hipostazo in tako svoje osebno filozofsko razglabljanje èim bolj pribli`al bralcu. Ne gre za formo sokratskega dialoga, paè pa nekakšno filozofsko kram- ljanje, ki ga ponazarja sledeèi odlomek: Svet, v katerem `ivim, je poln stvari in ljudi, za kate- re govorim, da so. Drevo, èlovek, “bog” - no, ta beseda je bila èr- tana iz kataloga ... (Kocijanèiè 2009:29.) Za konec pa naj izpostavim še dejstvo, da ljubeèe investi- ranje Gorazda Kocijanèièa v bralèevo bit nekako ne bo do- volj. Bralec, ki se bo hotel pre- biti skozi radikalno filozofsko misel, bo tudi sam moral sto- piti ven iz svoje lupine in prav tako vlo`iti v eseje dobršen kos svojega èasa, energije, pred- vsem pa sebe. Seveda pa mi ni potrebno poudarjati, da je to vsekakor vlo`ek, ki je varno na- lo`en in prinaša visoke obresti. /% , “Svet vaše hèere je manjši kot vaš, in to ne samo fizièno, ampak tudi èustveno. Njen svet je krhkejši in ne`nejši, saj se njen znaèaj gnete kot testo na pultu. Vsak dan, ko vstane, jo vaša roka vzdigne in vr`e na- zaj na pult, da bi jo zaèela gne- sti. Naèin, kako jo dan za dnem gnetete, jo spreminja.” (Str.18.) Meg Meeker, mati štirih otrok, pediatrinja in svetoval- ka, je ena vodilnih ameriških strokovnjakov na podroèju starševstva, najstništva in otroš- kega zdravja. @e veè kot dvajset let v svojem svetovalnem delu staršem in najstnikom poma- ga pri pogovorih o te`jih te- mah, kot so seks, spolno pre- nosljive bolezni in najstniška noseènost. Je èlanica Ameriš- ke akademije za pediatrijo in nacionalne posvetovalne komi- sije pri Medicinskem inštitu- tu. @ivi in dela v Traverse City v Michiganu, kjer ima zdravs- tveno ordinacijo skupaj s svo- jim mo`em. Vsebino knjige avtorica raz- deli na deset poglavij oz. deset razliènih lastnosti oèetov, ki so bistvene v odnosu z njihovimi hèerami. Podnaslov nam naka- `e, da gre za “deset skrivnosti, ki bi jih moral poznati vsak oèe”. Dr. Meekerjeva si iskreno pri- zadeva, da bi te skrivnosti èim prej in èim jasneje postale po- membna dejstva, ki bi jih mo- ral slišati – in upoštevati – vsak oèe. Na podlagi svojih dolgo- letnih izkušenj s hèerami in oèeti bralcu zaupa, da niè in nihèe ne more “tako dramatiè- no spremeniti `ivljenja mlade- ga dekleta kot `e zelo šibak od- nos z njenim oèetom” (str. 19). V prvem poglavju oèetom jasno in glasno pove, da so naj- pomembnejši moški v `ivljenju svojih hèera. Hèi potrebuje oèetovo moè in neustrašnost, njegov pogum, njegovo razum- nost in samozavest. @e na za- èetku nam postre`e z zastrašu- joèimi podatki o spolni dejav- nosti med mladimi, depresiji, alkoholu, drogah in uporabi medijev. “40,9 odstotkov deklet med štirinajstim in sedemnaj- stim letom starosti ima ne`elen spolni odnos, predvsem zato, ker se bojijo, da bodo njihovi fant- je jezni.” (Str. 31.) V drugi po- & # -  -  -  # +   A  +  #        %5&"* 4+/5   # lovici poglavja pa oèete opogu- mi, saj navaja podatke iz razi- skav, ki dokazujejo, kak pomen in vpliv ima ljubeè in skrben oèe na `ivljenje svoje hèere. “Vaša hèi hoèe imeti juna- ka – in izbrala je vas.” (Str. 39.) Pred oèete je torej postavljena niè kaj lahka naloga – biti ju- naki enaindvajsetega stoletja. Opozarja predvsem na dva vi- dika junaštva – na vodenje in stanovitnost. Hèi potrebuje av- toriteto (uporabljeno pazljivo in modro) – ki jo bo tudi pre- verjala. Potrebuje oèeta, ki ji bo pokazal, kaj je prav in kaj na- robe, kaj je primerno in kaj ne- primerno vedenje. “V bistvu je oèetov odziv na spolno zlorabo hèere lahko tako pomembna pre- lomnica v njenem `ivljenju kot zloraba sama.” (Str. 47.) Prav tako so bistveni stanovitnost, vztrajanje na pravi poti ter zgled, vreden posnemanja. Tretje poglavje nosi naslov Njena prva ljubezen ste. Skozi to poglavje `eli avtorica poka- zati, kako moèno hèi hrepeni po oèetovi ljubezni in kako po- membno je, da se oèe tega za- veda. Piše o pomembnosti iz- govorjenih besed, postavljanju meja, tišini (ki posluša), èasu (ki je posveèen samo njej) ter volji (odloèitvi). “Poni`nost je nekaj te`kega in celo `ivljenje traja, da se je nauèimo.” (Str. 93.) Zaradi po- ni`nosti se bo hèi èutila po- membnejšo, poni`nost bo kre- pila njene odnose, poni`nost jo bo ohranjala uravnovešeno in poni`nost ji bo pomagala `iveti v resniènosti. Torej še ena na- loga za oèete – da se odloèijo in postavijo sistem vrednot (da tega prej ne bodo naredile nji- hove hèere). V petem poglavju se avto- rica posveti predvsem spolnosti. Najprej opozori oèete, da mo- rajo jasno doloèiti moralna me- rila glede spolnosti – saj to hèere od njih `elijo. Glede na raziska- ve so namreè starši tisti, ki ima- jo najveè vpliva na odloèitve najstnic glede spolnosti. Govori o pomenu telesnega stika z oèe- tom (“Zato se zganite in jo ob- jemite”, str. 98), o pravici do sra- me`ljivosti, o èustveni otope- losti najstnic (ker mislijo, da morajo imeti spolne odnose), o spolnih boleznih in depresiji kot spolno prenosljivi bolezni. Na koncu poglavja ponudi oèe- tom primer naèrta, ki temelji na ugotovitvah raziskovanj in iz- kušenj. “Morate se odloèiti, kaj `elite svoji hèeri, in ustvariti na- èrt za zašèito. Èe ga ne boste, bodo s testosteronom napolnjeni fantje v šoli izpeljali precej dru- gaèen naèrt.” (Str. 114.) Oèetje morajo nauèiti svoje hèere sprejemati resniènost – da ima `ivljenje svoje meje in da vse njihove potrebe ne more- jo biti in ne bodo izpolnjene. Oèetova naloga je, da svojo hèer vpraša: “Kaj pa ti lahko sto- riš za to?” (Str. 126.) Pri tem je pomembno, da ji daje zgled odloènosti – ki jo mora poka- zati tudi doma. V sedmem poglavju dr. Meekerjeva oèetom predoèi dejstvo, da so moški, ki jih nji- hove hèere izbirajo, odsevi njih samih. Govori o pomenu po- štenosti v odnosih, o pomenu odnosov samih (pred neneh- nim pehanjem po še veè), o po- menu ravnovesja (med zavaro- vanostjo in neodvisnostjo) ter zgledu prave ljubezni. Osmo poglavje bralcu prib- li`a pomen duhovne kompo- nente pri vzgoji hèera. “Nekoga pa morate imeti za sabo, neko- ga, na katerega se vaša hèi lah- ko obrne, ko vas ni zraven.” (Str. 165.) Avtorica naniza rezultate raziskav, ki dokazujejo, da je religija do otrok zašèitniška in poka`e na dejstvo, da si dekleta in fantje `elijo veè religioznosti, kot jim jo dajejo starši. Oèete opozori, da morajo hèeram od- govarjati na njihova vprašanja, èe ne, si bodo odgovore našle same. Najstniki namreè potre- bujejo vero in upanje. “In še po- datek, ki pretrese: ob vsakem mla- dostniku, ki uspe napraviti samo- mor, jih je še petdeset do sto, ki ga poskušajo napraviti.” (Str. 174.) Še ena pomembna naloga, pred katero so postavljeni oèet- je – moralna naèela. Svojim hèeram jih morajo predstavi- ti jasno; povedati morajo ne- kaj, s èimer se bodo lahko stri- njale ali ne. Paziti morajo, da se ne bodo pridru`ili staršem, ki delajo eno najveèjih napak s tem, da zamegljujejo mejo med pravilnim in napaènim. V zadnjem poglavju avtori- ca spregovori o pomembnosti pre`ivljanja èasa s hèerko, o elektronskih nebesih in moè- & # Samo Skralovnik