Leto III. V Celju, dne 21. maja 1908. St. 21. —— Glasilo narodne stranke za Štajersko. iihaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati naslov : ,,Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plaCuje vnaprej. — (Posamezna Številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit trsta. — Pri večkratnih objavah znaten poptist po dogovofu. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju. Nemški knezi na Dunaju. Avstrija — satrapija Nemčije? „Trščanski Lloyd", tržaški hrvatski gospo-darsko-politični časopis, je prinesel v štev. 273 z dne 16. t. m. sledeči zanimivi članek o obisku nemških knezov na Dunaju; „Sivolasi vladar avstro-ogrske države, cesar in , kralj Franc Jožef I., je slavil te dni v svoji prestolnici šestdesetletnico svojega vladanja. Dolga je to vrsta let. i® malo je vladarjev na svetu, ki bi se mogli pokvaliti, da so tako dolgo vladali. Toda, vladanje avstro-o grškega vladarja j;e prepleteno z gosto mrežo različnih nevolj in neprilik. Naša država, sestojoča iz toliko raznojezičnih narodov, je ravno pod vlado sedanjega vladarja šla skozi raznovrstne Durne spremembe. No doživela bo še burnejše, še vratolomnejše, še usodnejše, ko nastopi pravi čas. A nikdar se ni mešala v naše notranje politično-gospodarske odnošaje nobena evropska država ali vladja. Samo stara Pru-sija pod Bismarckom in današnja novodobna Nemčija pod cesarjem Viljemom II. sta vtikali svoja radovedna ušesa in svoj samoljubni nos i v državne i v gospodarske posle Avstro-Ogrske. Trozveza Avstrije, Nemčije in Italije je prava nesceča, kakor je tudi avstro-ogrski dualižem otrovna kuga za Avstro-Ogrsko in za vse v njej živeče narode. Mi Slovani v tej naši državi smo Da najslabšem, najžalostnejšem stališču v polir tično-gospodarskem življenju Avstro-Ogrske. To je trpko dejstvo, ki, pa traja že stoletja. Danes prišlo naše trpljenje do vrha čase, In hitro ho ta čaša prekipela, in se razlila. To je neizogibno. To se zgoditi mora. Obroči a/stro-ogrskega duaHzma so jako slabi, če jih še tako popravljajo razni poklicani in nepoklicani kovači trozveze ; dno dualizma je pat trhlo in, krhko. Še malo, in njegov padec postane zgodovinska resnica; K proslavi šestdesetletnice vladanja Franca Jožefa, I. je prišel na Dunaj tudi nemški cesar Viljem IL Toda — ni prišel sam. Pripeljali je ss seboj tudi okoli 20 kronanih kraljev in knezov iz, svojega nemškega cesarstva. Njim na, čelu. je kakor k,ak vojni general nagovoril in pozdravil avßtro-ogrskega vladarja v njegpyi dunajski pre- stolnici. Viljemov pozdrav je bil gledališki, kakor to že — On razume storiti eb vsaki priliki moj-stersko. Mi Slovani bi ne imeli proti temu ničesar, če bi — On — cesar Viljem — namesto na Dunaju bil imel svoj gledališki govor v Abiz Abebi pred abesinskim njegušem Menelikom. Tam v Abesiniji pri onem afrikanskem narodu, ki jako mnogo drži na sijajne in okrašene parade, bi lahko omamil in navdušil Afrikane — On — veščak v velikih paradah in skrivnih podjetjih. Nam, avstroogrskim Slovanom, ki ne ljubimo Dunaja, a ljubimo našo slovansko zlato Prago, ni — On — prav nič imponiral, ker nas na Dunaju ni bilo v njegovi bližini. Mi se ga ne bojimo. Grčavo žvenketanje njegove nemške cesarske sablje je moglo navdušiti le avstrijske Nemce. Nas Slovanov ne. Tudi ne drugih nenemških narodov Avstro-Ogrske. Vemo prav dobro, da so mu vrvele po njegovi glavi, ko je bil obkrožen od svojih nemških podvladarjev, čarobne misli, kako se bo nekega dne razprostiral in paradiral v svoji drugi nemški prestolnici: na Dunaju. Ta njegova želja je ljubljenec njegovega srca, njegove duše. V tej želji živi in diše. V tej želji se skriva tudi oni njegov veliki načrt, da nas avstro-ogrske Slovane stisne ir zgnete, da bi prek naših trupel mogel priti dd Balkana in nad njim zagospodovati, in bi tako velika Germanija segala od, severnega do egejskega in do sredozemskega morja, Toda — On — ne doživi izpolnitve svojih germanskih imperialističnih osnov. Uniči jih zob časa, v katerem so po usodi sveta Slovani določeni, da stopijo na gospodujoči prestol politično-gospodarske nadmoči v Evropi. Rusija pojde z utrjevanjem svojih notranjih odnošajev in z ure-jenjem svoje bojne sile v kolovoz novega življenja in novih osnov. Tudi Slovani Avstro-Ogrske se gibljejo in si krepijo svoje mišice za novi boj in za svoj lepši, in boljši obstanek. Tam na Balkanu se zopet preporajajo in ustvarjajo novi in zdravi odnošaji med ondotnimi slovanskimi narodi. Pride torej tudi čas, ko se med Slovani in Nemci spravijo na čisto računi, da se ve, kaj je koga in kaj ne. Stari dolgovi Nemštva, ki jih dolguje Slovanstvu, bodo morali biti plačani. Tega ne bo mogel preprečiti nihče, tudi ne — On — cesar Viljem II., ker kakorkoli čas zida države in prestole, tako jih tudi ruši. Prusko-francoska vojska je razdrla francosko monarhijo in zrušila Napoleonovo dinastijo. Kaj takega se more zgoditi tudi drugim, in tudi Viljemu II. Nauki svetovne zgodovine so za vse enaki, tako tudi za Nemčijo in njene Hohenzollernce. Avstrija nima večjega sovražnika nego je — On. Toda, ona je slepa. Ona niti ne vidi, niti ne čuje, kaj se okoli nje godi. Ona hoče še vedno s svojimi avstrijskimi Nemci, katerim za ledji stoji — On, tlačiti in stiskati mnogoštevilnejše' Slovane. To je velik pogrešek. In ta pogrešek more danes ali jutri oškodovati i Nemčijo i Avstrijo. On — Viljem II. tega ne veruje. A tudi Avstrija tega ne veruje. Bodočnost pokaže, kdo ostane, kdo ne. _.___ Tako se nam deli pravica! V seji državnega zbora dne 12. maja t. I. je vložil poslanec Roblek s tovariši interpelacijo na ministra notranjih zadev o postopanju naših „c. kr." uradov, če se gre za to, izvajati državne osnovne zakone in pripoznati pravice slovenskemu jeziku: „Vkljub večkratnim pritožbam ne pripoznajo politične oblasti še vedno pravice slovenskega jezika. S slovenskimi strankami pisani zapisniki se spisujejo brez izjeme v nemškem jeziku, bodisi da se poslužujejo stranke nemškega ali slovenskega jezika, bodisi da so nemščine sploh vešči ali ne. Dasi bi morale baš politične oblasti z najlepšim vzgledom prednjačiti, se ravno tam najbolj, germanizira. Imenovane oblasti' se malo brigajo za to, da je naravnost ošabno, brezobzirno in nespametno, zahtevati od strank podpis zapisnikov, ki so sestavljeni v nerazumljivem jim jeziku, in take zapisnike uporabljati kot' dokazila za ali proti strankam. Takšni ne v jeziku stranke pisani spisi so le popisan papir, ki po pravilih zdravega človeškega razuma ne more ničesar dokazati. Politične oblasti pa gredo v svoji brezobzirnosti še tako daleč, dà niti slovenskih listin v slovenskem jeziku ne potrjujejo. EISTEK. Jeruzalem. Dragoman je nakrat vstavil konja ter polagoma stegnil rokp, proti, vzhodu« „El Ku.dš", reče. Arabci ne poznajo. Jeruzalema. Mesto, iz., katerega je odšel Mohamed na. svojo, legendarno, nebeško pot, se imenuje El Ku4š. Čudovito.! S široko odprtimi očmi sem opazoval; obzorje. Ogledoval s$m;pozlačene kupole, palmove gozdiče, rožnate vrtove. Iskal sem< vse to, kar sem mislil najti v Jeruzalemu, o katerem sem, doslej le sanjal! A njsem videl ničesar drugega, kakor zgolj sive, skale. „Kje je El Kudš?" vprašam končno ne-strpljivo. Dragoman znovič stegne roko. „Ali mar ne vidiš gospod onega, stolpa . . . da tam . . . s$daj ga je moči razločno videti, ker se baš lesketa v solnpu." „Tp, kar., jei kot- nekaka visoka žrd, bi naj bilr stolp?" gori. Odtam je najlepši razgled na sveto mesto. Jutri dopoldne pojdemo gor, potem ti pokažem Getcemanski vrt, odtam vidimo tudi „mečete" džamije svetega Omara, ki t so tu, kaj pomenljiva reč. Drugi dragoman bi niti. ne dobil dovoljenja, toda mene, Daherja Nedžibo, stražniki tako spoštujejo, kakor bi bil njihov oče, vrhtega-pa jim vržem včasi tudi kak pijaster. Jaz te popeljem gori." Nedžib preneha razkladati jutrišnji načrt, zakaj pot se je med skalovjem tako zožila, da nisva mogla jezditi drug poleg drugega. Vtihnil je ter tiho in molče smo se spustili raz hribov Judeje v Jordansko ravnino. Potovanje od« Genezaretskega jezera v Jerusalem traja pet; dni. To petdnevno potovanje zbudi čudne, nenavadne misli še v- najbolj moderni duši. Resnica, vsi smo več ali manj privrženci Bernarda Shava; kateri z drznim posmehom odgrinja, zavoj s sleherne neprave „poze" v zgodovini Razumen, človek; pa se otrese tudi Bädeker-jeve razpoložnosti. Čuvamo se, kolikor le mogoče, da ne upademo v banalnost. A vse zaman. Z ganljivimi občutki čutimo, da ta otožna, močvirnata krajina, po> kateri naši konji le s težavo morejo prodirati naprej, je dolina Jezreel. Ondi pri poslednjih koncih samaritanskih gričev je padel s konja Savel. Uborna vasica, ki se razprostira tam na griču, je bila svoje dni kraljeva palača Herodeža, Samarija. Trije stolpi še selaj nazna-čujejo oni kraj. Pred temi stolpi je tekla svoje dni kri Janeza Krstnika, pred temi stolpi je plesala čarobna Salome. Kakšne banalne refleksije! In vendar mislimo na to. Čim dalje jezdimo v gorovje Samarije, tem bolj se poglabljamo v stari zakon. Na večer dospemo k obljudenemu bogatemu mestu. Dandanes se imenuje Nabulus, poprej pa se je zvalo Sihem. Sihein je poglavitno mesto odtrganega dela Izraela, sveto mesto Samaritancev, ki je dolgo časa tekmovalo z Jeruzalemom. Še dandanes kažejo na malo znamenje nekdanje verske vneme. Sveta sinagoga stoji šč zmerom v židovskem mestnem oddelku; še dandanašnji kažejo v njej neko starodavno „thoro", na gori Garidzin pa se vrši sleherno Veliko noč žrtva belega jagnjeta-Bbgu na čast, ki je zahteval na tem mestu v žgavno daritev Abrahamovega edinega sina. Zaran odrinemo dalje. V neki dolini stoje šotori Beduinov, narejeni iz črne velblodove kože. Takozvana ubožna spričevala, ki se potrebujejo v potrebi brezplačnega zastopstva v pravdah, mora med drugimi tudi politična oblast kot resnična potrditi. Brez izjeme pa se potrjujejo tudi slovenska ubožna spričevala nemški. V enem slučaju se je slovenski odvetnik pritožil zoper to postopanje pri c. kr. namestniji. Namesto takojšnje rešitve, (ki se seveda ne bi smela drugače glasiti, nego da se okrajnemu glavarstvu naroči, da dotično spričevalo slovensko potrdi,) pa je c. kr. namestnija naročila c. kr. okr. glavarstvu v Celju, naj stranko samo povabi in jo vpraša, ali je odvetnik vložil pritožbo po njeni volji. Stranka se je podala s povabilom k svojemu zastopniku, ki se je sam javil pri dotičnem referentu, h kateremu je bila povabljena stranka. Referent pa ni hotel dati zastopniku nikakega pojasnila, ampak je trdil, da mora biti stranka vsled naročila c. kr. namestnije osebno zaslišana. Ker se je zagrozilo, da bo stranka, če se zopetnemu vabilu ne odzove, kaznovana ali pa s silo dovedena, je stranka sama šla k referentu. Razprava ž njo je trajala nad 1 uro in je bila končana s tem, da se ji je slovensko ubožno spričevalo z nemškim potrdilom, baš kakor je je predložil zastopnik namestniji, vrnilo. Brez pomena bi bilo dokazovati, da je stranki po naročilu namestnije referent z vsem trudom prigovarjal, naj se zadovolji z nemškim potrdilom. Nato je sprejel zastopnik najprej od okrajnega glavarstva rešitev v tem smislu, da se je nbožno spričevalo stranki vrnilo in da odlok namestnije v kratkem pride. Čez dobrih pet tednov, dne XI. febr. 1908 pod štev. 6608, se je dne 7. dee. 1907 vložena jezikovna pritožba končno v tem smislu rešila, da zastopnik ni bil legitimiran vložiti pritožbo, ker se ni on v svojih pravicah mogel čutiti prikrajšanega, stranka sama se je pa zadovoljila z nemškim potrdilom. Takšno postopanje bi se zdelo neverjetno, ko bi ne bilo rasnično; bilo bi pa tudi drugje kot v Avstriji nemogoče. A na ta način pojde veselo naprej. Namesto da so vsaj novonaročeni nradni pečati in štampilje dvojezične, se niti na to ne ozira. C. kr. okrajno glavarstvo, si je pred kratkim naročilo uradno štampiljo „Einreichungs-protokoll der k. k. Bezirkshauptmanschaft Cilli", kakor bi ne bil politični okraj po veliki večini slovenski. Čisto drugi duh mora priti v naše politične oblasti, ako naj postane bolje. Pa ne le pri političnih podoblastih, ampak pri c. kr. namestniji sami. Vlada je dolžna skrbeti za to, da se pomnoži število namestniških svetovalcev in da se zahteva pri zasedenju najrazličnejših konceptnih mest pri c. kr. namestniji od znatnega dela prosilcev znanje slovenščine v besedi in pisavi. Neumljivo je, kako pride slovensko prebivalstvo, ki ima enake dolžnosti kakor vsi drugi državljani in vsi drugi narodi, do tega, da se slovenske vloge od strani namestnije več mesecev pozneje rešijo nego istočasno vložene nemške. Tedni in tedni preminejo s prevajanjem slovenskih aktov, in pri tem nihče ne prevzame odgovornosti, da so prevodi tudi popolnoma pravilni. Referenti, ki rešujejo slovenske vloge, morajo biti Svoje dni je rastel na tem mestu sveti hrast Bethel, bivališče starodavnega hanaanskega boga, ki ni vedel ničesar o Jehovi. Nevidljivi Jehova je imel že davno svojo cerkev v Jeruzalemu, a stara sporočila so vlekla še neprestano vernike k onemu hrastu. Končno se približamo Jeruzalemu. Na koncu nizkega, skalnatega rebra stoji oguljena arabska krčma. Okrog nje gomaze konji, gare in vozovi. To je poslednja postaja pred Jeruzalemom; tu si sleherni oddahne. Okrog krčme je vse polno ljudi. Ruski božje-potniki, rimski menihi, arabski trgovci, turški vojaki, židje izselniki. Sreča je še, da niti angleški niti nemški popotniki ne kalijo te slike, ki je pravcato iztočna. Dragoman stopi s konja. Pol ure hočemo počivati. Gospodar (krčmar) nam prinese kratko klopico, Črez nekaj časa tudi kavo. Zlasti klop je zbudila moje živo zanimanje in tudi ostalih popotnikov; nekateri Arabci pridejo takoj beračit. Mislim, da niti niso računali na to, da bi kaj dobili, marveč delajo to le načelom na ljubo. „Odkod pridete?" sami vešči slovenskega jezika, ne da bi bil prevod potreben. Tako se postopa pri sodiščih in enako postopanje zahteva pravičnost tudi pri potitičnih oblastih. Razun tega pa morajo rešitve slovenskih vlog:, ki pridejo od namestnije," že tam biti spisane v slovenskem ježiku, ne da se morajo šele pri glavarstvih prevajati." Vsekakor odločna beseda vrlega poslanca in radovedni smo na odgovor ministra. Gospodom pri celjskem okrajnem glavarstvu pa ponovno zakličemo, naj se ne igrajo dolgo z ognjem, ker zna nastati požar, ki bo jim neprijeten. Iz političnega sveta. Državna zbornica je sprejela Kolovratov predlog glede zvišanja števila rekrutov pri domobrancih tudi v prvem branju in ga je izročila brambnemu odseku. — Nato je razpravljala o vladni predlogi glede podpiranja družin onih rezervistov, ki morajo k orožnim vajam. * Imenovanje. Nemški štajerski agrarni poslanec baron Rokitanski je imenovan za strokovnega poročevalca poljedelskega ministerstva za balkanske dežele. * Veliko jubilejno, razstavo v Pragi je otvoril dne 14. t. m. prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Ogledal si je razstavo. Posebno zanimanje na razstavi vzbuja ogromni oddelek za poljedelske stroje. * Dogodki na Kreti. Spominjamo se še 1.1897., ko so evropske velevlasti poslale vojaštvo na Kreto, da napravi red in mir. Prebivalstvo se je namreč spuntalo proti Turkom. Tudi Avstrija je takrat poslala 1 bataljon pešcev, skoro same slovenske fante. Velevlasti so takrat obljubile: kakor hitro se ustvari na Kreti domače orožništvo in domače vojaštvo, pokličejo vse svoje vojaštvo s Krete. Pogoj je sedaj izpolnjen in velevlasti so izpolnile pred par tedni svojo obljubo. Ljudstvo je zadovoljno. «. Dalmacija. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji namerava vlada urediti baje tekom letošnjega leta. Hrvaški jezik se uvede v vse urade kot notranji uradni jezik, le višje oblasti naj tudi še zanaprej z osrednjimi uradi na Dunaju dopisujejo nomški. * Za rezerviste. Državni zbor je izročil vladno predlogo o podporah družinam rezervistov brambnemu odseku v pretresovanje. * • Vinogradniški odsek državnega zbora je predložil načrt o podpiranju vinarstva. Dr. Korošec se je zavzel za to, da se tudi južni vinski kraji privzamejo v to podporno akcijo. * Morilec grofa Potockega. Razprava proti Si-činskemu je razpisana na 16. junija in bo trajala 2 dni. — Proti njegovi materi je državni pravd-nik ustavil preiskavo in postopanje, in ona je iz preizkovalnega zapora izpuščena. da je iz poljskega židovskega razumništva in da še ni davno, kar je bil dospel. „Iz Berlina", mu odvrnem. Človek v kaftanu sprejme moj odgovor z odobravajočim kimanjem z glavo. „Poznam to mesto", odvrne. „Lepo je. Jaz sem iz Tarnova." „Je tudi kaj lično mesto", mu odvrnem, toda le iz vljudnosti. Sledil je kratek odmor; med tem prisede Poljak bliže k meni. „Čemu ste prišli semkaj?" me vpraša na-krat in ne čakajoč mojega odgovora, takoj preide na drugi predmet. „Otroke imam preskrbljen^ zato sem šel v Sveto deželo, da tu končam svoje življenje." „To je za Vas le dobiček!" mu pritrdim. On pa neverno odkima z glavo. „Dobiček? Dragi gospod, vi niti nimate pojma o tem, kako je življenje drago. Ali veste, koliko velja tu funt mesa?" „Okolo pet pijastrov", mu odvrnem brez pomisleka. „Pet pijastrov? Ko bi le tako bilo! Osem pijastrov, gospod. Ali razumete?" Pomoč vinogradnikom! Državna zbornica je sprejela vse predloge in rezolucije, zadevajoče podporo vinogradnikom. Posi. dr. Ploj je v svojem govoru zahteval, da se upoštevajo pri podporni akciji tudi Istra, Dalmacija, Goriško, Južno Tirolsko in Štajersko. Poljedelski minister Eben-hoch je obljubil, da bo storil, da se vinoreja zopet znatno d.vigne in sicer vsaj na nekdanjo višino. — Dr. Ploj je tudi ostro kritikoval postopanje vladnih organov pri razdeljevanju trsja iz deželnih trsnic; seveda je moral nemški posi. Marckhl braniti svoje ljube nemške meščane. Javna ljudska shoda dne 24. maja 1908. 1. Na Runču pri Ivanjkovcih v prostorih gosp. Anton Lipnika ob 3. pri popoldne. 2. V Stojncih pri Ptuju v prostorih g. J. Florjaniča ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu je razgovor o državnem in deželnem zboru ter razna politična in gospodarska, posebej kmetijska vprašanja. Štajerske novice. Slovensko gledališče v Celju. Predvčeraj in včeraj že smo videli na našem odru v Čeljn po dolgem času zopet slovenske umetnike. Igrali so doslej dve veseloigri, reči moramo, splošno dobro. Ena ali druga uloga ni bila najboljša, prav simpatični so nam gg. Nučič, Dragutinovič in Danilo. Mislil bi človek: Tako dolgo že nismo imeli nobenega umetniškega užitka v Celju, zdaj, ko se nam vsaj nekaj ponuja, bodo celjski in okoliški Slovenci napolnili dvorano, ter tako vsaj deloma odškodovali ljubljansko družbo siovenskih gledaliških umetnikov. Pribiti pa moramo nad vse sramotno dejstvo, da je bil obisk oba večera škandalozno slab in da smo pogrešali oba večera rodbine in posameznike, o katerih bi tega ne pričakovali. Seveda cirkus bolj vleče, zato so pa videli naši zaupniki tam tudi oba večera polno naših ljudi, tudi takšne, ki so se ob priliki obvestila, da pridejo slovenski umetniki v Celje gostovat, zasmehljivo namrdnili, „dass sie schon was besseres gesehen haben". — Danes zvečer se igra Cankarjeva farsa: „Pohujšanje v dolini šentflorjanski" — in nadjamo se, da bo obisk drugačen. — Opozarjamo obenem, da bodeta predstavi tudi v soboto in v nedeljo. V soboto 23. t. m. bodo igrali opereto „Mamzell Nitouche", v nedeljo 24. t. m. pa krasno Meškovo igro iz življenja koroških Slovencev „Na smrt obsojeni". — Želimo udeležbe tudi od izvenceljskih Slovencev. Celjski klerikalci, „Lurška pastirica' in naša * dekliška ljudska šola. V nedeljo je igralo klerikalno „izobraževalno4' društvo v Celju igro „Lurška pastirica". Nimamo nič proti temu. Pa že parkrat pred to predstavo smo videli, kako so tukajšnje šolske sestre vodile učenke dekliške ljud. šole v Narodni dom — in kmalu za njimi so jo „Ali pa imate sredstev za pokritje tako velikih stroškov?" ga vprašam sočutno. Žid se pomakne tesno k meni. „Kako? Ljubi Bog! Časih mi iz doma nekaj pošljejo, a časih — da, časih — dospejo k nam plemeniti tujci, ki mi tudi z nečim pomagajo." Postrežljivo in krotko, zato pa z gotovo vztrajnostjo upre va-me svoj pogled. Nisem mogel biti trd do njega. Vzamem iz listnice dvofrankovski denar. „Ako dovolite? . . ." Vzame ga ter ga pozorno pogleda, nato ga pa urno potlači v kaftanov žep. „Hvala lepa", reče. Njegov glas je bil že nekoliko hladen, da, celo ošaben. In se vsede na svoj stari prostor ter niti ne spregovori več z menoj. Izpil sem kavo ter vstal. Že smo dovolj počivali. Pogledal sem po dragomanu, da bi se napotili dalje, toda ni ga bilo nikjer. Šel sem ga iskat. Pred hišo ga nisem našel. V ozadju sem našel ležečo moško postavo. To je on. Znana mi je bila njegova lastnost, da se je pri vsaki mogoči in nemogoči priložnosti vlegel. „Halo! Nedžib! Na noge!" Dalje sledi. vedno prisopihali vikar Gorišek in pa nekateri „igralci". Ne imeli bi nič proti temu, če bi šolske sestre s pomočjo učenk predstavljale kako igro. Najodlečnejše pa moramo nastopiti proti temu, da bi se naša deca dala izrabljati v Gorišekove politične namene. Kak krik bi zagnali klerikalci če bi kak ljudskošolski učitelj kar po cele ure) izposojeval vse otroke svoje šole v svrho priuče-nja predstave kake napredne čitalnice. Naše šol. •sestre v Celju pa smejo očitno biti priganjalke Gorišekove, smejo v šoli drage volje politikovati (kakor lani za časa državnozborskih volitev!) in če mi protestiramo proti taki zlorabi naše mladine, se nam bo naposled zopet reklo: „liberalci" zapeljujejo mladino. Odločno pa pozivi jemo poklicane činitelje, da Gorišekovi oblasti nad sloven,-sko dekliško ljudsko šolo, ki je vendar ne vzdržuje on s svojimi denarnimi sredstvi, store enkrat za vselej konec! To je „resno" delo za ljudstvo! Dr. Korošec in Pišek imata v svojih okrajih toliko resnega gospodarskega dela, da bi — če bi svojo nalogo smatrala kot resno — skoro ne utegnila misliti na druge okraje. Pa kaj njima za resno delo, samo da delata zgago in kljubujeta drugim poslancem. V Bukovcih pri Ptuju je, kakor na drugem mestu poročamo — bil velik požar. | Občina se je obrnila na dr. Ploja za pomoč. Takoj je izdelal posi. dr. Ploj dobro utemeljen predlog in ga vložil. Kar zapazi, da je že en takšni predlog vložen. In čujte: Spisal ga je dr. Korošec, podpisal pa Pišek. Korošec je namreč izvedel, da se je občina obrnila na Ploja, in le da bi mu odjedel „slavo" — katere pa sicer Ploju ni mar! — je hitro napisal par fraz. Pišek seveda ne zna napisati nič, zato je predlog samo podpisal. Kako so smešno-otročji ti zvezarski poslanci! Za svoje okraje ne store nič (Roškar!!), drugod pa delajo samo zgago in zmešnjavo. Sleparji pri „Slov. Gospodarju". Na drugem mestu prinašamo izjavo g. Franc Žiteka, veleposestnika in župana v Bučečovcih na murskem polju. „Slov. Gosp." je namreč v svoji zadnji številki prinesel iz Bučečovec dopis, v katerem izjavlja gosp. Fr. Žitek, da noče imeti z narodno stranko nič več opraviti. Slutili smo takoj, da je to lumparija, in smo dobili kmalu tudi od gosp. Žiteka samega v današnjem listu priobčeno izjavo, s kater$ so bile naše slutnje potrjene. Seveda se tudi taka lumparija strinja s katoličan-stvom Gospodarjevih urednikov. A zdi se nami da mora stati na presneto slabih nogah stvar, katero se mora na tak sleparski način braniti in „utrjevati". Samoobsebi razumljivo služi tudi tako postopanje v utrjevanje „vere" med našim ljudstvom! Vodo delajo — za deželnozborske volitve gospodje zvezarji po ormoškem okraju. Na shodu pri Miklavžu je baje Pišek — kakor poroča Gospodar — (Pišek ima seveda v ormoškem okraju česa iskati!!) govoril med drugim: „Ko se je pred letom ustanovila „Slov. kmečka zveza", je bilo pričakovati, da bo tudi naša inteligenca z veseljem pozdravila ta korak in stopila v vrsto bojevnikov za ljudske pravice. Toda ona nas prezira. Kadar so kake volitve, smo ji dobri, drugače pa nas še ne pogledajo. Zato pa se mi bolje zavedajmo svojega stanu in pometimo z istimi, ki nam delajo le škodo". To se pravi po domače: pri prihodnjih deželnozborskih volitvah volite lahonskega Meška, čez pet let v državni zbor pa za božjo voljo ne več dr. Ploja! Saj se poznamo! Shoda narodne stranke v Zavrču minolo nedeljo se je udeležilo nad 100 ljudi. Predsedoval je shodu, ki se je vršil v gostilni gosp. Tomaža Murkoviča, g. Ivan Veselič. O posameznih točkah dnevnega reda je obširno in temeljito ter stvarno razpravljal g. dr. Koderman iz Ptuja. Sprejele so se razne rezolucije, med njimi ena, ki izreka ogorčenje nad pisavo „Slov. Gosp.", druga pa, ki izraža zaupanje vodstvu narodne stranke. Sprejela se je tudi zaupnica poslancu dr. Ploju. Govoril je tudi g. nadučitelj Troha. — Po shodu je bil pogovor o krajevnem odboru narodne stranke, kateri se v kratkem ustanovi. — Shod bo velikega pomena za bodočnost stranke v našem okolišu. Naprej! Surov odvetnik. Pod tem naslovom poroča zadnji „Slov. Gosp.", da so nekje kmetje proti „liberalno-gosposki" posojilnici osnovali svojo posojilnico in da se je ob tej priliki nek „liberalni doktor" izrazil o kmetih, češ da so „te proklete svinje". — Po zi vi j e m o „Slov. Gosp." odločno, da pove ime tega odvetnika, in imenujemo vse urednike „Gospodar- jeve", dokler tega ne store, podle laž-n j i v c e. S palicami v rokah in s kamenjem v žepu so si hoteli priboriti nedavno nemški klerikalni kmetje pod vodstvom klerikalnega poslanca Ha-genhoferja pristop na vseučilišče v Gradcu. Toda nemški burši so jim zastavili pot, in prišlo je do pretepa, po katerem je bilo nekaj krvavih glav, Nas konečno ta „notranja" zadeva Nemcev ne bi brigala mnogo, ko bi ne tičal za tem namen: s pestjo in silo ubiti svobodo naših visokih šol. Doslej so se smatrale te za posvečeno torišče vede. odslej naj vsled strankarske zagrizenosti tam zavlada politični duh. Globoko bodo padle visoke šole v tem znamenju. Pustno številko je izdala celjska „Deutsche Wacht", glasilo spodnještajerskih odpadnikov, za pretečeno nedeljo. Z vso resnostjo pripoveduje, da se je dne 6. t. m. vršila glavna skupščina naše Ciril-Metodóve šolske družbe v Bohinjski Bistrici in da je prišlo do razkola; pripominjamo, da se je ta skupščina vršila dne 6. avgusta 1907. — Dalje piše, da zboruje v Pragi kongres „svobodne misli" in da se tega kongresa prvič udeleže Slovenci. Pripominjamo, da se je vršil ta kongres septembra lanskega leta. — O vsem tem je izvedla ljuba vahtarica dne 16. maja 1908. — Sploh je vahtarica zadnji čas silno „izvirna". Pred poldrugim mesecem so prinesli graški listi poziv na „alpske Nemce", naj bojkotirajo Zatkovo tovarno za testenine v Budjejovicah, češ da je to tovarna onega dr. Zatka, ki z dobičkom iz te tovarne, katerega mu pa dajejo Nemci, osvaja „nemške" (!) Budjejovice. — Lastniki tovarne so poslali listom izjavo, da dr. Zatka ni v nobeni zvezi s tovarno. Čez poldrugi mesec pa pride „Deutsche Wacht" z onim pozivom na „alpske Nemce", v katerem hujska proti „dr. Zatkovi" tovarni!! (Pozivanja na bojkot v „Deutsche Wacht" seveda celjski državni pravdnik ne vidi!) So vam res „kunštni" ti „re-dakterji" naših odpadniških revo!verskih lističev! „Triletna svinja", tako je zmerjal pretečeni torek mlad kadet 1. stotnije 87. pešpolka četo-vodjo ob priliki, ko je ta v takozvani Čhemal-vojašnici v Celju vežbal nadomestne rezerviste. — Četovodja se je pritožil svojemu stotniku. Kaj se je zgodilo kadetu, se ne ve; bržčas nič. Poživljamo naše poslance, naj sporočijo to cvetko iz vojašničnega dvorišča ministru Georgiju. Posebno prosimo posi. Ježovnika, naj zopet vpraša domobranskega ministra, kdaj da bo že iztrebil nečuvene surovosti in brezprimerna žaljenja, katerim je izpostavljeno moštvo s strani častnikov in kadetov. — Kot ljudje, državljani in davkoplačevalci pričakujemo točnega odgovora. Petanjsko slatino v korist naši družbi Ciril-Metodovi ima v zalogi g. Jakob Vrečko v Slov. gradcu. Opozarjamo na to slov. gostilničarje, posebej pa vse narodnjake,, da v vsaki gostilni zahtevajo to slatino. Vsaka steklenica ima etiketo, na kateri stoji, da se slatina prodaja naši šolski družbi v korist! Nemškega šolskega nadzornika za vse nemške šole na Spodnjem Štajerskem hočejo, kakor se nam poroča, dobiti naši nemškutarji. Torej do-zdajni okr. šolski nadzorniki so jim vkljnb temu, da preskrbno negujejo baš nemške šole, še premalo nemški. Ne las se ne sme skriviti kakemu nemškemu učitelju in naj je še tak politični razgrajač — to povelje izpolnjujejo vestno naši šol. nadzorniki. Pa to je še vse premalo! Na nemških šolah po Spodnjem Štajerskem je več kot 2/3 dece slovenske, ki le vsled zaslepljenosti in neumnosti staršev tja zahaja, in to deco naj se na milost in nemilost izroči nemškemu nadzorniku! Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Brežicah. Pri občnem zboru podružnice dne 14. maja 1908. izvolil se je sledeči odbor: Prvomestnik g. Andrej Levak, veleposestnik, zapisnikar g. Franc Pišek, tajnik Posojilnice, blagajnik g. Josip Uršič, vsi v Brežicah. Sklenilo se je delati z vso vnemo na to, da se že v jeseni letošnjega leta otvori otroški vrtec. Da se pridobijo tudi potrebna denarna sredstva, se vrši dne 5. julija t. 1. na Griču pri Brežicah velika ljudska veselica, katere čisti dobiček je namenjen za otroški vrtec. — Prosimo vsa sosedna narodna društva, da se ozirajo na to veselico. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slovenski Bistrici. Širom Slovenije se pojavlja v zadnjem času na izobraževalnem polju živahno gibanje: tu pod zelenim Pohorjem smo v tem sicer še nekoliko zaostali, a nedavno se je v Slovenski Bistrici sestavil odsek, ki si je stavil nalogo, za- četkom jeseni otvoriti javno ljudsko knjižnico v večjem slogu. V svoji prvi seji je sklenil nazvati knjižnico po častnem članu slovenjebistriške čitalnice dr. Josipu Vošnjaku. Mož prvoboritelj izza časa prvih taborov je posvetil vse svoje življenje svojemu narodu; kot politik in književnik je delal neumorno, da pripomore po svojih močeh slovenskemu ljudstvu do višje kulturne stopnje. Iz njegovih „Spominov", ki jih je izdala „Slovenska Matica"' v dveh knjigah, se zrcali njegovo vsestransko in plodonosno delovanje. S svojimi deli, izmed katerih naj omenimo „Narodno knjižnico", „Slovenski tabor", „Socijalni problem in kmetski stan", „Slovenci, kaj čemo?", „Umno kletarstvo", „Svoji k svojim" itd. si je postavil trajni spomenik v slovenski književnosti. — S posebnim veseljem je pozdravil dr. Vošnjak idejo o ustanovitvi ljudske knjižnice, ki bi nosila njegovo ime. Slovenjebistriška čitalnica je podarila v ta namen že svojo društveno knjižnico, posojilnica pa prvih sto kron, kar pa je jedva za prve potrebščine. — Obračamo se tedaj do vseh rodoljubov, ki jih veže prijateljski spomin in narodno spoštovanje do dr. Josipa Vošnjaka, da se po možnosti odzovejo našemu pozivu; posebno pa še prosimo one roiake, ki so kdaj bivali v Slovenski Bistrici ter poznajo naše težavno stališče v bojt za narodnost, da poklonijo kak prispevek v knjigah ali v denarju. Vse pošiljatve se naj blagovolijo nasloviti na: gdč. Otilija Feigel-ova v Slov. Bistrici. Prispevki se bodo izkazovali v časopisih. — Kupujejo pa se tudi dobro ohranjene knjige po primerni ceni; kdor jih ima, naj naznani ceno in naslove knjig odseku Vošnjakove ljudske knjižnice v Slov. Bistrici. Modras je pičil dne 12. t. m. 12 letno Marijo Krevsel, hčerko zidarja Ivana Krevselja pod Oljsko goro v Sv. Martinu ob Paki. „Kmetijska podružnica za Zadrečko dolino" se osnuje v nedeljo dne 24. maja v gostilni gospe Mikuš v Gornjem gradu. Zborovanje se začne ob 1. uri popoldne. Predava tudi kmetijski potovalni učitelj g. Fr. Goričan. Kmetje, pridite v obilem številu! Kmetijska podružnica naj bode vaša naravna stanovska združitev v vašo korist! Polenšak. Nagloma je umrl 12. t. m. obče-priljubljeni, nadebudni mladenič Visenjak Ivan. Bil je skozinskoz narodnega mišljenja in vrl na-prednjak. Dovršil je kmetijsko šolo v Grotenhofu in bi bil s svojo marljivostjo in dobrim zgledom mnogo koristil sosedom in vsej okolici, da ga ni kruta smrt iztrgala iz rok njegovih dragih. V nedeljo se je še udeležil shoda narodne stranke na Polenšaku in bil izvoljen v krajevni odbor. Njegov pogreb je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik. Hudo prizadetim staršem in celi rodbini pa naše iskreno sožalje! Bučečovci na murskem polju. Podpisani izjavljam s tem, da nisem v nikaki zvezi z notico, ki jo je prijavil „Slovenski Gospodar" v zadnji številki, ampak da si je dovolil zlorabo mojega imena in prav neumestno šalo neki nesramni pre-drznež ali iz naše občine ali iz soseščine. Kar se tiče mene, sem bil in ostanem zvest načelom narodne, napredne stranke dokler in v kolikor se ista strinjajo s koristmi našega kmečkega stanu in z našimi narodnimi težnjami. V Bučečovcih, 17. maja 1908. Fr. Žitek, veleposestnik in župan. Ruška koča pri Sv. Arehu na Pohorju je otvorjena. Preskrbljena je z izbornim vinom in pivom, oskrbnica gospa Ivana Sernčeva pa bo spretno preganjala glad lačnim turistom. V spalnici stoji 12 mehkih postelj, v kratkem pa bo zgotovljena posebna soba za gospe. Prijatelji slovenskih planin! Pozabite vsaj za en dan vsakdanje skrbi in težave in pohitite v Ruško kočo! Utopljenega otroka so našli med skalovjem ob obrežju Drave v smolniški občini. Imel je samo srajčko na sebi ter je najbrž padel v Dravo, ki je bila zdaj zelo velika. Starši, pazite boljše na otroke! Izzivanje poštnega uradnika. Nekaj časa sem se vozi na progi Rogatec-Grobelno neki poštni oficijant, ki sliši na ime Rošker. Fant je postal zadnji čas zelo predrzen, in izziva na celi progi Slovence s tem, da si ovija svojo okroglo glavico s hrastovimi vejami. Da pa njegova hrabra prsa ne zaostanejo za glavo, mora seveda tudi tja pripeti šopek dlavic, da počasti tembolj svojega Bis-marcka. Če se kinčajo otroci s takimi rečmi, ne rečemo nič, če nas pa izziva c. k. poštni uradnik, tega pa Slovenci ne trpimo. — Upamo, da c. k. poštno ravnateljstvo odpravi enkrat za vselej take sporne razprave v tej vlogi neumestna (nntnnlih), ker od imenovanih s t r o -kovnjaških sodnikov-lajikov ni nobeden slovenskega jezika zmožen". — Sedaj je torej jasno: merodajna je le edino jezikovna zmožnost sodnikova, ne drž. temeljni zakon, ne jezikovne naredbe, ne zdrava pamet. Podpisan je na tem famoznem sklepu nadsvetnik Schwentner. Seveda, Slovenec mora vedno na čelu marširati — proti Slovencem bratom! To je že stari slovenski greh. Proti sklepu se vlože vse mogoče in dopustne pritožbe. Če postave in naredbe niso zgolj „humbug", slepilo za lahkoverne Slovane, tedaj je gotovo, da nadsodišče te Schwentner j e ve najnovejše iznajdbe ne bo patentiralo." provokacije in pouči svoje uslužbence, da niso za izzivanje nastavljeni, ampak za to, da vestno svojo službo opravljajo. Uljudno vprašanje. Iz občinstva se nam piše: Lastnike prodajalne tobaka v celj. Nar. domu bi vprašali, ali ima res prodajalka pravico imeti v prodajalni pripete na prsih plavice? Stalni odjemalci. Spodnještajersko nemško učiteljsko društvo je zborovalo dne 17. t. m. v Celju. Zborovanja se je udeležil tudi n ad uči t el j Tglar iz Loke pri Zidanem mostu. Kaj neki porečejo slovenski Ločani k takemu postopanju svojega nadučitelja? Obsojen slepar. Dne 18. t. m. je bil 20 letni zavirač južne Železnice v Mariboru Franc Veber pred okrožno sodnijo 'obsojen na 3^ mesece ječe, ker je na sleparski način s ponarejenim podpisom dvignil pri blagajniku na južnem kolodvoru plačo zavirača Feliksa Berzela in si jo prisvojil. O slepariji smo svoj čas poročali. Požarji. V Pamečah pri Slovenjem gradcu je pogorelo pri posestniku Kandiku. — V Šmiklavžu (slovenjegraški okraj) pa gozd lesotržca Pernata. Silen veter je ogenj naglo širil. Zaradi nesrečne ljubezni se je zastrupila pri gostilničarju Hojniku blizu Št. II ja v Slov. Gor. natakarica Ana Kihlarič in je dne 15. t. m. umrla. Detomorilka. Pred kakimi tremi tedni je por rodila v Vurberku Julijana Krefel, a je dete umorila in v vrtu zakopala. Spočetka je tàjila. Vendar je potem priznala in so jo zaprli. Čujemo, da je bila članica Marijine družbe ali dekliške zveze. (Kakor baš čitamo v „Tagespost", izjavlja tam vurberški župnik, da Krefel ni bila članica dekliške zveze. Op. ured.) Prodajo „Narodnega Lista" v Mariboru je prevzel g. Vilko Weixl, trgovec s papirjem v Gosposki ulici št. 33. S pošte. Poštna ekspeditorica gca Marija Fister je imenovana za poštno oficijantinjo v Trbovlje. Ptuj. Konkurz je napovedan nad premoženjem Otilije Gassner pod Firmo Anton Gassner, trgovina z mešanim blagom. Zlato poroko sta slavila dne 13. t. m. v Sv. Križu pri Rog. Slatini posestnik Juri Frizuik in njegova žena Marija. Remšnik (mariborski okraj). Umrl je nadučitelj g. Josip Smole v 54. letu starosti. Bil je vrlo naroden mož in je deloval 24 let v tem obmejnem kraju. Treba bo največje budnosti, da ne pride na to mesto kak mlačnež. Loka pri Zidanem mostu. Tukajšnjo graščino sta kupila gg. Dermelj iz Boštanja in tovarnar Hauptman iz Ljubljane. Loterija „Südmarke". Graški listi poročajo da bo vrgla ta loterija 70.000 čistega dobička. Seveda se bo uporabil že glasom namena loterije ves ta denar ob naših mejah. Kdaj dobimo Slovenci „Südmarko"? Zgodovinsko društvo za Spodnje Štajersko priredi v nedeljo dne 24. maja 1908. ob 3. uri popoldne v Slov. Gradcu v okoliški šoli poljudno predavanje: „Zgodovina Slov. Gradca in okolice". Predava g. dr. Anton Medved. Vstop je prost. iz sodoijsko-pisarniške službe. Kancelist Iv. Schweiger v Mariboru je imenovan za sodnega oficijalh. Kancelist Ivan Žiga rt iz Slovenske Bistri«« je premeščen k Sv. Lenartu v SI, Gor. Apton Božičko pa iz Brežic pa v Slov. Bistrico. Maribor. Glasbeni učitelj na c, kr. učiteljišču g. Emerik Berau se je poročil z gdc. Marijo, Podobnikovo. Lembah pri Mariboru. Tukajšnji gozd je mi-noli petek začel goreti iu ga je zgorelo toliko, dAi je škode več tisoč kron:. Sumijo, da je« nekdo zažgaL Romanje v Lurd. Nad 600 ljudi so spuavil-letos s Slovenskega duhovniki v Lurd. Okroglo 200.000 kron bodo izdali ti romarji. Za mislečega ift.računajočega človeka je tp, povedano, dovolj, zato se vzdržimo vseh nadaJjnih opazk. Velika razlika je m, ko pa mine ta doba, pa se naprosi deželni odbof, naj isti vzame tako šolo pod svoje varstvo! In to se je še do sedaj tudi vselej zgodilo. In kaj potem? Nemške učitelje mora plačati dežela (deželne doklade se zopet zvišajo), vse druge stroške pa, ki nastanejo všled vzdrževanja te nove šole, kakor popravila poslopja, pohištVo, snaženje šolskih prostorov, šolski sluga, k'nrjäva, drva, kratkomälo vse, kar je pW šoli potrebno, vse to pa bodo morali za-naprej plačevati slovenski posestniki šentlenarške župnije. Grda laž jé tedaj, da né bi iméft slovenski prebivalci za vzdrževanje nove šole nobenih stroškov. Kaki pa bódo učitelji na šulferanjski šoli? Učitelji naše dosedanje stare šole so sinovi slovenskega posestnika, izšli sò iz kmečkega stanu ter imäjo prirojeno ljubezen do slovenskih otrok. Našim učiteljem lahko mirne vésti zaupamo naš najdražji zaklad — naše otroke. Kaki pa bodo učitelji na nemški šulferajnski šoli ? Gotovo ne bodö to sinoVi našega kmeta, ampak bodo pri-vandràni tüjci, Neinci in najhujši sovražniki slovenskega ljudstva! Mar bódo irhéli ti tujci ljubezen do slovenskih otrok? Smešno! Gotovo ne! CB in n E ■ cö Ti privandrani tujci bodo imeli čisto drugo nalogo, kakor pa poučevati otroke, kar bi jim bilo potrebno za življenje. Ti nemški učitelji bodo UŠŽ imeli nalogo slovenskim otrokom vsajati v njihova nedolžna srca sovraštvo do slovenskega materi-- nega jezika, vcepiti sovraštvo do domače grude, ^^ sovraštvo do slovenske zemlje, do slovenskih pre-bivalcev. In zapomnite si, ti nemški učitelji bodo imeli nalogo iz slovanskih otrok vzgojevati ma-__, terijal za razne fabiike po mestih. S tem, da bodo ti nemški učitelji vcepili našim otrokom sovra-r|-> štvo do domače grude, sovraštvo do mile slovenske domačije, bode se našim otrokom porodila želja wU za tujino, in zapustili vas bodo vaši lastni otroci, ter bodo rajši šli služit, hlapčevat v mesta in f tovarne. CL5 Posestniki, vi se že danes zelo pritožujete, kako težko obdelujete svojo domačo zemljo, ker vam primanjkuje potrebnih delavcev. Kako britko »e—h pa se še bodete pritoževali, ko vas bodo zapuščali vaši lastni otroci, ker bodo šli v mesto služit. Zato skrbite za dober, nepokvarjen poljedeljski naraščaj. In za ta dober poljedeljski naraščaj, za dobro odgojo vaših otrok bodete v prvi vrsti m skrbeli, če bodete svoje otroke pošiljali v dobre šole, naše šole! Ti, v naše kraje privandrani nemški učitelji pa še bodo imeli eno nalogo in sicer nalogo, zadušiti vsak verski čut v srcih otrok. Slednjič bodo imeli ti učitelji nalogo prezirati našo vero in širiti protestantizem po krasnih slovenskih goricah. — Vse občinstvo je govoru g. dr. Tipliča pazno sledilo, in marsikateri nevoljni vsklik proti št. lenarčkim Nemcem je bilo slišati. Na to je dokazoval g. dr. Milan Gorišek, da nasprotuje šola z nemškim učnim jezikom v tako popolnoma slovenskem kraju, kakor je lenarčki, šolski postavi. Izključeno je namreč, da bi se mogel doseči v tem slučaju v postavi zahtevani cilj, vzgojevati otroke nravnoverno, razvijati njihove duševne zmožnosti, opremiti jih z znanjem in spretnostmi, potrebnimi za bodoče življenje. Nemogoče je otroku, priučiti se verouku, računanju in pisanju, če sploh učitelja ne razume. Oni veliki in za nas pogubonosni pogrešek, ki ga stori pri-prosto ljudstvo, je, da ne razlikuje nemške šole od one, v kateri se nemščina uči. Slednjo hoče, prvo se mu pa da. Če čutijo kmetje v katerem okraju potrebo, da bi se naj otroci naučili nemščine, naj zahtevajo, da jih slovenski učitelj, katerega otroci razumejo, uči, naj zahtevajo, da se naj na teden po več ur podučuje nemščina. Na šoli pri sv. Lenartu se je že itak utihotapil po prizadevanju znanih nemškutarjev in sovražnikov slovenskega kmeta v peti razred nemški pouk. Odgovor na nameravano ustanovitev nemške šole naj bode odločna zahteva po odpravi nemškega pouka v petem razredu. (Burno odobravanje.) V šolo z dobrim poukom nemščine — ven z nemškim poukom! Govornik je dokazal na podlagi prakse, da te takozvane zastonj-šulferajnske šole čez nekaj let, če že ne kar od začetka, pridejo vedno na ramena slovenskega kmeta. Najtrdnejši zid zoper nameravano ustanovitev javne nemške šole je odločen krajni šolski svet. Govornik opozarja zato vse č'ane občinskih odborov, naj si temeljito pogledajo one osebe, katere volijo v ta važni zastop. Odstrani se naj konečno sramota, da vlada celo slovensko narodno okolico najbolj zagrizeni tržan, največji sovražnik vsega, kar je slovensko. Tudi kmetje so posegli v debato o šulfe-rajnski šoli, posebno g. Kop, župan v Lormanju. Omenja, da nas je naša sedajna šola stala črez — 84.000 K — kar pa še do danes niso občine plačale. Razun tega moramo na leto za vzdrževanje šole, za šolskega sluga, za drva, za popravila vsako leto še črez 2000 K plačevati. In sedaj hoče par Nemcev nam kmetom, obrtnikom in drugim davkoplačevalcem zopet nov davek naložiti! Vsi kmetje moramo odločno biti proti šul-ferajnski šoli. Vsi navzoči so odločno protestirali proti temu, da bi se še ena šola ustanovila, ki je ^^ popolnoma nepotrebna. G. notar Fran Štupica je v svojem go-voru jasno dokazal, da bo to najnovejše darilo * * Nemcev naša poguba, ako bi ga vsprejeli. Kakor ^^ so nekdaj v trojanski vojski Grki, kateri niso >CO mogli vzlic dolgemu obleganju zavzeti mesta Troje, podarili T^ojancem velikega lesenega konja, , * * v kojem so bili skriti oboroženi vojaki, ki so se vsuli takoj prihodnjo noč iz konja ter poklali f ~~> mirno speče Trojance, ravno tako nam hoče podariti nemški šulferajn svojo šolo, iz katere naj bi svoj čas naši otroci prihajali noseč v srcu sovraštvo do one govorice, v kateri so se učili v' C/2 *OJD co mladosti prositi Boga vsakdanjega kruha, noseč sovraštvo do rodne zemlje in do soobčanov. Gospodje predgovorniki so nam že obrazložili, da bodemo morali vzdrževanje te šole plačevati mi. A kedo se poteguje za to šolo? V prvi vrsti uradniki, nadalje tukajšnji trgovci; vsi ti pa se žive od žuljev slovenskega kmeta, kateremu hočejo vzeti delavne moči in naložiti nova plačila. Na to predlaga resolucijo: „Vsi Slovenci pri Sv. Lenartu v Slov. gor. zbrani na shodu dne 10. majnika 1908 smo prepričani, da je pouk nemščine v naši pred kratkim dogotovljeni, a do danes še ne plačani ljudski šoli potreben in koristen — da se pri sedanjem učnem redu poučuje v njej zadosti nemščine, ker je nemščina od drugega do četrtega razreda obligaten predmet, peti razred pa je popolnoma nemški — vsled tega protestiramo kar najodločneje proti" ustanovitvi popolnoma nemške šole, ker bi se z njo ne doseglo večjih učnih uspehov, ampak naložilo občinam edino le večja bremena. — Naročamo „Slov. kat. političnemu društvu za šentlenarški okraj", da ta protest sporoči merodajnim uradom in našim državnim in deželnim poslancem." Re-zolucija je bila z navdušenjem sprejeta. — Govornik je še zaklical: Naj si gospodje Nemci zapomnijo: Mravlakovi časi so bili, a jih ne bo več! Za resolucijo, ki jo je stavil g. notar Fran Štupica, so vsi navzočLglasovali, dasi je bilo med njimi mnogo takih, fi so bili poprej še drugega mišljenja. H koncu še omeni g. dr. Tiplič, da ga veseli, da se je tega shoda udeležilo tako obilo okoličanov, dasi shod poprej ni bil niti naznanjen. Posebno pa še ga veseli, da smo bili danes v tem važnem vprašanju vsi Slovenci edini, brez razlike političnega mišljenja in če ostanemo edini, vidimo v tem našo zmago. Od Drave. V nedeljo, 26. m. m., sem se peljal s 7. vlakom zjutraj proti Koroškemu. Sedim pri oknu in mislim, kako krasno je vendar Pohorje v jutranji rosi, ko se zrcali v njem mladi ženin, zlato solnce; kar vstopi sprevodnik v moj kupe in se obregne ob mene in moje sopotovalce: „Sind die Windischen schon alle auf?" — Torej tako daleč je že z nami teptanimi in zaničevanimi Slovenci, da si že čisto navadni železniški sprevodnik upa žaliti nas! Žalostna nam majka, ako ne bomo začeli kmalu proti takim in enakim nesramnostim nastopati z vsemi postajnimi sredstvi. Ni dosti, da nas južna železnica popolnoma ignorira pri vseh napisih in listinah, pošilja še svoje kondukterje na nas! Ali smo mi zaradi Južne železnice na svetu ali pa Južna železnica zaradi nas? — V pojasnilo, zakaj si Južna železnica upa nastopati proti nam tako izzivajoče, naj navedem sledeči prizor: Stal sem v Sp. Dravogradu pred kolodvorsko blagajnico in čakal, kedaj bo njegova milost g. železniški uradnik blagovolil odpreti linico; poleg mene je bilo približno pet drvarjev, ki so se vračali s Koroškega in govorili slovensko med seboj — bili so skoro sami sinovi zelenega Pohorja. Linica se je odprla in zahteval sem glasno, da so drvarji morali slišati, vožni listek v slovenskem jeziku. Dobil sem ga in odstopil; radoveden sem bil, kako bodo moji tovariši drvarji nastopali; pristopil je prvi in zahteval listek nemško, istotako ostali... Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Razne novosti. 18.782 samoumorov je bilo preteklo leto v Združenih državah v Ameriki, torej skoro 30 vsak dan. Rodbinska štatistika na Francoskem. Francoski minister javnih del je ravnokar obelodanil štatistiko o rodbinah na Francoskem. Vseh rodbin je 11,315.000, od teh jih je 1,840.710 brez otrok, 2,966.171 rodbin ima le po enega, 2,661.978 pa po dva otroka. — Rodbine z mnogobrojnimi otroki so na Francoskem redke, le 2539 rodbin ima 10 otrok. 1437 rodbin 13, 249 rodbin 15, 34 rodbin 17 in 45 rodbin 18 in več otrok. 122 milijonov šlo v zrak. Preteklo leto se je pokadilo v Avstriji za 122,079.430 K, torej za 2,897.321 K več nego leta 1906. ^Tobaka se je prodalo 587,621.840 kg, cigar 559 milijonov komadov, cigaret 1786 milijonov. Književnost. Slovenska Matica je letos podarila svojim članom osem knjig, ki kažejo lep napredek domačega slovstva. Leposlovju sta namenjeni Zabavna in Knezova knjižnica. V prvi se nahaja 9 krajših črtic izpod peresa petero mlajših naših pisateljev; izmed povesti bodo posebno ugajale Tratarjeva smrt Žandar Stražnik, Pigmalion, Sirota Jerica in Lovec Klemen. Knezova knjižnica obsega eno samo daljšo povest Ksaverija Meška Na Poljani, ki jo preveva goreče rodoljubje in je v nekaterih prizorih naravnost krasno pisana. Iz svetovne književnosti je prevel R. Perušek Gorski venec, dramatično pesem črnogorskega vladike Petra II. Njeguša. Posebno poučen in zanimiv je uvod in komentar, kakor se sploh celo delo odlikuje po izredni temeljitosti. — Nekaj posebnega je letos tudi knjiga Kamniške ali Savinjske Alpe, ki jih je opisal znani strokovnjak Ferd. Seidl. Slovenskih narodnih pesmi je izšel 11. snopič, obsegajoč nabožne pesmi. V Zborniku je več znanstvenih razprav, med temi zgodovinski Ivan I. Herberstein. Hrvaške knjižnice je izšel letos II. zvezek in obsega lahko, umljive in obenem poučne in zanimive povesti, v začetku pa potopisne črtice Stanka Vraza na podlagi njegovih pisem. Letopis prinaša običajne stvari. Slovenci, podpirajmo Matico, pridobivajmo ji novih članov. Va 4 krone dobi vsak član za 1.1908 sedem krasnih, deloma ilustrovanih knjig. Za spisovatelje slovenskih učnih knjig. Deželni odbor kranjski je v svoji seji dne 13. aprila sklenil, da se spisovateljem slovenskih učnih knjig nagrade od dešelnegr odbora ne bodo nakazavale več po sedanjem načinu. Spisovatelj kake slovenske učne knjige ima temveč v bodoče, ako reflektuje na kako podporo, aprobirani tekst, predno ga da v privatno založbo, poslati deželnemu odboru, ki bo potrebno ukrenil ter se prizadel za to, da dobi spisovatelj primerno nagrado. To v vednost vsem, ki se bavijo s spiso-vanjem kake slovenske učne knjige. Deželni odbor kranjski v Ljubljani. Društvene vesti. Koncert šentpavelske godbe v „Skalni kleti". Ob lepem vremenu priredi dobro znana šentpavelska godba v nedeljo, 31. t. m. v „Skalni kleti" koncert od 5. ure pop. do 11. ure zvečer. Med godbenemi točkami poje moški zbor narodne pesmi. — K mnogobrojni udeležbi se vljudno vabi. II. občni zbor „Kluba slovenskih kolesarjev Celje" se vrši v sredo dne 27. t. mes. v „Skalni kleti" ob 8. uri zvečer z nastopnim vsporedom: a) Volitev odbora, b) pregled in odobrenje letnega poročila, c) volitev dveh računskih preglednikov, d) določitev letnega doneska oziroma odobrenje odborovega predloga, da se to leto udnina ne pobira, ker ima klub dovolj aktivnega imetja, e) slučajni predlogi. Po občnem zboru je k e gl an je. P. n. člane in prijatelje kluba vabi k obilni udeležbi • odbor. 3. izkaz prispevkov za „Šentjurski Sokol"» G. Zorko nabral 104 K, iz nabiralnika pri gosp. Dobovisku 10'46 K, iz nabiralnika pri g. Vugi, Grobelno 5'60 K, gosp. Jakob Kumerc, Slivnica 22'50 K, g. Stergar, Škale pri Velenju 5 K. Prej je bilo nabranih 374"30 K, sedaj 44 60 K, skupaj 418 90 K. Za pripravljalni odbor: Alojzij Recelj, Dr. Jožef Ipavic, t. č. blagajnik. t. č. predsednik. V Mariboru sta nastopila ljubljanska operna pevca M. Kond rački in J. Kratochwill v treh koncertih dne 5., 7. in 9. t. m. Vsi koncerti so bili zelo lepi in obsežni. Z ozirom na pozno pomladansko dobo pa ni bilo na nobenem posebao mnogo občinstva. „Mariborski Sokol je priredil v nedeljo 10. t. m. svoj prvi večji izlet v Ernovž onstran Spielfelda, odkoder je korakal skozi slovenske obmejne kraje čez Plač v Št. IIj. Izlet se je izvrstno obnesel. Sokolu se je pridružilo tudi precej drugih Slovencev, dam in gospodov. V krasnem vremenu je odmevala med cvetnimi griči mila slovenska pesem. Pod Plačem so se ustavili izletniki v hiši gostoljubnega g. Thalerja, župana najsevernejše slovenske občine ob železnici, kjer so se izvajale tudi proste vaje med senčnim bukovjem. Slov. akad. tehn. društvo „Tabor" v Gradcu si je izvolilo na I. občnem zboru za letni tečaj sledeči odbor: predsednik: Korun Milan cand. iur., podpredsednik: Jančič Janko cand. iur., tajrik: Vrabl Niko, stud. iur,, blagajnik: Šumenjak Vekoslav, stud. iur., knjižničar: Fischer Fran, stud. tehn., gospodar: Boecio Lenart, stud. iur.; namestnika: Miklič Matko, stud. tehn., Štefe France, stud. tehn., pregledniki: Hrovat Vekoslav, stud. tehn., Lešnik Vekoslav, cand. iur., Reich Vekoslav, cand. phil. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju si je na svojem I. rednem občnem zboru 16. maja izvolilo sledeči odbor: Predsednik iur. Franjo Spiller, podpredsednik med. Vekoslav Zalokar, tajnik iur. Rado Prešeren, blagajnik med. Božidar Kiissel, knjižničar iur. Josip Cepuder. arhivar iur. Josip Grum, gospodar for. Robert Hartman, namestnika med. Maks Morie, iur. Jakob Uratnik. Pregledniki phil. Fr. Mravljak, phil. Jos. Bercé, agr. Albert Vedernjak. Družba sv. Cirila in Metoda naznanja tem potom, da se nahaja po širni domovini še mnogo nabiralnikov novih, zlasti pa starih, ki niso poslali še nobenih prispevkov. Nekateri nabiralniki vrše svoje delo že več let, ti imajo gotovo že celo kapitale! Nekateri novi nam pa tudi že niso poslali dva ali tri mesece ničesar. Prosimo vljudno, odprite jih in pošljite nam nabrane zneske. I. redni občni zbor akad. društva slov. agronomov „Kras" na Danajn se vrši z običajnim vsporedom dne 23. t. m. ob pol 8. zvečer v restavraciji R. Holzer, XVIII., Tiirkenschanzstr. 19. Listnica upravništva. Da ne bomo po nepotrebnem trosili toliko za razno npravno dopisovanje, bomo se pogovarjali odslej s cenj. gg. naročniki na tem mestu. Randl, Št. Pavel: Plačano do 31. 3. 1908. M. D.. Kozje: Plačano do 30. 6. 1908. Trupej, Sevnica: Pomotoma ste dobivali 2 iztisa. List imate plačan do konca tega leta. Stramič. Dragotinci. Oprostite, to je bila pomota. List imate plačan do 31. 12. 1907. Cizel, Piršenberg: List imate plačan do 30. 9. 1908 in se Vam redno pošilja. Babosek Janez, Krčevina: Neljuba nam je pomota, a razumljiva. V lanski knjigi naročnikov ste namreč vpisani kot stanujoč v „Babelčjivasi", v naslovih pa imate „Krčevina". Novo upravništvo, ki krajev ne pozna, Vas je na ta način pomotoma tirjalo. Oprostite! — Da koledarja niste prejeli, se pa čudimo, ker ste v knjigi, v kateri imamo zapisano vse. katerim se je koledar poslal, zapisani tudi Vi. To je vsekakor pogrešek pošte! Kdor hoče kupiti in prodati dobičkanosna posestva v lepih okraju blizu cest in tik cest, različnih velikosti in cen, od 6000 do 40.000 K,*: v ugodnih plačilnih obrokih, primernih razmerah vrednosti in izbrana boljša zemljišča in poslopja, za katera prevzame posredovanje Rok Lončar, posestnik v Ivenci pri Vojniku, okraj Celje. Ako pa kdo hoče kakšno boljše posestvo prodati, naj se mu pismeno naznani. Prostovoljna prodaja V nedeljo, 24. t. m. od 10. ure dalje se bode vršila prodaja zemljišča in premičnin na Lipo-glavem, na meji občine Ponikva in Loče. Zemljišče z zidano hišo in lepim gospodarskim poslopjem, tik ob železnici meri nad 45 oralov, med temi 20 oralov lepega raznovrstnega gozda. Proda se skupno za 20.000 K ali pa na drobno. Polovica kupnine ev. tudi več ostane lahko vknjižena. Živi in mrtvi inventar je takoj plačati in odstraniti. Pojasnila daje Jože Korže pd. Palonjek na Ponikvi ob juž. žel. 121 1 Trgovskega « učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmeta Norb« Zanier & sin, Sv. Peter, Savinska dolina. 126 3-1 Izkaz posredovalnice „Slov. trg. društva v Celju". V služIjo se sprejme: 1 poslovodja, 10 pomočnikov mešane stroke. 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 1 blagajničarka. 4 prodajalke, 1 kon-toristinja. Službe iščejo: 6 pomočnikov mešane stroke, 3 po-močoiki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 prodajalke. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Dobroidočo 120 2 2 Pekarijo iščem na deželi ali pa v trgu. — Ponudbe pod: Poste restante Maribor štev. 35 do 1. junija. Novo malo rabljeno kolo se ceno proda. Več se izve pri lastniku Tekoslav V v- Sifrer, Žalec. 1251 iz boljše hiše se takoj sprejme pri krojaški mojster v Celju, Kolodvorska ulica št. 5. 119 2-2 Slovenci Slatino kislo vodo ki se prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda. — Zalagatelj: JAKOB VREČKO, Slovenjgradec. Josip Repič mizarski mojster na POLZELI priporoča cenj. občinstvu svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoča za naročila. Išče tudi mizarskih pomočnikov. 36 23-7 Važno za Vtttorejce! ^ --------------—---------.T-..... Proti peronospori in ples-njivcu na trsju je najboljše : : preizkušeno sredstvo s : .......-T-. Pauer-jev patentirani lug kateremu se primeša polovico bakrene galice. S tem škropljene trte se razlikujejo od drugih v tem da jako dobro obrodijo ter ostanejo vedno zdrave in lepe. Pauer-jev patentirani lug zabranjuje tudi gnjilobo (Oidium) grozdja, kar se je v večjih vinogradih z izvrstnim uspehom dokazalo. Škropljenje s Pauer-jevim pat. lugom pride izdatno boljše in ceneje, kakor z dosedaj rabljeno samo galico. Vzame se za prvo škropljenje 1 kg luga, 1 kg galice, za drugo škropljenje 11/2 kg luga, 11/2 kg galice na polovnjak vode. Pauer-jev patentirani lug se posebej v topli vodi raztopi, nato se primeša raztopljeni galici. — Dobiva se ^ vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah. i24 x Proda se potom parcelacije veleposestvo -—--Bežigrad pri Celju = sestojoče iz dobrih host, travnikov, pesejanih njiv in več k tej graščini spadajočik večjih in manjših aron di ranih posestev s hišami, gospodarskimi poslopji, -kozolci itd. xcsccsx Razven tega je naprodaj poleg tvornic cinka in emaila 9 oralov stavbišč, od 200 □ klft. naprej. — O priliki kupa ima kupec položiti primerno aro, a ostanek kupnine lahko plač takoj, ali od 1 do 15 let, polletnih obrokih, za katere sme sam določiti termin. ìcxc? Banka se vknjiži samo na od nje kupljena zemljišča. — Brez obzira na določene termine pa more kupec, kadar hoče, izplačati celi ostanek kupnega zneska brez odkazanega roka in pristojbine. Ustmena in pismena pojasnila daje g. I. Dolinar v Celju, Vrtne ulice ali banka sama. Hrvatsko slav. banka za parcelacijo in kolonizacijo d. d. 122 v Zagrebu. (F Ell: nini: i § Kdor želi kupiti uro, srebrnino ali zlatnino, = naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko - Rafael Salmič v „Narodnem domu" v Celju Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic,_yerižj' V - '^f-i, • \.y • J .-v-. r*» ~ —-... —:—:---—---- ZADRUGA „LASTNI DOM" V CELJU .......j___ se je preselila s svojo pisarno v lastne pjcostojce ........................... Gilp ■ » Rotovška ulica štev. 12, k nadstropje ■ ■ Celje Uradtije vsako sredo in soboto predpoldne. Pojasnila se dobijo vsak dan pri tajniku v pisarni ali pa pri udih načelstva. Zadruga „Lastni dom" je kreditni» zavod in sprejeraä od vsakogar hranilne vloge, katere obrestuje stalno po % od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje zadruga sama, ne da bi ga vlagateljem odtegovala. Zadruga dovoljuje v prvi vrsti stavbeni kredit ter predujme na knjižne terjatve, račune itd. do gotove visokosti in po dogovoru. — Vlagateljem so na razpolaganje hranilni' nabiralniki (pušifse), ki so najpripravnejše sredstvo za varčevanje. Izmed slovenskih zavodov ima le zadruga „Lastni dom" vpeljane te hranilne nabiralnike. 73 16-11