Rajko BRATOŽ IN MEMORIAM .., JOZE KASTELIC (18.8. 1913-20.5.2003) 1 20. maja 2003 je v devetdesetem letu starosti preminil nestor antičnih štu- dij na Slovenskem, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Jože Kastelic. Njegovo tematsko izredno široko in raznovrstno delovanje v slovenski kul- turi in znanosti se razteza v časovnem razponu več kot treh četrtin stoletja, saj se začenja z mladostnimi pesniškimi objavami od leta 1926 dalje, zaklju- čuje pa s pesniško zbirko »Ode«, kije izšla letošnjo pomlad, kak mesec dni pred pesnikovo smrtjo. Kastelic je bil ne le naš zadnji enciklopedično izo- braženi poznavalec antike, temveč tudi globok poznavalec kulturne zgo- dovine, umetnosti, literature in filozoftje kasnejših obdobij vse do sodob- nosti. Njegov publicistični opus, kije za čas do leta 1988 razviden iz dveh bibliograftj 2, razodeva namreč izredno širino in raznolikost pokojnikove- ga dela. To sega na področje poezije in se širše nanaša na številna vpraša- nja književnosti od antike do moderne dobe, na vprašanja klasične filolo- gije, arheologije, umetnostne zgodovine, muzeologije, filozoftje, recepcije antične materialne in duhovne dediščine v moderni dobi. Kot avtor tega zapisa se niti za predstavitev, kaj šele za oceno tovrstne Kastelčeve ustvar- jalnosti ne čutim niti poklicanega niti usposobljenega. Ob tem naj opozo- rim na skoraj tri desetletja staro oceno Kastelica kot arheologa, poznaval- ca umetnosti antike in muzeologa izpod peresa njegovega prijatelja in so- delavca Staneta Gabrovca, ki odlično zadene bistvo pokojnikovega ustvar- janja na teh področjih.3 Ta spominski zapis naj velja predvsem prikazu pokojnikovega ukvarjanja z antično zgodovino in njegove vloge v zgodo- vinski vedi in zgodovinski publicistiki na Slovenskem. To področje z nekaj desetin objav do 1988 in več objavami po tem letu predstavlja vsekakor manj izstopajoč del Kastelčevega opusa, ki pa je navzoč v vseh obdobjih 1 Ta nekrolog v spomin na Jožeta Kastelica je bil objavljen tudi v Zgodovinskem časopi­ su, katerega uredništvu se zahvaljujemo, daje tudi nam dovolilo objavo. 2 A. Šaše!, Bibliograftjajožeta Kastelica, v: Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata (ur. A.Jeločnik), Situla 14/15, Ljubljana 1974, 13-24; A. Dular, Bibliografija 1973- 1988, v: Josephi Kastelic opera selecta (ur. B. Djuric, T. Knific, B. Slapšak, B. Teržan), Ljubljana 1988, 233-236. Za zadnje petnajstletno obdobje (1988-2003) je dostop- na osebna bibliograftjajožeta Kastelica v COBISS-u. 3 S. Gabrovec, Ob šestdesetletnici Jožeta Kastelica, v: Opuscula Iosepho Kastelic sexage- nario dicata, 5-12. 10 Keria V - 2 • 2003 njegovega znanstvenega ustvarjanja, od recenzije Sovretovih »Starih Gr- kov« (1941) do razprave o antični zgodovini v Valvasorjevi »Slavi vojvodi- ne Kranjske« (2000). Kastelčevo več kot polstoletno raziskovalno, organizacijsko in publici- stično delovanje na področju antičnih študij se kronološko deli v tri daljša obdobja: v triindvajsetletno obdobje vodenja Narodnega muzeja (1945- 1968), petnajstletno profesuro na ljubljanski univerzi ( 1968-1983) in sko- raj dvajsetletno dobo po upokojitvi v sedemdesetem letu starosti (1983), ko je, prost delovnih obveznosti, vseskozi trdnega zdra\ja in poln optimiz- ma in delovnega žara, zaključil več svojih raziskovalnih in publicističnih načrtov. Vodenje Narodnega muzeja, ki gaje prevzel kot komaj dvaintrideset- letni, vendar že uveljavljeni znanstvenik, je zaznamoval Kastelčev izredni. delovni žar in polet. Poleg dolžnosti muzejskega ravnatelja je Kastelic prevzd vrsto drugih zadolžitev v arheološki in muzeološki stroki v slovenskem, ju- goslovanskem in mednarodnem okviru, ob tem pa je bil vseskozi aktiven kot kulturni delavec, kritik in publicist. V drugem desetletju vodenja Na- rodnega muzeja je zasnoval tri serijske publikacije, ki so še danes temeljne publikacije Narodnega muzeja Slovenije: v letu 1955 so začeli izhajati »Ar- heološki katalogi Slovenije« (kasneje »Katalogi in monograftje«), v letu 1957 »Situla« (Razprave Narodnega muzeja v Ljubljani), v letu 1962 infor- mativna in predvsem muzeološkim vprašanjem namenjena revija »Argo«. 4 Kot raziskovalec je Kastelic v tem času dosegel največje uspehe na področ­ ju prazgodovinske arheologije in umetnosti in v arheoloških raziskavah zgodnjega srednjega veka. Velik mednarodni uspeh pomenijo njegove štu- dije o umetnosti situl, ki so izhajale predvsem med leti 1956 in 1962, in pri katerihje Kastelic sodeloval z vodilnimi mednarodnimi strokovnjaki.5 V to 4 Od prispevkov iz tega obdobja, ki obravnavajo konceptualna vprašanja arheološke vede in vprašanja muzeologije, naj navedem naslednje: Arheologija v stolpu, v: Jo- sephi Kastelic opera selecta, 177-179 (ponatis iz: Naši razgledi, 26. 12. 1953, 19-20); Vprašanja Mestnega muzeja v Ljubljani, v: Josephi Kastelic opera selecta, 189-190 (po- natis iz: Ljubljanski dnevnik, 28. 1. 1955, 4); Zaščita arheoloških spomenikov, v: Josep- hi Kastelic opera selecta, 191-196 (prvič objavljeni referat s posvetovanja konzervator- jev Jugoslavije v Ljubljani v oktobru 1955). 5 Najbolj odmevne objave so prispevki v katalogih razstave situlske umetnosti v Ljub- ljani, v Padovi in na Dunaju: Umetnost situl od Pada do Donave, v: Umetnost alpskih Ilirov in Venetov, Ljubljana 1962, 31-59; Lo sviluppo dell'arte delle situle dal Po al Danubio, v: Mostra dell'arte delte situle dal Po al Danubio, Padova 1961, 31-61; Die Situlenkunst vom Po bis zur Donau, v: Situlenkunst zwischen Po und Donau, Wien 1962, 19-55. V štirih jezikih je izšlo kolektivno delo o situlski umetnosti s Kastelče­ vim prispevkom z naslovom »Praznik situl«:]. Kastelic, G.A. Mansuelli, K. Kromer, Umetnost situl, Beograd-Ljubljana 1965, V-XX (tudi v srbohrvaški izdaji [Beograd 1964], nemški izdaji [Situlenkunst, Wien-Miinchen 1964] in angleški izdaji [Situla art, London 1965]; iz te tematikeje tudi prispevek: Conservativismo e nuove cor- Rajko Bratož: In memoriamjože Kastelic (18. 8. 1913 - 20. 5. 2003) 11 obdobje padejo njegova prazgodovinska izkopavanja v Stični6, zlasti pa iz- kopavanja na Bledu, ki jih moremo označiti kot enega pionirskih podvi- gov slovenske zgodnjesrednjeveške arheologije.7 V tem obdobju Kastelče­ vega ustvarjanja je - v primerjavi z umetnostjo halštatske dobe in zgodnje- srednjeveško arheologijo - raziskovanje antične dobe, posebej rimske pro- vincialne in klasične arheologije in zgodovine, po pomenu manj izstopa- lo.8 Za zgodovinsko vedo na Slovenskem in posebej za njeno osrednje gla- silo je pomembno, daje bil Kastelic dvanajst let (1947-1958/1959) član uredniškega odbora »Zgodovinskega časopisa« inje v tem času v njem ob- javil vrsto prispevkov (po eno izvirno razpravo in predstavitev institucije, pet recenzij in dva nekrologa) .9 renti nell'arte