Naročnina maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. }os. Benko v M. Soboti telefon številka S. Stev. rač. poštne hran, 12.549 fzhaja vsako rsadel]Q V. IE?0 Murska Sobota, 30. oktobra 1938. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15»/, dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Življenje nas uči Pred nedavnim smo stali pred novo katastrofo sveta. Le malo je manjkalo, da nebo ni ponovno zažarelo v smrtonosnem ognju. Vsi se zavedamo s kakšnimi žrtvami je bil ta plamen ugašen. Razkosana Češkoslovaška, v osrčju Evrope, ki se počasi dviga iz največjega ponižanja ki more doleteti kakšen narod, bo za rodove in rodove živo svarilo, kam pelje zaupanje do takozvanih prijateljev in zaveznikov. Če pridejo na človeka usodni udarci in če takrat obupa je splošna sodba, da je slabič. Če pa nosi v sebi globoko vero do svojih življen-skih sil pa služi večkrat nesreča za mejnik, ob katerem se rodi spoznanje, da je bila prejšnja pot napačna in da je treba kreniti po novih smereh k novemu življenju. Kolikokrat se da življenje narodov primerjati z življenjem posameznika. Večkrat lahko kake nesreče pahnejo narod v obup a mnogokrat se pa tudi zgodi, da se ob splošni narodni nesreči, narod še le zdrzne in se začne zavedati svojih neizrabljenih sil. In zgodovina pozna mnogo primerov, da je iz velikih nesreč narod ostal še močnejši. Izmodren in očiščen po veliki narodni bolečini se vrže s stisnjenimi zobmi na novo delo, ki je prineslo ne-slutene uspehe. Vsega tega se zaveda danes ponižani češki narod, ki se mu je čez noč zrušilo vse, kar je u-stvaril v dvajsetih letih svoje težko priborjene in z največjimi žrtvami plačane svobode. Vendar pa ta strahoviti udarec ne bo stri tega — žilavega in delavnega slovanskega naroda. Še vedno nekako omamljeni od nedavne katastrofe, so si že začrtali pot v bodočnost, ki bo živo nasprotje one iz preteklosti. Predvsem so si jasni glede svojih zaveznikov, ki so jim neprestano obljubljali svojo pomoč. To veija za Francijo in za sovjetsko Rusijo. Posebno na zadnjo, ki je vedno govorila o svoji vojni moči in da je vedno pripravljena pomagati ogroženim zaveznikom so Čehi mnogo gradili. Ko pa je prišel trenutek, ko bi se morali uresničiti vse dolgoletne obljube, ni bilo v Rusih ne duha ne sluha. Zato pripada baš sovjetski Rusiji največji delež pri razkosanju Češkoslovaške. Po ruskih zaslugah so se nehote znašli med krivci češke katastrofe tudi Francozi, ki so prav tako slepo verovali v sovjetsko bahavost, ne da bi se prej prepričali o resničnosti vseh visokodonečih fraz. Nujna posledica vsega tega je bila, da so Čehi z temi prijatelji sklenili svoje račune, na žalost šele sedaj, ko so izgubili polovico svojega ozemlja. Politično zvezo s Sovjetijo so Čehi že odpovedali, Tudi doma čistijo kar se da in so razpustili že vse komunistične organizacije. Isto je storila tudi samostojna Slovaška. Tako so slednjič v osrčju Evrope podrli zloveščo komunistično drevo, ki je metalo svoje temne sence tudi po sosednjih in oddaljenejših državah. Pri vsem tem se s strahom vprašujemo, kaj bi bilo z našo državo, če bi hodila po istih zunanje političnih potih kakor bratska Češkoslovaška. Odgovor ni težak 1 Dejanja govorijo preveč prepričevalno in nedvomno bi bilo tudi naše dvajsetletno delo pri izgradnji našega svobodnega doma, razrušeno in uničeno. Da je nam ohranjen obup nad razvalinami našega dela se imamo za- hvaliti edino le krmarju naše zunanje politike zunanjemu ministru in predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču. To je prvi in največji nauk, ki nam nudi tragedija češkoslovaškega naroda. Do vsega tega pa mogoče ne bi prišlo, če češki narod ne bi bil tako strankarsko razcepljen, kar je dovedlo do tega, da je sorazmerno majhna skupina ljudi znala narekovati zunanjo politično pot češkoslovaškega naroda, ki ni hotela v gotovih vprašanjih nikdar mimo Moskve. Vsa svarila in med onimi, ki so vidli to pogubonos-no pot je bil tudi naš predsednik vlade Dr. Stojadinovič, niso nič zalegla. Usodna trmoglavost nekaterih ljudi in to v zgodovinskih trenutkih, je spravila milijonski slovanski narod v obup. Iz vsega tega se moremo marsičesa naučiti. Učenci smo, zato ne smemo biti tako zakrnjeni, da ne bi vedeli kaj nam je storiti. Tudi nam ne preostaja ničesar drugega, kakor da se notranje strnemo, pozabimo vse medsebojne prepire in da ustvarimo močno in enodušno fronto, ki bi bila sposobna kljubovati vsem morebitnim neprilikam. Ali ne bi bili prihodnji dnevi, ki se porajajo v naši notranji politiki najlepša prilika za to? POLITIKA Najmočnejša skupina, ki bo nastopila pri bližnjih volitvah, bo JRZ z nosilcem vlade dr. Milanom Stojadi-novičem. Stranka že razvija močno delavnost ter prireja po vsej državi shode, na katerih govore najvidnejši člani stranke. Na nekaterih shodih bo govoril tudi ie dr. Stojadinovič. Kandidature za vse kraje še niso določene. Z JRZ bo nastopila in volila tudi skupina sedanjega ministra Sveti-slava Hodžera, tako imenovani ,bor-baši«. Dimitrij Ljotlč, vodja .Zbora« bo pri volitvah v državno skupščino nastopil s svojo listo. Slovenski socialisti bodo postavili svoje kandidature na Mačkovi listi v okrajih: Prevalje, Celje, Maribor levi breg, Maribor desni breg, Črnomelj, Ljubljana okolica in Radovljica. O volilnem sporazumu med Združeno opozicijo smo že poročali. Proti tej zvezi so nastopili nekateri prvaki JNS in to posebno v Savski banovini. Tako je banovinska konferenca JNS v Zagrebu, ki je s 30 glasovi proti 7 odklonila ta volilni dogovor. Pogajanja med socialisti in vodstvom združene opozicije glede skupnega nastopa pri volitvah, so se te dni uspešno zaključila. Socialisti bodo postavili v okviru dr. Mačkove liste večje število svojib kandidatov in to posebnb v industrijskih središčih države. Državni odbor za volitve je na eni izmed zadnjih sej sklenil, da ne sme biti na področju enega volišča več ko 1000 volilcev. Zaradi tega bo v vsej državi ustanovljenih večje število volišč. Tudi naša banovina dobi več novih volišč, med drugimi po eno v Gornjih Petrovcih, Gradu in Križev-Cih. V naši banovini bo pri decem-berskih volitvah 625 volišč. Predsednik banovinskega odbora JNS za savsko banovino De-metrovič je radi znanega sporazuma z Združeno opozicijo, s svojimi prijatelji izstopil iz stranke. Zastopniki JRZ za ljutomerski okraj so na seji v Križevcih soglasno določili za kandidata za ljutomerski okraj Franca Snoja, tajnika JRZ v G. Radgoni in za njegovega namestnika Alojzija Štuheca, banskega svetnika in načelnika okr. cestnega odbora. ŠTEV. 44. + Knez Arsen V Parizu je 78. letu starosti umrl Nj. Vis. knez Arsen, oče kneza namestnika Pavla. Pokojnik je bil armadni general jugoslovenske vojske. Njegovo truplo so prepeljali v domovino. Zadnji počitek je našel v grobnici kraljeve hiše Karadjor-djevičev na Oplencu. Za velikim pokojnikom bo dvor žaloval dvanajst tednov. Prvih šest tednov bo na dvoru globoka žalost. Knez namestnik Pavle je ob izgubi svojega očeta, prejel veliko tuzemskih in inozemskih sožalij, v katerih mu vladarji raznih držav izražajo sožalje ob bridki izgubi. ČeSkosIovaSka vlada je odpovedala zvezno pogodbo z sovjetsko Rusijo. Spremenjene razmere jo silijo k spremembi svoje zunanje politike. Na ČeSkem kakor tudi na Slovaškem je vlada razpustila vse komunistične stranke in obenem prepovedala izhajanje komunističnih časopisov. Po odstopu predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, ki je odiel v inozemstvo, ie vedno niso izvolili novega predsednika države. To bodo storili ie le takrat, ko bodo dokončno določene meje nove češkoslovaške države. Kanadska vlada je sporočila angleški vladi, da je pripravljena dovc-liti 20 000 beguncem iz Češkoslovaške naselitev v Kanadi. Begunci pa morajo imeti potrebna sredstva, da se morejo naseliti kot farmerji. V Nemčiji bodo v kratkem odpustili domov 100,000 vojakov, ki so bili poklicani pod orožje v času, ko je bila vojna nevarnost v Evropi na vrhuncu. Italijani so odpoklical! prvih 10000 vojakov iz španskega bojišča, kjer so se bojevali na strani generala Franca. Italija je to storila, ker bo šele sedaj Anglija priznala zasedbo Abesinije in uveljavila sporazum, ki ga je že poleti sklenila z Italijo. Državljanska vojna v Španiji se bliža koncu. Predsednik turSke republike Atatfirk je bil pretekli teden tako hudo bolan, da so vsak dan priča-kovali njegove smrti. Sedaj se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. GOVORI DRŽAVNIKOV, OPERE, PREDAVANJA V UM DOMU Z MDIOflPflHATI OD DIN 2.750"— NA MALE MESEČNE OBROKE Z DVOLETNIM JAMSTVOM PRVE PREKMURSKE STROKOVNE R9DI0DEL9VNICE NEMEC 39HEZ MURSHfl SOBOTA. NORA ORION MINERVA SACHSENWERK STANDARD TEF AG SIERA Brezobvezno predvajanje — zamenjava in prodaja rabljenih aparatov po ZELO UGODNIH CENAH IN POGOJIH Z DVOLETNIM JAMSTVOM. - NEMEC J. M. SOBOTA. Priprave za volitve Takoj po razpustu narodne skupščine in razpisu novih volitev narodnih poslancev, se je opazilo živahno potovanje strankarskih voditeljev na razne sestanke in pogovore. Že 22. oktobra se je ugotovilo, da bodo postavljeni samo dve listi in sicer lista vladne stranke J. R. Z., kateri se je priključil tudi Hodžera s svojo stranko, ter lista opozicijskega bloka v katerem so združene vse opozicijske stranke izszemši Ljotiča, ki misli za svojo stranko vložiti lastno listo. Nositelj vladne liste je predsednik kraljevske vlade g. Dr. Stojadinovič Milan, a liste opozicijskega bloka pa g. Dr. MaSek Vladimir. Vse to se je izvršilo primerno v kratkih dneh. Tako grupacljo strank se ni pričakovalo, zlasti ne, da bo stranka J. N. S., ki ima v pogledu vladavine in današnje ustave enak program, kot ga ima vladna stranka J. R. Z., stopila v blok onih strank, ki hočejo spremembo ustave in razdelitev države v samouprave. Predvideva se, da je število volilnih upravičencev približno v obeh taborih enako, vendar se to stanje s primerno agitacijo lahko spremeni, zato je pričakovati v splošnem prav živahno agitacijo. Tako vladna stranka, kakor združena opozicija so v nekaterih krajih že imenovale svoje kandidate. V na-Žem srezu so pristaši J. R. Z. določili za svojega kandidata g. Bajlec Franca, advokata v Murski Soboti, za namestnika pa g. Kerec Franca, šefa borze dela v M. Soboti. Slišimo govoriti, da dobiva vabila za kandidaturo tako od vladne kakor opozicijske stranke tudi g. Hartner Ferdinand, žu-pan občine Murska Sobota, da pa se db danes t. j. do 26. t. m. za kandidaturo ni še odločil. V dolnjelendavskem srezu odločno odklanja ponovno kandidaturo dosedanji poslanec g. Dr. Klar. Do 26. t. m. ni še z gotovostjo določen o srezu Lendava nobeden kandidat za narodnega poslanca. Sporazumno ugotavljanje osnove za davek na poslovni promet zopet dovoljeno. Davčni oddelek finančnega minis-terstva je obvestil davčne uprave, da morejo zopet sklepati z davčnimi zavezanci sporazume o davčni osnovi za plačevanje davka na poslovni promet. Sporazum se more skleniti za dobo treh let. Prošnja za sklenitev sporazuma se vloži pri pristojni davčni upravi in sicer istočasno z letno prijavo za pridobnino in prometnega davka. Za leto 1939 bo torej že iho-goče sporazumno ugotoviti osnovo za davek na poslovni promet. Kdor bi pa želel skleniti tak sporazum že za leto 1938, mora to takoj prijaviti pristojni fcfavčni upravi. Oni pa, ki so prošnje za sporazumno ugotovitev davčne osnove za davek na poslovni promet vložili, a te prošnje niso bile rešene, ker je medtem finančno minis-ferstvd 'ustanovilo sklepanje' teh sporazumov, naj se informirajo pri davčnih upravah, kako je s temi njihovimi prošnjami. Tudi vse druge potrebne Informacije dobe pri davčni upravi. Volitve Volitve razpisane dne 11. oktobra t. 1. se bodo vršile v nedeljo dne 1}. decembra 1938 ter bodo izvedene po določilih volilnega zakona z dne 10. septembra 1931. Vladi, ki je izdala ta zakon, je predsedoval general Peter Živkovič, bila sta v vladi tudi dva Slovenca in sicer Dr. Kramer in Ivan Pucelj. Ta zakon je samo nekaj spremenjen z zakonom z dne 24. marca 1938. Po tem volilnem zakonu so se do sedaj vršila že dvakrat volitve in sicer leta 1931, ko je dobil večino nosilec državne liste g. Peter Živkovič in 5. maja 1935, ko je dobil večino Bogoljub Jevtič. Narodna skupščina bo po teh volitvah štela 371 poslancev. Vsak politični okraj je obenem volilni okraj, poleg tega pa tvori svoj lastni volilni okraj vsako mesto, kjer je sedež banovine in mesto z nad 100.000 prebivalci. Vsak okraj voli redno le enega poslanca, le nekateri po dva, med tem Ljubljana okolica in Maribor levi breg. V Sloveniji bo pri prihodnjih volitvah izvoljeno 29 poslancev in sicer 14 v ljubljanskem volilnem okrožju, 15 pa v mariborskem. Aktivno volilno pravico ima vsak moški, ki je dovršil 21 let starosti in je državljan kraljevine Jugoslavije. Glasovanje pri volitvah bo javno po občinah odnosno po stalnih volilnih imenikih. Kongres zveze lovskih društev V Mariboru se je preteklo nedeljo vršil pod predsedstvom g. dr. Vasilija Jovanoviča 14. letni zbor Osrednje zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije. Na zboru so bila zastopana lovska društva iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Cetinja, Splita, Sarajeva in Novega Sada. Ko je bilo sprejeto obsežno poročilo o delovanju Osrednje zveze in o njenem premoženjskem stanju, je bila upravnemu in nadzornemu odboru soglasno podana raz-rešnica. Letni zbor je z živahnim odobravanjem In soglasno izvolil stari upravni in nadzorni odbor pod pred sedstvom g. dr. Vasilija Jovanoviča. Zbor je izčrpno proučil predloge posameznih društev glede izpopolnitve zakona o lovu in bo te svoje predloge predložil pristojnemu ministrstvu za gozdove in rudnike. Zbor je nadalje sprejel poročila in obračune lovskih razstav, ki so bile v preteklem poslovnem letu prirejene, ter je odobril pravilnik za strelske tekme z lovskim orožjem. Pravilnik je odslej obvezen za vse tovrstne tekme v naši državi. Zbor je določil pripravljalni odbor za organizacijo tega lepega športa. Z zbora so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vel. kraljici Mariji, kr. vis. knezu namestniku Pavlu in raznim predstavnikom. V zvezi z zborom se je vršila v Mariboru tudi velika propagandna strelska tekma, na kateri si j£ priboril prvo nagrado g. R. Vukmanovlč, član Lovskega društva v Mariboru. V tova-riškem duhu so se delegati podali na izlet na Pohorje in so zaključili zborovanje z družabnim' lovom pri čtknih gostiteljskega Lovskega društva v Maoru, ki je odlčno organiziralo celotni Spored1 Zborovanja. Predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič je sprejel dne 12. oktobra t. 1. depu-tacijo centralnega predstavništva trgov-stva, ki mu je predložila poročilo o važnih sklepih gospodarskega vprašanja, ki so bila ventilirana na zadnjem vsetrgovskem kongresu v Ljubljani, zlasti pa o vprašanju zaščite trgovcev. Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je z vidnim znamenjem sledil poročilom te deputacije, vendar je konštati-ral, da se mora rešitev teh vprašanj odložiti do konca volitev v narodno skupščino. Pri tej priliki je dejal predsednik vlade, da morajo trgovci tudi sami gledati na to, da pridejo njih zastopniki v novo skupščino ter da s svojim delom pripomorejo, da se bodo gospodarska in njih stanovska vprašanja čimpravilneje reševala. ManiSinski narodi na Poliskem Kako krivična je bila Poljska napram češkoslovaški republiki, ko je za bonh 70 000 Poljakov alarmirala ves svet češ, da živi ta manjšina izven okvirja svoje države in da ji preti vsled preganjanja in zatiranja popolna asimilacija, pove sledeča statistika, ki dovolj jasno dokazuje, da je tudi Poljska mozaik narodnosti, in da se bo tudi njeno vprašanje prej ali slej obravnavalo na secirni mizi evropskih kirurgov. Ali ji bo kdo tedaj pomagal, je drugo vprašanje. Mislimo, da ne, ker bo še vsem prizadetim narodom v preveč svežem spominu nebratska igra, ki jo je igrala, pa tudi doigrala napram slovanski sestri, v času, ko se je ta zvijala od muk amputacij, izvršenih na njenem zdravem telesu. Ukrajincev je na Poljkem 7 milijonov. Pravic nimajo nobenih, le davki, ki jih morajo plačevati, so ogromni. Uradniki v poljski Ukrajini so sami Poljaki. Večina šol je poljskih, Za dosego popolne in temeljite asimilacije ukrajinskega naroda, so spremenili 2166 ukrajinskih šol v poljske. — Tudi verska strpnost judovsko- rimo-katoliškcga režima se jasno kristalizira v tem, da so Poljaki pod takšnim pisanim in za nas katoličane nepojmljivim in nezdružljivim režimom, deloma zaprli, deloma pa zažgali nad 500 pravoslavnih cerkva. Prav tako se godi tudi Belorusom, ki jih je na Poljskem 2 milijona. — Agrarna reforma je pobrala Belorusom skoraj vsa zemljišča ter jih prisilila, da kot dninarji obdelujejo tisto zemljo, na kateri so kot gospodarji gospodarili že stoletja. — In kot dninarji bodo ostali, ker jim je poljska vlada prepovedala kupovati za lasten denar svoja zemljišča. Judov je nad 2 milijona, Nemcev tudi okoli 2 milijona in Litvancev okoli pol milijona. Tako izgleda danes Poljska, tista Poljska, ki je iskala pezdir v tujem očesu, a bruna v lastnem ni našla. Podružnica Zveze zdru* ienih delavcev v Murski Soboti, bo imela v nedeljo, dne 30. oktobra 1.1. ob 11. uri dopoldne v organizacijskih prostorih v Delavskem domu v M. Soboti, svoj občni zbor. Za vse člane je občni zbor obvezen. Vabimo vso ročno delavstvo od blizu in daleč, da se tudi ona udeleži tega zbora, Čeprav še niso člani ZZD. Prisostvoval bo tudi zastopnik centrale Iz Ljubljane. — Odbor. Oče 8 otrok povožen Na Polčanah je živel vpokojeni policijski uradnik g. Knez Ivan, brat pri nas na spiošno poznanega tajnika posojilnice g. Knez Josipa iz Predano-vec. V soboto dne 15. t. m. se je Knez Ivan peljal od doma z kolesom po nekem opravku. Na ozki poti je srečal tovorni avto, ki se mu je izognil, vendar je ob dovozu k avtomobilu po naključju zavozil naravnost pred avto, ki je Kneza povozil in na mestu usmrtil Pokojnega je prebivalstvo Pol-čan in sosednjih vasi čislalo kot zelo dobrega in pridnega človeka, ter skrbnega očeta In gospodarja. Poleg drugih društev ga bo posebno pogrešal Sokol kot vnetega sodelavca in skrbnega odbornika. Zapušča užaloščeno ženo in 8 nepreskrbljenih otrok, od katerih je najstarejši sin na III. učitelišču v Mariboru. Naj počiva v miru I Eno petino slovaške zemlje bi hoteli Ogri Ob priliki razgovorov med Slovaško in madžarsko komisijo je šef čsl. tiskovnega odseka izjavil: Slovaki so majhen narod, ki šteje 2 in pol miljona ljudi. Oni morajo sedaj, ko gre za ohranitev lastne narodnosti in zavarovanje življenske sposobnosti slovaške avtonomije, do vseh podrobnosti proučiti vsa na novo nastala vprašanja. Nepremišljena popuščanja bi mogla biti usodna za obstoj slovaške avtonomije. Zaradi tega je morala čehoslovaška delegacija v svojih razgovorih z Madžari povezati narodnostne ozire z vojaškimi, prometnimi in gospodarskimi. Madžarski predlogi so za Slovake nesprejemljivi, ker bi na ta način petina slovaškega naroda odpadla od Slovaške. Zato se delegacija ae more strinjati z razmejitvijo, kakor jo predlagajo Madžari, ker bi po tej poti ostala izven slovaških državnih mej večina najpomembnejših krajev. 30. oktobra 1938.__MURSKA Slavnostna otvoritev Kmetijske šole v Rahičanu BflDIO-flPflBflT Ofiflcitc si 6 J najnovejši model 5+1 kakor tudi 6 cevni baterijski BLAUPUNKT prejemnik, kateri 8tane£samo Din 3800.— Razen tega imamo na zalogi ZERTIK, INOELEN, SCHAUB, SACHSENWERK, BRAUN, EUMIG, KORTING. Dobite na male mesečne obroke pri znani solidni trgovini »■TI SOCD Al A 17 trgovina z radio aparati, | |||'BK HLVIm dvokolesi in šivalnimi stroji MURSKA SOBOTA. Slavnostna otvoritev kmetijske šole se je vršila točno po sporedu, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista. Po končanih službah božjih so številni odlični gostje odšli v Rakičan, kjer je bilo pred šolskim poslopjem zbranega že veliko občinstva, ki je prihitelo iz sokočkega, lendavskega in ljutomerskega sreza na to slovesno prireditev. Park pred šolo je bil okrašen z visokimi palmami in državnimi zastavami. Na poslopju samem, na pergoli pred glavnim vho dom pa so bile razvrščene krizanteme, begonije, juke in druge cvetlice, ki so dajale lično zgrajeni šolski stavbi nad vse slavnostno lice. Knezoškof dr. Ivan Tomažič je točno ob pol 12. uri opravil blago slovitvene obrede. Po opravljeni blagoslovitvi so vsi gosti in udeleženci odšli v okusno urejeno slavnostno dvorano zavoda, kjer je ravnatelj ing. Mi kuž pozdravil g. bana dr. Natlačena, prezvišenega knezoškofa dr. Tomažiča,. zastopnika tehničnega oddelka banske uprave ing. Čulka, dosedanjega poslanca g. Benka in dr. Klara, sreske načelnike g. dr. Bratino, dr. Farčnika in Grabrijana, nadalje kanonika Weixla, dekana Kranza in domačega župnika Vojkoviča, banske svetnike g. Bajleca, štuheca in Bačiča, ravnatelja gimnazije ing. Zobca, predsednika občine Murska Sobota g. Hartnerja in predsednika občine Murska Sobota okolica g. Celeča, svetnike kmetijske zbornice g. Kuharja in Lebarja, predsednike sreskih kmetijskih odborov g. Titana in Žižeka, zastopnike organizacij in vso občinstvo, ki se je udeležilo te pomembne slavnosti v Rakičanu. Ing. Mikuž je nadalje v svojem govoru zlasti povdarjal, potrebo kmetske izobrazbe v sedanjih časih, ko tekmuje civilizacija z nekdanjim preprostim življenjem, ko se kmetovi izdatki mnogo hitreje večajo in množijo kot dohodki, ko vabi in izvablja kmetsko mladino tujina in tovarna, v teh Časih rabi kmet več poklicne vzgoje in več strokovne izobrazbe, kot kedaj poprej. Šola pa bo gojila v kmetski mladini poleg ljubezni do zemlje tudi ljubezen > -+ murska Sobota: — Poroka. Dne 23. t. m. se je poročila v tukajšnji izraelitski sinagogi Hirschl Boriška, hčerka bančnega ravnatelja Hirschl Ferid-a z Spitzer Franjo, trgovcem iz Budaševo. Mlademu paru v novem življenju želimo obilo sreče 1 — Obžalovanja vreden dogodek. Pretekli teden je morala naia policija intervenirati v nekem žalostnem družinskem prepiru, ki je odjeknil celo na ulico in povzročil, da se je okoli prepirajočih zbrala cela gruča ljudi. Neki Smodiš Jožef iz Kroga, oče šestero otrok, je kaj rad zahajal ▼ M. Soboto k neki prijateljici Vilmi Peče-kovi na Koroški cesti. To početje ni bilo všeč Smodiievi ženi, ki ga je prosila naj bi se vendar vrnil domov in naj bi vendar pustil druge ženske pri miru. Seveda ta očitek je izzval prepir, vmes so padale tudi zaušnice in konec je napravila policija, ki je vso stvar prijavila oblastvu. — Popravek. Na željo g. Banfija, gostilničarja v Zvezni ulici, popravljamo nai članek, objavljen v M. K. itv. 43 pod naslovom aSobota raste" v toliko, da ne teče iz dvorišča gostilne na cesto gnojnica, ampak le voda, ki se nabira pri vodnjaku. Presojo tega pa pripuščamo članom občinske uprave in smo prepričani, da bodo spoznali, da tudi navadna voda nesme odtekati na javno cesto. — Plesni tečaj v Murski Soboti. MurskosoboSki obrtniški pomočniki in pomočnice v Murski Soboti priredijo v mesecu novembru plesni tečaj za obrtniško mladino, ki se bo vršil v prostorih združenja obrtnikov. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj svojo udeležbo prijavi Simpreje pri predsedniku združenja g. Suklču. NOVOST NOVOST Dospeli so najnovejši in najmodernejši radio aparati: RADIONE HORNVPHON B R A U N MEDIATOR Aparate Vam prevajam na domu, brez vsake obveze za nakup. Zastarele aparate ugodno zamenjam. Aparate dobite na 18. mes. obrokov. CENE N1SKE! ZAHTEVAJTE PONUDBE! Velika izbira Šivalnih strojev od 1525 Din naprej. Pisalni stroji od 1750 Din. STIVAN ERNEST, S^S^otoSi^a Murska Sobota Sedaj: ZVEZNA ULICA 2., od 1. oktobra naprej v novi hiši na GLAVNEM TRGU. — Premestitve. G. Kflčan Kalman, učitelj v Fokovcih je premeščen na osnovno šolo v Križevce Prekmurje. Šolski upravitelj g. Hari Deoniz je pa v isti lastnosti premeščen iz Križevcev v Fokovce. Obema želimo na novih mestih mnogo zadovoljstva. — Važno I Ugodnosti turističnega vizuma, ki stane samo 10 din, uživajo vsi inozemski potniki, ki obiščejo katerikoli kraj v Sloveniji v turistične svrhe in ki ostanejo najmanj 3 dni do največ 90 dni. V smislu teh predpisov imajo torej tudi turisti, ki obiščejo M. Soboto, pravico do turističnega vizuma. Ob nabavljanju vizuma pri konzulatu morajo reflektanti vedno izrecno navesti svrho potovanja. Znižani vizum se seveda ne izdaja, če je svrha potovanja obisk sorodnikov ali znancev. Te ugodnosti se bodo zlasti poslužili turisti iz Madžarske, ki v večjem številu stalno obiskujejo naš kraj. — Predrznost. Dne 17. t. m. je bilo, ko je posestnik Danijel Horvat iz Središča, občina Selo, zasačil svojega soseda Horvat Šandorja v svojem gozdu pri nalaganju drv na voz, ki jih je nameraval ukrasti in odpeljati domov. Danijel je Šandorja pozval naj drva razloži in se z vozom iz njegovega gozda odstrani, čemur je pa Šan-dor ugovarjal kar je povzročilo oseben hud prepir in slednjič dejanski napad, ob katerem je Šandor svojega nasprotnika z železnimi grabljami udaril po glavi in ga teško poškodoval. Danijela so takoj pripeljali v bolnico v M. Soboti, dočim so orožniki Horvat Šandorja naznanili sodniji. — Pozdrave poSiljajo vsem svojcem, sorodnikom in prijateljem iz Francije gg. Čerpnjak Štefan in žena Frančiška doma iz Bodoncih, Fartek Terezija iz Šalamencih in Behak Jurij iz Dol. Slavečih. Pišejo, da se jim dobro godi in da se bodo v decembru t. 1. vrnili v domovino. Nogomet. PRVAK DRAVSKE BANOVINE V MURSKI SOBOTI. V nedeljo, dne 30. oktobra 1938 popoldne ob pol 3 uri bo imelo moštvo SK Mure težko nalogo. Odigrati mora prvenstveno tekmo proti prvaku LNP-a, ČSK iz Cakovca. Murin nedelj ski nasprotnik bo napel vse sile, da bi mogel odnesti obe piki iz Sobote ter tako popraviti zadnji neuspeh ob priliki pokalne tekme. Upamo pa, da bodo domači fantje igrali z navdušenjem in voljo, kot smo to videli od njih ravno pri zadnji pokalni tekmi proti ČSK in da bodo tako dosegli pozitiven rezultat proti re-nomiranemu nasprotniku. Naloga soboškega športnega občinstva je, da polnoštevilno posetl to — mogoče za naš šport najvažnejšo — prvenstveno tekmo ter s svojim navijanjem podpre domače moštvo. Tekma se odigra ob vsakem vremenu. Prijatelji športa posetite to zanimivo in nadvse napeto borbo I lapnnsho-kitajslia vojna Japonci so v preteklih dneh navalili z vso silo na Kanton, to je južni del Kitajske. Z zadostnimi predpripravami so to mesto brez posebnih težav zasedli. Kitajska vojska se je Japoncem deloma predala in deloma povlekla nazaj proti Hankovu. Vsled zavzetja Kantona po Japoncih, je prišla kitajska vojska v velike stiske. Za dovoz orožja in drugih vojnih potrebščin so zaprte vse naravne poti. Govori se, da bo tudi Hankov kmalu postal plen Japoncev in tako bo Ki tajska prisiljena skleniti premirje. Prvovrstna plemenska teleta simondolske in monta-fonske pasme se oddajo vnadaljno vzgojo ali tudi prodajo pri Velepose-stvu v Gornji Lendavi. Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa BETON IT Za vlago nepropustni notranji in zunanji omet I z o I a tor B E T O N I T. kem. isd. Maribor (Zahtevajte navodila.) Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku) SUHA DRVA BREZOVA IN JAllSOVA iz lastnega posestva po zelo ugodni ceni ima na prodaj SIGMUND FR1M. Vprašati v železnini v Murski Soboti. Tomaieva ilindra 18°/o vagonske pošiljke, franko vagon Ljubljana po Din 92,— za 100 kg; vsak nadalj-ni odstotek Din 6.-. KMETIJSKA DRUŽBA MARIBOR, MELJE, telefon 20-83. ^ NAJVEČJA ZALOGA MANUFAKTURE IN KONFEKCIJE v MURSKI SOBOTI. Prepričajte se, da Vam nudi najnižje cene ter najlepšo izbiro MANUFAKTURNEGA BLAGA IN KONFEKCIJE (ženskih in otroških plaščev ter hubertusov) samo tvrdka KR. H1HSCHL in SlHOVfl MURSKA SOBOTA. _■mmmmmmmmm*_ iz delovanja Združbe trgovcev v M. Soboti »Šlajdraši". To so osebe, ki hočejo z nespametno taktiko razvijati konkurenco in to nezdravo konkurenco, samo da zvabijo odjemalce k sebi. »Šlajdranje* je kaznjivo, ker tisti, ki šlajdra, po navadi prodaja blago izpod nabavne cene in tako lahkomišljeno ravnanje ima za posledico, da pride prej ali slej v plačilne težave. Na zadnji seji Zveze trgovskih združenj z dne 5. oktobra t. 1. se je o teh .šlajdrašev" veliko in prav živahno razpravljalo. Sprejet je bil načelen ali zato sila dalekosežen sklep in sicer, da morajo stanovske organizacije z vsemi silami zatretl take raz vade. Kot najučinkovitejše sredstvo za pobijanje tega zla se je priporočalo, da se šlajdrašem predvsem odpove vsaka pomoč pri najrazličnejših intervencijah pred oblastvi, nadalje, da se jim odreče sleherna zaščita pred davčnimi forumi. Ker prejema tudi naše združenje pritožbe o „šlajdraš.h", priporočamo prizadetim, da gornji sklep uvažujejo. Nekaj o izumitelju pisalnega stroja Šestdeset let je minulo, odkar je prišel v Nemčijo pisalni stroj v praktično uporabni obliki. Zatonilo je 100 let, od kar je bil iznajden. Njegov izumitelj je oni nesrečni mož, ki je bil od tovarišev zasmehovan in pri oblastih zabeležen kot rogovilež. Za iznajditelja pisalnega stroja velja Karol Drais, plemeniti Sauerbrunn, po poklicu gozdar. Drais je dosegel leta 1817 na svojem letečem kolesu, neka) prav posebnega. Ker se je pa branil, da bi dal kolesarski iznajdbi mehanični pogon, je kmalu izginilo zanimanje za tek s pomočjo dvokolesa. Draisu se je začelo vse smejati, ker so ga vedno videli na smešnem letečem kolesu v zelenem službenem fraku z zlatimi gumbami, v črnih hlačah do kolen in rjavim cilindrom na glavi, kako je drvel po ulicah nemških mest Mannheim in Karlsruhe. Kakor se je zagrizel Drais v zamisel letečega kolesa, ravno tako se je oprijel po letih ideje pisalnega stroja. Iz leta 1833 je ohranjena sodba mann-heimskega višjega sodišča o brzopis-nem stroju. Ocena se glasi: ,Stroj je zgrajen na globoko zamišljeni in trpežni konštrukciji. Brezdvomno utiska-va mehanizem dotaknjene tipke natančno ter popolnoma na papir, ki je navil na kolobar. Ministerstvo pa je nazvalo stroj mehanično norijo. Eden od Draisovih modelov je imel 25 črk; drugi 16 znamenj, ker bi naj služil brzopisu, slično današnji stenografiji. Mehanizem je bil položen v leseno omarico, kvadratična vdolbina pokrova je bila opremljena s tipkami. Ura na pero je gnala in vlekla papir preko valjarjev pod tipkami. Po Draisovi beležki je lahko napisal s tem strojem na minuto 1000 znamenj in stroj je stal po današnji denarni vrednosti 200 mark. Drais je bil prepričan, da bo prejel prav bogato nagrado iza iznajdbo od onega, kateremu jo bo ponudil v nakup. Popis svojega stroja je poslal v nemščini izhajajočem časopisu v London, iz tega lista je romal članek v*razne angleške in amerikanske časopise. Drais je prosil nemško vlado v Bodenu, naj mu dovoli, da bo poučeval strojepis po šolah. Prošnja je bila zavrnjena. Angleški fabrikanti so pustili konstrukcijo patentirati in so se pripravljali, da bi jo izpopolnili. Medtem je zgubil Drais radi po* uličnega pretepa, plemstvo. Vedno je bolj propadel. Napitni bratje so ga zasmehovali ob stalni mizi, mu trosili poper v nos in so mu plačevali pivo če je zajahal v pijanem stanju svoje leteče kolo. Ali je bil Drais duhovit ali norec ? Najbrž oboje. Umrl je kot popolnoma revež leta 1851, ne da bi bil postal deležen nepregledno bogatih svoje res duhovito zamišljene iznajdbe. litem zastopnika z mesečno plačo za Mursko Soboto in okolico. Informacije se dobijo pri DUNAV zavarovalni družbi, Glavno zastopstvo Čakovec. 2 ievljar. pomočnika sprejme takoj v stalno službo KAROL KISILAK, Rogaševci. Mizarsko delavnico je otvoril COR LUDVIK v M. Soboti, Mala Kaniia štv. 6. Izvršuje vsa mizarska dela solidno in po ugodni ceni ter se priporoča vsem. Opozorilo pred šušmarjetn. Združdnje trgovcev je prejelo opozorilo, da se bavi neki Grča /oslp, vpokojeni državni uradnik in posestnik iz Dolnje Lendave, s trgovino z premogom in drvami, ne da bi imel za to potrebno obrtno pooblastilo. Imenovani dovaža blago tudi v kraje našega sreza z avtomobilom in ga ponuja strankam od hiše do hiše. Vabimo vse člane, ki bi zasačili imenovanega pri tem nedovoljenem poslu, da to javijo nemudoma najbližji žan-darmerijski postaji, ali pa združenju.