovpijoč greh kričijo po maščevanju proti nebu.. In bo prišlo, Bog daj, da ne preveč strašno.
je nato še angleško in amerikansko misijo, ki je ugotovila nerazpoloženje Srbov do Tita, kratkomalo odslovil in napravil sredi Beograda velik miting, na katerem je vsa množica Beogra ča-nov -prostovoljno« vpilo slavo rdeči armadi in poginkapitalističnim Angležem. Seveda zavezniške misije zaradi tega ne mirujejo in Tito mora že poslušati očitke, da se ie udeležil posredno po svojih partizanih grškega upora proti zapadnim demokracijam ter prevzel vlogo voditelja upora, mora slišati očitke, da hoče vso Jugoslavijo očistiti vseh tistih, ki so le malo pod zavezniškim vplivom in na tak način uveljaviti komunistično diktaturo, četudi bi se po angleškem mnenju in nijbovi želji po tej vojni morala uveljaviti prava demokratična načela, ne pa lažna v taki obliki, kot jih razume Tito po boljševiško.
»Deset božjih zapovedi" za vojaka rdeče armade
1.	Spomni se, da ni boga, ki bi te mogel obva-rovali pred sovražnikovo kroglo.
2.	Kakor v miru tako v vojni moraš biti docela brezbožen in na lo misliti, da more tvoja smrt prinesti miljonom ljudi osvoboditev.
3.	Vsaka cerkev, sinagoga ali tempelj je lahko gnezdo tvojih sovražnikov.
4.	Ne imej nobenega usmiljenja s sovražniki brezbošlva.
5.	Skrbi, da tvoj tovariš niti v nevarnem položaju ne išče pomoči duhovnika.
6.	Vsak poiskus ropanja cerkva, sinagog ali templjev se mora zatreti z orožjem, ohranili se |jih mora kot spomenike preteklih časov.
7.	Ostani brezbožen v vojni in skušaj pridobiti svoje sovražnike za brezbožniško gibanje.
8.	Po končani vojni bo svet popolnoma brezbožen,
9.	Sovjetska unija ostane vedno varuhinja mednarodnega brezbožnega gibanja.
10.	Brebožništvo ostane in bo končno zmagalo.
(.Deset božjih zapovedi" v tej obliki so dobili sovjetski vojaki ob začetku vojne).
Ta dokument nam je zadosten dokaz, da je komunizmu prvo nauk, brezbožništvo samo, šele nato narodnost Bolj kot vsako narodnost bo ruski imperij, če bo seveda v tej obliki sploh obstal, čuval nad komunizmom, in mi lahko že samo iz tega vidimo, kaj nam je od boljševikov pričakovali. Nasilne boljševizacije in najhujša tiranija, nikakor pa kake svobode v katerikoli oblik', tudi verske svobode ne o kateri se toliko govori in poje 1	»
Dne 21. 2. 1945. je komunistična stranka na glavni seji sprejela sklep, na podlagi katerega se mora Jugoslavija razbiti. Pri tej priliki je Dimitrov — današnji komunistični gospodar na Balkanu — podal zanimivo izjavo proti ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji, ki bi bila po mnenju komunistične partije le slepo orodje v rokah zapadno evropskega imperializma. Skrip-nik, član centralnega komiteja komunistične partije je na isti seji poudaril, da je potrebno, da se ta država, ki je že enkrat povzročila svetovno vojno končnoveljavno razbije. Na seji je bil sprejet naslednji pismeni sklep: Potrebno je, da se pravljice, ki pripovedujejo, da so Srbi, Hrvati in Slovenci eno državno telo, enkrat za vselej končajo. Te pravljice ne sme podpisati noben komunist. Partija je ob tej priliki izdala naslednji program : Razbitje Jugoslavije in v njene nadomestilo upostavitev sovjetskih republik Srbije, Hrvatske, Mace-donije, Slovenije itd. In prav po teh smernicah dela Dimitrov še dalje. Kakor se vidi iz zgorajšnjfga je cilj komunistične stranke razbitje Jugoslavije na nešteto državic, nad katerimi bi imel protektorat oče Stalin; In vsi zlagani spisi o Jugoslaviji, ki jih prinašajo Titovci v svojih listih, niso nič drugega kakor limanice, na katere naj bi se ujeli naivni kalini.
PO^MJUTTE INEŠREČIftl^ SL©-
m	s tic a
M «T!E šifl^EŠraitK KMjf-Mdl SI* S@C
V zadnji številki našega lista srno v uvodniku poudarili, da radi popravljamo svoje zmote, če jih ugotovimo.
Glede Toneta Kralja nam je pisal neki dober njegov znanec, ki je pribežal pred banditi iz Istre, da smo temu slikarju storili krivico, ko smo pisali o njegovi vernosti in umetnosti. Pripomnimo: prejšnje infor. macije smo prejeli iz rok prav tako verodostojnih ljudi, ki trdijo: da Toneta Kralja že dolgo prav dobro poznajo.
Še nekaterim drugim ni bilo prav, da se je naš list spustil v razpravljanje o vernosti in pobožnosti in spokornosti tega slikarja ln morda res. Tudi jim ni bilo prav, da smo v naš list sprejeli kritiko njegovega umetniškega dela.
Vendar mi mu odločno zamerimo in ga še bolj odločno obsojamo zaradi njegovega dela za OF, ki je bi'o v njegovi hiši v Ljubljani razkrinkano. Neki naš rojak, ki se z nami v marsičem ne strinja, je izjavil: »Pustite Tonetovo pobožnost, vedite, da bi vaši napadi bili še bolj ostri, ako bi poznali njegovo misijo v naši deželi".
Njegovo pobožnost naj ocenjuje Bog, njegovo delo za OF in vso škodo, ki jo je s tem delom prizadejal slovenskemu narodu, pa nepristranska zgodovina, ki bo med največie škodljivce našega naroda prištela prav tiste sinove, ki so v ovčjih oblačilih vršili delo grabežljivih voikov.
In tukaj je naša pika.
V ZNAMENJU LJUBEZNI
V znamenju ljubezni so rdeči zločinci po gozdovih, sedaj jih že lahko tako imenujemo, začeli krvavo revolucijo, v znamenju ljubezni do naroda, ki mu hočejo srečo, svobodo in človekavredno življenje. Hli ni to brezmejna sreča za nas Slovence, da nas še kdo na svetu ljubi ? Skoraj da smo že popolnoma obupali. Ni čudno, saj takega primera v vsej zgodovini še nismo doživeli In vendar kamorkoli so prišli komunisti, povsod se jim je cedila iz ust in se jim morda še beseda ljubezen. Z besedo ljubezni na ustih, ljubezni do slovenskega naroda, so stopili v boj, z izrazi sočjutja ob trpljenju, ki nam ga je delila vseskozi nemila usoda, so začeli revolucijo.
Nismo le enkrat slišali iz ust komunistov besedo ljubezen, pa še bolj trdo kot doslej jim odgovorimo, da znajo ljubiti, prav za prav bolj točno ljubimkati, le takrat, ko znajo to tudi živali. In v tej ljubezni še ena ljubezen več, da namreč ljubijo svobodo, prekomerno, naravnost živalsko svobodo. Vsaka druga ljubezen je pa sovraštvo, vsaka druga beseda o ljubezni je laž !
Ali ni že pravo norčevanje, če v znamenju ljubezni do naroda na najbolj
Dr. DrA - poJanec i Tilu« parlamlii ?
Za beograjski parlament so bili baje imenovani tudi goriški poslanci (pet po številu poleg ostalih v gozdu). In čudo prečudno, med izbranci se blesti tudi ime zloglasnega in žalostnoznanega dr. Dražbe. Radovedni smo, ali je maršal Tito pri imenovanju goriškega poslanca povprašal za svet tudi tiste, ki jih je »izvoljeni poslanec" spravil na beraško palico. Mi novemu parlamentu v novi demokratični Jugoslaviji za tako visoko moralno pridobitev in pritegnitev dr. Dražbe v najvišje kroge čestitamo, nar* šalu Tito pa povemo na uho, da naj se dobro pazi, da novi poslanec ne bo uveljavil tudi v parlamentu starih navad in pognal na dražbo še njega samega in njegovo državo.
Primorski Slovenci!
Veliki knjižni semenj je v teku. Doslej na Primorskem še ni bilo slične socialno-kulturne akcije. Po zgledu Ljubljane tudi Socialna pomoč na Primorskem organizira po vseh večjih krajih knjižni semenj v svojo korist. Dobro se namreč zaveda, da s to svojo kulturno-socialno akcijo zadosti vsaj nekoliko dvema največjima problemoma slovenske primorske: ljudstvu, lačnemu slovenske knjige, ko mu je bila prepovedana celo govorjena, kaj še le pisana materina beseda, temu ljudstvu prinesti par tisoč izvirnih slovenskih knjig in z izkupičkom knjižnega sejma pomagati najrevnejšim, najnesreč* nejšim širom cele radi domače vojne tako nesrečne Primorske. Neizmerna je nesreča, žrtev je na tisoče in tisoče, še vedno se množi število požganih vasi, oropanih domov in obupanih beguncev.
nečloveški način mučijo in morijo podli banditi tiste poštene in zavedne Slovence, ki so ob vsakem, tudi bolj nevarnem času kot je današnji, pokazali odkrito pripadnost slovenskemu narodu. Ali ni blasfemija, če v znamenju ljubezni do slovenske narodne imovine vsevprek ropajo in požigajo ? Da v tem primeru je njih ljubezen resnično velika, da jo lahko mirno imenujemo nenasitna grabežljiva strast. Edino kar pokaže ljubezen na njibt vi strani so živi sadovi rdeče ljubezni, številni novorojenčki brez očetov in mater, ki obležijo pod grmovjem ali jih naplavljajo reke. Pri tem ali onem terencu ali bolj točno terenki bi utegnili odkriti še nekoliko • diplomatske« toda zelo iskrene ljubezni. Drugače pa o ljubezni ni govora. Pač, prava bratska ljubezen druži različne bandite vseh mogočih narodnosti, ko si v bratskem objemu obljubljajo -zvestobo do smrti« in ko sklepajo izdajalsko zaroto nad poštenim slovenskim življem, ki mnogim rdečim tuje-rodcem ni ljub, sicer pa seva iz vsakega komunista in iz velike večine banditov sploh peklensko sovraštvo do vsega kar je poštenega, kar je slovenskega, pa bodisi, da je to živo bitje ali mrtva stvar.
Zato je v tem neizmernem morju trpljenja in gorja mogoče pomagati le najpotrebnejšim in to v največji sili.
Primorski Slovenci 1
Pokažite svojo narodno zavest tudi pri tej veliki kulturno-socialni akciji. Noben odločen Slovenec ne more preko nje! Saj bi stem dokazal, da ne zna prav vrednotiti visoke slovenske književne kulture, ki stavlja slovenski narod v vrsto najkulturnejšib narodov. Prav tako bi pa s tem tudi pokazali, da se sami izključujejo iz narodovega občestva; kdor namreč v času nesreče ne pozna svojega brata, tak ga ni vreden.
Vsakega zavednega Slovenca na Primorskem narodna in moralna dolžnost je, da se udeleži knjižnega sejma in kupi čimveč tablic! Razprodaja tablic se vrši v vseh večjih krajih Primorske. Dobite jih v knjigarnah, trgovinah in pri propagandistih v Gorici, Trstu, Ajdovščini, Vipavi, Tolminu, Kobaridu, Postojni, Sv. Petru na Krasu, II. Bistrici, Idriji in na Veharšah.
Pohitite, ker se bliža 7. april, ko se bo začelo žrebanje !!!
V Sofiji teče kri
Od samozvanega komunisličnega »ljudskega sodišča", je bilo v Sofiji, kol smo že poročali, na smrt obsojenih nešteto bivših vodilnih Bolgarov. Zdaj pa je isto sodišče začelo proces proti 135 višjim častnikom bivše bolgarske vojske. Med temi so generali Trifonov, Stojanov, Lukaš, Petrov, Dimitrov in Kiknikolov. Obtoženi so, da so pomagali nastopati proti partizanskemu gibanju v Bolgariji.
Po Evangeliju...
Je prim resnico, zakaj mi vi ne verujete?"
(Jan. 8., 46.)
Jlekaj trpkega, nekaj neskončno bolestnega zueni iz tek besed, ki jib je povedat SfCristus trdovratnim farizejem, ko niso boleli sprejeti resnice, ki jim jo je oznanjat ter potrdit s čudeži. 5otovo je to potožit in očitat brezčutnim in trdim svojim rojakom z istim razpoloženjem in sveto jezo in žalostjo, s katero se je nekdaj razjokat nad nepoboljšljivim jeruzalemskim mestom : Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš pre« roke in preganjaš tiste, ki so od ‘Boga k tebi poslani, kofikokrat sem botef zbrati tvoje otroke ... pa nisi bolel. “Zato je napovedal strašno kazen : J>rišli bodo nad le tvoji sovražniki ter te oblegati od oseb strani; v tfa bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi, ker nisi bolelo spoznali časa svojega obiskanja.“
Strašna napoved, ki [se je popolnoma vres-ničita.
Jles je Bog velik o dobroti in usmiljenju : dolgo časa svari, opominja, čaka in potrpi; kadar pa mu je zadosti, vdari, - njegova roka je težka. Zlasti preti s budirni kaznimi njim ki trdovratno vztrajajo v zfu, ki greb in zmoto zagovarjejo In nočejo sprejeti resnice, pa naj bo podprta še s tako trdnimi, neizpodbitnimi dokazi. Jakote je naročit svojim učencem : „J>ojdite in učile... (9e Bas kje ne bodo boleli poslušali in sprejeti ‘Vašega navka, otresite si tamkaj prab Iz svojib čevljev ter pojdite iz tistega mesta. Jaz pa Vam rečem, da bo na sodnji dan tažje zemlji sodomski in gomorski, kakor takemu mestu !“
Jn .Jarizejem, ki mu niso verovali, je zagrozit: „JCače, gadja zalega, pobeljeni grobovi..., kdo Vam je zagotovil, da ubežite prihodnji jezi ?
Sekira je že nastavljena drevesu na korenino
Hi KOIHii PARTIJE
na Primorskem
IV. Novačenje v partijo
Primorsko ljudstvo je v splošnosti jako verno. Globoko spoštuje svoje duhovnike, ljubi svoje cerkvice, prizadeva si živeti po božji volji. Ko je bilo od vseh zapu-ščeno in ko ni bilo ne duha in ne sluha o kakem Kidriču, Jožetu Wilfanu ali Bae* blerju, je našlo tolažbe samo v veri, prijatelja predvsem v duhovniku, svojo pesem in besedo samo v cerkvi.
Pa kako je mogoče, da stopa danes isto ljudstvo v partijo, ki pripravlja pokoli duhovnikov, uničenje cerkva in konec vsaki veri ? Komunizem bi ne bil komunizem, to je, najbolj premeten slepar, če bi ne znal pretentati in prevarati neukega ljudstva. Način pridobivanja ljudi v partijo je naslednji:
Vaški partijec ali zaupnik dobi nalogo
Bodi dovolj teb stavkov iz Sv. pisma. Jlaj premislijo tisti, ki bočejo biti kristjani, pa nočejo sprejeti vse resnice, ki postaja čedalje jasna in silna ; Jiomunizem skrit pod partizanstvom ali OJ-, je za nas o vsakem oziru največja nesreča. JCdor ga še prostovoljno na kakoršenkoti način podpira, ne ubeži ne grebu ne kazni.
IZ ZUNANIEGA SVETA
ODMEV IZ JALTE
Angleški list »Tribune" piše, da je nevarno, da ne bi prišlo do usodnega boja med zapadnimi zavezniki in. Sovjetsko Rusijo (Mi pripomnimo, da je že prišlo tu vmes do letalskih bitk).
Vojaški dopisnik „Daily Mail*a“ pravi, da bi bilo smešno, če bi kdo mislil, da bodo Angleži žrtvovali svojo filozofijo in svoje ideale državam, ki so prevzele nase le tisti del vojne peze, ki ga zahteva razpredena mreža tajne policije.
Te besede naslovljene Moskvi po mnenju omenjenega lista iziažajo za Angleže globoko ponižanje, da so namreč poslušni moskovskim ukazom.
Dopisnik „Newyork Timsa" takole komentira dogodke na Balkanu: Romunske politične zmede, smrtne obsodbe v Beogradu, boj v*eb proti vsem v Grčiji in maščevalni pokolji v Jugoslaviji so spremenili Balkan v zavoj smodnika, ki se lahko vname vsak hip. Kar pa se je zgodilo v Rumuniji, dokazuje, da le malo spoštujejo sklepe na Yalti. Ne da bi obvestili angleške in ameriške poslance, je Wiscinsky zahteval pri kralju Mihaelu takojšnjo spremembo vlade, tako da je prišel na vlado Gorza, ki v svoji vladi nima nobenga zastopnika tistih strank v Rumuniji, ki imajo za seboj večino prebivalstva. Taka vlada pač ne more biti prav nikjer reprezentativna in splošno priznana.
Turški listi proti beograjskemu
časopisju
Že več časa beograjski listi napadajo Turčijo, čes da ni balkanska država
ustanoviti krajevno partijsko celico; za to si poišče primernih elementov: partizansko usmerjene ljudi, najrajši versko brezbrižne ali celo veri sovražne. Ne smejo biti splošno znani pijanci, potepuhi, ničvredneži in ne oni, ki so obso-vraženi, ker bi metali slabo luč na partijo in tako druge odbijali. Partijski kandidati morajo biti agilni, delavni, brezobzirni.
Vaški partijec zvabi te ljudi skupaj! Obljubi jim važnih in strogo zaupnih novic. Z romantično tajinstvenostjo in skrivnostjo razpali njihovo radovednost. Tedaj nastopi, kot slučajno, okrožni partijec, ki mora biti neznan in nekam skrivnosten človek. Predstavi se za višjega funkcionarja, ki je prišel slučajno v vas, kjer je zvedel za njihov sestanek, in se ga je kar udeležil, saj mu ne zamerijo. Ve, da so pričujoči najboljši na terenu. Čestita jim ! Strogo zaupno jim še pove, kar pa naj obranijo izključno zase, da obstoja še neka druga organizacija •
in se zato v balkanske zadeve ne sme vtikati. Turško časopisje pa odgovarja : Turčija je del Balkana in ne more držati tista trditev, ki pravi, da država, ki ie stoletja vladala na Balkanu ni balkanska. »Tanin" piše, da hoče Tito priključiti Macedonijo ter se hoče postaviti med Grčijo, in Trčijo, da bi oviral življenske koristi Turčije. Tito da je prišel na Balkan zato, da bi razširjal tuje ideje in tuje interese.
Prizna pa omenjani turški list, da to Titovo zadržanje ne sme smatrati kot izraz srbske volje, ki je Titu popolnoma nasprotna. Prav zaradi tega je tudi vprašanje, koliko časa se bo Tito obdržal na vladi.
ROMUNIJA
V	Romuniji je po mnogih mestih prišlo do nevarnih nemirov in krvavega obračunavanja med tako imenovanimi demokrati in komunisti, Moskva bujska in grozi, na tihem pa po svoji policiji pridno pobija vse nasprotnike ter mladino vlači v Sovjetijo.
V	Transilvaniji se je v zadnjem času pojavilo želo veliko število „belib partizanov", ki delajo precejšnje preglavice zasedbenim boljševiškim četam. Danes v Ukrajini, jutri v Transilvaniji, se vidi, da boljševikom doma kar trda prede.
MADŽARSKA
Po zanesljivem poročilu, ki je prispelo iz Madžarske, so tam boljševiki nedavno umorili dva škofa. Javljeni sta tudi imeni.
Angleški in ameriški
ujetniki čezdalje v večjem številu beže pred zavezniki. V Alt-Drewitzu so sovjetske predstraže postrelile celo skupino ameriških podčastnikov, čeprav so bili v svojib uniformah ter so imeli s seboj veliko ameriško zastavo. Pri Deutscb-Eylau se je večjemu številu angleških ujetnikov posrečilo prebežati čez glavno bojno črto na nemško stran. Niso marali priti v sovjetske roke. To je v pravem pomenu zavezništvo „do groba".
Širite „Tolminski glas“
imena jim za enkrat še ne more pove dati • ki zbira v svoje članstvo samo najboljše in najbolj zavedne Slovence. Ne dvomi, da so tudi pričujoči taki Slovenci, zato, ako se izkažejo vredne, bodo tudi nje sprejeli v imenovano organizacijo. Naj o tem strogo molčijo. Sicer pa bodo v kratkem kaj več zvedeli. Mtdtem naj sledijo navodilom tovariša vaščana, ki jib je skupaj zbral. Še to ! Slovenski narod zre v vas najboljše sinove i Izkažite se vredne tega zaupanja!
Tako padejo vaški kalini v skrbno skrite mreže, misleč, da gre za slovenski narod. Vsak naslednji vaški sestanek je nova vrv, ki 'jih tesneje ovija v mrzli komunistični objem. Končno, ko so zadosti »formirani", se jim pove, da so prejeti v partijo in naj radi gole formalnosti naredijo še en podpis!... Poti nazaj ni, ker so že preveč vezani, ali celo • kompromitirani! V vrtincu so, treba je pač plesati....
(Se nadaljuje).
ZANIMIVO ZA VSE
LOM. Kjer mačke ni doma, tam miši plešejo; ko pa pride mačka, miške lete v luknjo in se skrijejo. Tudi v Lomu so imele „dvo-nožne miške glodalke" varno zavetišče, kjer so se vedno poskrile kadar je bila nevarnost. Pa so le vrli fantje, domobranci, zvedeli za njihovo skrivališče, ki je bilo v resnici prava, morda malo večja mišja luknja. Skrite v luknji, kakor žive pokopane, je vzdramil in silno preplašil močan moški glas. Brez obotavljanja je prilezlo iz skrivališča 5 ljudi, 2 tovariša in 3 tovarišice, a ne gozdne, ampak hišne, ne prave miši, ampak prave-terenke. Kako so bili vsi presenečeni! Skoraj so jim izstopile oči. Naj bo ta prizor resen opomin drugim: Nič ni mamreč tako skritega, da ne bi prišlo na dan.
ZATOLMIN. Dne 26. februarja so rdeči spet odpeljali v gozd 3 moške iz vasi. Med njimi je bil eden že precej prileten. Na ta način OF prinaša nesrečo našim družinam, pušča otroke brez staršev, grabi tako staršem njihovo najdražje, kri njihove krvi, njihove otroke.
LOM. Hoteč si rešiti golo življenje je več lomskih družin pribežalo v Tolmin da jih ne bi divji gozdni prebivalci nasilno pomorili. Lahko si vsakdo misli s kakšnim srcem so ubogi Lomljani zapuščali svoje domove. In zakaj ? Domači terenci so krivi tega, so krivi vsega njihovega gorja, in zaradi tako nizkotnega njihovega početja jih bo gotovo zadela kazen božja, lahko tudi po rokah domobrancev. To še najbolj verjetno!
CERKNO. Naši tovariši se že dolgo hvalisajo, da uživajo popolno svobodo. Dan na dan prirejajo mitinge in kričijo o novem redu, o svobodi, da, celo o demokraciji si upajo govoriti. Pred kratkim so na nekem mitingu izročili svoja »visoka odlikovanja" staršem 23 fantov, ki so bili pomorjeni, kakor so oni dejali, po krivdi Ladota Piščanca in Ludvika Sluga, četudi jih je doletela smrt po umoru pok. dveh cerkljanskih kaplanov. Prej niso našli nobene krivde na nedolžnih slovenskih verskih in narodnih mučencih, zato jo iščejo zdaj po njuni smrti. Kje je logika, kje pamet? Tovariši, vse, le te krivde ne morete naprtiti pokojnima kaplanoma. Če bi ju nihče ne poznal, bi vedel, da je laž, kar ste ju zdaj obdolžili.
ČIGINJ. Naše pridne tovarišice, ki so svoj čas vedno z omočeno moko lepile komunistične letake po zidovih in električnih drogovih, so v zadnjem času postale nekam bolj skromne. Kar nič več jim ni do tega, da bi žrtvovale še naprej belo moko za to, da bi malale letake po zidovih. V nadomestilo so si vmislile drugo lepilo, ki ga ne morejo uporabiti za hrano. Kaj ni več moke, ali so tovariši preveč sestradani, ali pa gre vsa osvobodilna fronta po zlu z njeno »svobodo" vred? Odgovorite na to, tovarišice čiginjke? Pa čisto po resnici, da si spet pridobite malo slovesa in dobro ime, ki ste ga z vsemi mogočimi gorostasnimi lažmi že čisto izgubile. Bo kar držalo, da ste pri koncu, ki nekam žalosten izgleda.
TOLMIN. Ni še dolgo tega, ko se je brihtnim tolminskim terencem, gospodom ministrom, ki sicer svoje dostojanstvene službe še niso nastopili, pa zagotovo mislijo, da jo bodo v najkrajšem času, saj so samo oni vredni tako visokega počaščenja, če že
ne iz drugih razlogov pa zato, ker so spravili s sveta belogardiste (pripomnimo, da je bolje manj piti pa več molčati!), posrečilo spraviti skupaj nekaj neumnih tolminskih čeč in prirediti miting. Sijajno, miting, miting, in to v Tolminu, v sredi Tolmina.
Kaj pa bi rekli, ko bi se kdo zmislil in malo povprašal po »sredi Tolmina" ali je bil miting pri vas, ali pri vas. Menda bi ne bilo potrebno vprašati dvakrat, in že bi bili skupaj.
Res čudno lepo, danes že tako narodni, da so pripravljeni odstopiti lastne prostore tovarišem terencem in vsem neumnim Tolmincem za miting, pred kratkim pa so še pustili gospodje ali gospe, da so zidove iste njihove hiše dičili pozdravni napisi bivšim oblastem v njih »zvočnem" jeziku. Kako, ali vam je na te besede kaj vroče ali morda mraz, ali pa kar oboje. Morda bi celo isti vedeli kaj povedati o letakih, ki so bili dan na to raztreseni po Tolminu! Pazite, pazite, mera je vrhana in potem....
IZ LOMA. Iz Loma so pripeljali 4 najbolj delovne terence k Sv. Luciji. Glavni je Oskar Lipušček, znani krčmar in rusijan, slepar, Murovec Milka, in še. dva druga. Kar ustrašili so se ko se zagledali domobrance, kakor se ustraši miška ko jo kača lovi. To je čisto prav! Vemo sicer da je ostalo v Lomu še nekaj hudih terencev, pa pridejo na vrsto. Najbolje bi bilo seveda, ako se kar sami javijo! Saj itak prinesejo tudi 6ni — prej ali kasnej — v mlin.
IZ STOPNIKA. Pri glavnem terencu na Stopniku je neka »deviška" partizanka rodila otroka. Nekaj dni so pogančka držali pri terencu. Končno so se pa le dogovorili, da bi bilo prav pokazati, da so tudi oni kristjani, in da otroke prinesejo k krstu. Kam? Morali bi na Goro, kamor spada k fari. In ko so bili že visoko blizu Gore, so se spomnili, da je bolj dostojno, ako ga krstijo v središču sovjetov, v Cerknem. Pa hajdi v Cerkno! Ko je dična mati zvedela, da so na poti v Cerkno, jo je še sama pobrisala za njimi.
SENOŽEČE pri BILJANI. Rdeči so pobrali iz naše vasi vse moške, le tov. Slavko je še ostal doma. Ko so prišli k nam Nemci, se je tudi on umaknil v Fojano. Zakaj neki se je zbal? Nekoč pa je šel proti njim samo s samokresom.
Slavko, Slavko, pazi se! Ko si zbežal iz Italije, si brezsrčno spravil v nesrečo vso svojo družino. Videli smo, da si brez srca in bali smo se te zato. Ko so prišli tovariši, si brezobzirno pomagal mobilizirati in nesramno izdajal. Sovraštvo si si nakopal zaradi tega. Ko so prišli Nemci si pobegnil kot zajec. Kdor ima čisto vest, se nima česa bati. In ti je nimaš.
VOLČE. V Volčah imamo še nekaj te-renk, tudi še kakega terenca, ki jim do danes še nismo posvetili posebne pozornosti. Pa vendar bi radi na njihov račun izprego-vorili nekaj besedi ter jim dali nekaj nasvetov, da se ne bi prehitro ujeli v past. Zan-kica se vedno bolj bliža njihovim vratovom. Prvo mesto zaslužijo tudi pri nas, kakor pač vsepovsod naše »babe" v hlačah, pred kratkim, grdo se sliši, italjanske vlačuge, danes narodne junakinje. Prva med prvimi in najbolj vneta za OF-arsko stvar je vsekakor Lizika Jug, po domače Jezelca. Ta mična
dična terenka gotovo misli, da mi nič ne vemo o njenem vnetem delovanju za rdeče. Doma iz je Volčanskega Ruta in ni čudno, če se dela tako veliko, važno in visoko, saj je vendar iz visokih hribov, tam kjer delujejo proslule »univerze". Tudi njen mož ji vneto pomaga, nekaj iz navdušenja, nekaj iz strahu, ker mora popraviti stare grehe in z osvobodilnim delom zabrisati »badoljanske" madeže, ki se ga še iz nedavnih časov držijo.
Druge aktivne tolovajke so Danica in Cvetka Kofolova, Irena Minčkova in Lucija Mosarjeva. Ko so v Volčah tolovaji ropali živila ubogim družinam, so na njihov račun vse te »srčkane" tovarišice prirejale po Rutih mitinge in se \eselile bližajoče se svobode.
Sreča, da so naši možje pametnejši. Ob vsaki hajki jih je nekaj pribežalo domov in le malo se jih še potika po gozdovih. Ti pa naj se le pripravijo, za vse njihove zločine bodo dajali odgovor. To velja še prav posebej za tovariše Paoletti Marjana in brata Dušana in Zvonka. Tudi tovarišu Bogdanu, ki noče slišati nobenega pametnega nasveta in ne o vrnitvi domov, bi skromno svetovali, da bi se vrnil domov k svoji ženi in poskrbel za štiri otroke, ki ga teško pričakujejo. Dan plačila ni več daleč, zato upoštevajte resen opomin, sicer ne boste tički dolgo frfotali, zanjkica se zateguje.
BORJANA. Odkar so pred Kozaki zbežali iz Breginja tamošnji terenci, je naša vas zelo prizadeta. Nasilni terenci s podvojeno pridnostjo »rekvirirajo" živila in obleko, da morejo vzdrževati delomrzne terence in domače tolovaje, ki se klatijo po gozdovih v okolici naše vasi. Sicer pa jih prav dobro poznamo in vse eno nam je, če že danes enkrat za vselej zapustijo svtjo va<. Bomo vsaj rešeni strašnega trpljenja in pomanjkanja, ki so nam ga oni povzročili. Domobranci pa tudi niso daleč!
GORENJI LOKOVEC. Kako zelo gre go-renjelokovškim terencem do srca, ko niso ljudje po drugih vaseh tako navduženi za NOV kot so oni sami. Po eni štrani so nato ponosni, ker tako daleč prednjačijo pred vsemi, po drugi strani pa jim je hudo, da so tako osamljeni. Zlasti Rjavcu (Ščurkarjevemu Francu) ni prav, da so Lomljani belogardisti. Rad bi, da bi si vzeli za vzgled lokovške terence n. p. starega terenca Šavlija Antona iz Bajt, ki ima tako velike zasluge pri mobilizaciji, ali Rojčevega Stan-kota in njegovo sestro, Rjavčeva sinova, ki se zelo zgledno obnašata v NOV, prav posebno pa še kažipota banditov zloglasnega Šuligoja.
Kako bi bili ljudje v Gorenjem Lokovcu hvaležni Rojčevemu Stanku, če bi se uresničilo njegovo prerokovanje, da bo konec vojne v 14 dneh. Kar za ministra bi ga postavili. Pa se žal 14 dni vleče ž v leta in še in še.
In zanimivo! Vsi terenci se nekam pritožujejo, da so jim banditi le premalo hvaležni za ves trud. Pa naj se le potolažijo. »Tolminski glas" j>h ima prav vse z zlatimi črkami zapisane in ljudstvo se jih bo dobra zapomnilo. Plačilo za vse pa v kratkem na roko.
Tiska tiskarna IV/2, v Gorici Odgovorni urednik: IVO PETRN