GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS STE V.—NUMBER 238 Subscription ft.00 Chicago, III., četrtek, 9. oktobra (October 9), 1980 brtm4 M .....i tibi Uttel Jtnuary M. 1*10, »t Um pMl-offU» a> CMmjb. IH>»iti. m. d*. u>. Act of Umminm ot Ihwb i. UW. 'or mailins st special rate of portage provided ffC i" »«ftios IHM, Act of Oct. 8. IS17, authorial on J una U. tins. la upravntlki >n g. Law&dala Ave. Offlcc of Pubneatleai t South Lawadala Ava dailj iVna liata ja KLOO = spravil nad in boljševike Izrabil je kooflikla T. Gsetoniji in Mariomi, ko je govoril v bližini. Ali Čuti nevarnost radi sedanje krise? King Mountain, S. C. — Predsednik Hoover je 7. t. m. vodii na tem mestu patriotično proslavo 150-letnlce zmage ameriških revolucionarjev nad Angleži v ameriški revoluciji leta 17»0. Nekdanje bojišče na Kings Moun-tainu je v bližini Gastonije in Mariona, kjer ao lani divjali hudi boji med delavci in tekstilnimi magnati in kjer je mnogo delavcev zgubilo življenje. Te priliko je Hoover izrabil za svoj napad na radikalno delavsko gibanje v Združenih državah. 0-krog 100,000 ljudi se je udeležilo slsvnosti obletnice in slišalo Hooverja. Govornik je hvalil sistem ameriške vlade in ustavo ter svaril, da je treba te "svetinje" ameriške revolucije čuvati pred "pogubnimi vplivi socializma, boljševizma in anarhije, ki prihajajo iz inozemstva in ki ogrožajo amerski sistem enake priložnosti". Rekel je, da "socializem ali njegov nasilni brat boljševizem bi uničila gonilno silo ameriške enake priložnosti in vse dobrote, ki izvirajo iz naše politične svo-bc Je in naš«? duhovne dedfičine". Predsednik je ciknil na Rusijo, ko je rekel, da "nobena država ne more eksistirati brez veto, ki je fundament ameriškega sistema in napredka". Obenem je indirektno udaril po progresiv-cih in puntarskih republikancih v seiaittfj»kl so efhisH vo politiko ki vedno skušajo vlado, da bi se vtikala v business, kar pomeni "uničenje enakih priložnosti in tiranstvo potom birokracije". Kasneje, ko je Hoover odhajal k svojim posebnim vlakom in se ustavil v Danvillu, Va., ga je tamkaj nagovoril neki stavkar iz tekstilne tovarne in apeliral nanj, naj porabi svoj vpliv v prid delavcem, ki imajo težko stališče \ bti »65. Sklad se vzdržuje e Prispevki od unije in delodajgl-V Mak delsvee je zavarovan tt v*>to $5000, ki jo prejmejo "v°jei po njegovi smrti. Wičen zavarovalnine»____ električarje je bU sprejet tudi v N'w Vorku. 8t. Louisu, da-^'andu, Bsltimoru in nekaterih ^meri^kih mestih, kjer Ima bra tevšcina močne unije. samoswr radi Angelee, Cel. — W. D. ^vmour, sUr 60 let, in njcgoVs *«* «ts bil® najdena mrtva v njunem -tanovaajs. Zadušila eta * • plinom. Policija je v Ser ^r>evem žepu našla 8» centov, račune za plin in eklk-^ Pi«mo. ki ga je 11 komoro«, da odhaja Z ; ^ ^ ^roati ni nikjer del., da bi se n «ista. — Stari Boston ni v vseh tristo letih svoje zgodovine doživel take noči kot je bila od torka na sredo. Ameriška legija, ki ima tu avoje letno zborovanje — ki ga je osebno pozdravil tudi predsednik Hoover — je Imela v torek običajno parado In po paradi je odpovedala vaaka postava in policija je izginila do ranega jutra. Množice legionarjev, pomešane z množicami vseh mogočih nižinskih elementov, so absolutno zavladale na glavnem trgu Common In bti žnjih ulicah in vso noč so trsja-le orgije, kakršnekoli al more kdo izmisliti. Množice so prevračale avte kurile ognje a papirjem in zaboji, trobile, tolkle, zvonile In tulile ter pile žganje na življenje in emrt. Žgana pijače se je odprto prodajala na trgu ln prazne ter razbite steklenice so ležale v kredo zjutraj po vsem trgu dele proti jutru se je oemelil šef federalnih prohlblčnikov In s četo svojih mož je skušal aretirati štiri prodajalce pijače, toda ala-bo je naletel. Drhal je planile po njem la njegovi četi io policije, ki je prej mirovala, ga Je komaj rešila hujšega. V sredo sjstrsj so bile vse bo-«tonske bolnice polne pijancev, ki eo bili zresenl od razbitih steklenic In električnih žamie. ki se imeli razbite glave in zvin jene ode iS ki so bili drugače poš-kodovsni. , .„ Boston, Maas. — (F. P.) — Ponovni vstop John Freyja, tajnika strokovnega kovinarskega departmenta v Ameriški delavaki federaciji, v aktivnosti federacije, je razviden iz resolucije, ki je bila predložena delegatom in uključuje zahtevo za pet dni dela v tednu. Frey je bil pred leti Gompersov zaupnik na vseh konvencijah. Radi bolezni, ki ga je napadla 1. 1923, v času, ko se je vršila konvencija federacije v Portlandu, se ni mogel udeležiti zborovanja in tako je pri Slo, da'je bil Matthew Woll izvoljen hš njegovo mesto. Poročilo, ki ga je podal kovl-nareki department delegatom, naglaša staro filozofijo o višjih mezdah in skrajšanju delovni-ka. Poudarja, da bi ne bilo sedanje brezposelnosti ln industrijske depresije, če bi indu-«trije plačevale višje mezde ii «krajšale delovni čas. Sestu.rnik je bil uveden nf nekaterih želzpicah 'potom ko jpraclje družb in unij, ki so st Izrekle za ta načrt, da ae omil brezposelnost in bo najbrž osta j veljavi, dokler se industrijski položaj ne izboljša. Ako se \ bližnji bodočnosti ne stori niče ser za atabilisiranje zaposleno* iti, govori poročilo, tedaj bock med ljudstvom nastale ziriiteve za vladno regulacijo industrij. Nadalje pravi, da bi se morali delodajalci zanimati sa to vpra-šsnje in vstopiti v tesnejše ftlke i unijami, da se ustvari podla- I ÜPMI r je edina garancija za prp-sperlteto. _ Indljeke plesalke pomagajo Gen» dlje Bombaj, 8. okt. — 6000 indij-aklh gledaliških plesalk se je pridružilo nacionalistični kam panji pasivnega odpora. Plesalke so sklenile, da bodo hodile po mo-stih in vaseh in pleaale revolucionarne plese in prepevale revolucionarne pesmi. osaSKi aisTER 2SPSN m ROPARJE Šefu policije ae zaupa, zato je začel lastno gonjo, da dobi navihane baadiik ki eo v veži njegove hiše oropali njegovo ženo | Chicago. — Mister Big Bili Thompson, Čikaški župan, je ail-no razkačen in odločno zahteva, da se policija gdne< Njegova jeza je prišla, k« So trije mladi banditje oropali tajegovo ženo v vestibulu njegeVe bogate rezidence. 3100 Sherktan ulica, in pretepli njenega'šoferja, ki je o-benem mestni polic»j, potem ko so mu vseli zveido in revolver. To se je zgodilo zvečer, ko je g< šla iz gledali vzeli prstan s den *8O00, za nji pondeljek županja prl-Roparjl ao jI mantom, vre-nico z diaman- najmanjsega 2upan ris men< licijo. šel je i Williame C6sa Poplava v Mehiki; 60 mrtvih Mexico City, 8. okt. — Nara-stla reka Je zalila rudarako mesto Pacbuo v državi Hidalgu in 60 do 70 oaeb je iz*ubllo življenje. Včeraj je voda stala štiri čevlje visoko po ulicah, dkoda Je ogromna. * Mironeeru eeeUvlje novo rumua» - ako vlado Bukarešta.'okt.' — r Kralj Karol je povabil prejšnjega zunanjega ministra. Mironeacuja. naj sestavi novo vlado, ko je Julius Maniu. vodja kmetske stranke. resigniral. torti in platino, Vredno $4000 in iglo z diamantoni, vredno $4000; «kupna vrednosti plena prlbližnr 016.000. 2upaitja je zbolela vslet prestrašenostl in sramote in žu pan je moral poklicati zdravnika Banditje so pobirnili kot je navada v Chicagu. Takoj drugo jutro je župan posetll policijskega šefa Alco-cka In ga vprašal kaj bo policija stprila. Alcock je takoj nagnal vso policijo — #000 mož — ns lov sa trojico, ki Je oropala županjo. Do srede jutra še hI bilo najmanjšega sledu za roparji. da'pozna avojo poln tiajel poročnike usacka, naj organizira svojo četo za iskanje predre-nežev. Kaj bo Cuaack naredil, Je nSSSnnimTtfr*** mesto sme-je županu in brije norce lz njegove fine policije. In medtem, ko je policija na lovu, so bandltl Iz* vršili drugih 86 ropov! Izplačevanje etaroetac pokojnine v Buffalu Buffalo, N. Y. — V mesecu septembru ee je priglasilo 700 prosilcev, ki so upravičeni do podpore iz državnega penzijske-ga sklada. Prosilci morajo biti stari najmanj 70 let in morejo podati dokaze, da nimajo nobenega, ki bi jih iiodpiral. Kompanija odklonila pogajanja »mmm^mmm^ Predsednik družbe je dejsl, da ne bo prianal unije pod nobealml Pogoji _ Dan v lile, Va. — (F. P.) — Ri-verslde & Dan Rivcr Co. je odklonila ponudbo governerje Pol-larda. ki je skušal poaredovatl v stavki tekstilnih delavcev. Predsednik družbe Fitagerald je isja-vil, da Je bila unija največ kriva, da so tekstilni tovarnarji na vzhodu pričeli Izseljevati svoje tovarne v južne države, kjer i-majo obilo delavskega muterlala na razjMilugo In kjer so delavci skromni ln neokuženi od radikalnih idej. Predsednik Je nadalje izjavil, da so vo^teljl tekstilnih delavcev potem, ko so rulni-rali tekstilno industrijo na vsho-du, pričeli a evojlm razdiralnim delom na jugu In s tem zanesli zmedo med zadovoljne delavce. Kako so bili ti delavci zadovoljni s razmerami, pokasuje dejstvo, da je povprečna mestia tekstilnega delavca znašala $10 te-diMUHk Unijski voditelji so bili preer-nečeni, ko so slišali to isjsvo. Citirali so oficielne številke, ds članstvo tekstilnih unij nerašča ie samo iv južnih državah tem več tudi v središčih tekstilne in lustrije v novoangleških drža vah. Da niso bili tekstilni de lavci ns jutru sadovoljnl i res-merami, pričajo Številne atavke prošlega leta ln sedanja v.Danvillu, sa katero ee je izreklo 96% delavcev* Baš stavka v Dsnvillu je dokaz, ds Je delsvstvo v južnih dr žsvsh pričelo vstajati is mrtvila, v katerem se je nahajalo celo vreto let. Isprevideio Je, da se ne more zanašati na dsjslesr fn pravice ter ae orgsnizi jsh, v katerih vidi svojo MŠitev. Piketiranje tekstilne tovarne se nsdaljuje in policija ee ne vmešava v aktivnoeti stavkar-jev, ki ae ogibajo provokaelj, ki bi utegnile doveati do nemirov. Brazilska vlada se srdito otopa vstašev Fill« a Jaatlflkaoljl Sss la Vanzattija Značilna lajava časopisnemu poročevalcu nemškega Ikita I New York. — (F. P.) - "New York Volkaseltung", nemški delavski dnevnik, prinaša snsčll-no izjavo, ki jo Je isrekel Allan T. Fuller, bivši guverner države Massechuaetta, v intervjuvu s poročevalcem delavskega lista v Berlinu. Fuller se večkrat mudi v Evropi, toda doeedaj je odklanjal pogovore s poročeval-ol glede umora Saccs In Vsn-settljs. "V Ameriki nismo mogli razumeti. sekaj je nsstslo v inozemstvu toliko krlks radi dveh kriminalcev," Je dejal Fuller. "Oba sta bila morilca ln anar-hista. Saj niti druge dršave ne postopajo s takimi ljudmi nežno, zato ssm bil Jas prlmoran, da ssm podprl smrtno obsodbo. Porota js bila eeetavljens Is raz. sodnih In pravičnih maš in je isposnala oba Italijana krivim, kajti oba sta priznala, da sta a-n^rh Ista In da naaprotujeta obstoječemu družabnemu redu. Pripadala sta skupini teroristov, ki so uprlsarjall napade na mirne državljane t bombami ln di-namltom. Take akcij« pa sme-riško ljudetvo obsoja, ksr se no strinjs s socializmom In stali-mom. Nobenemu ee v Ameriki PrestflRt 141 is js posvsl 400.000 mož pod orožje la poroča a amagah. Obramba Rio ds Ja« neira J; mmmmmm Buenos Airee, Arg„ 8. okt. — Poročilo s meje se flasl, da so rabslne čete v Brasllljl okupirala pristanlščno mesto Rio Grande. Poveljnik federalne bojne ladje, ki je priplula pred mcato, Je as-grosll vstašem, da bo bombardiral mesto, če ee ne podajo. — Druga vest se glasi, da so rebell zbili na tla vladno letak», ki je metalo bombe na meeto Bollo Horizonte, gluvno meeto dršave Mlaas Geraes, ki je po ds Janelra, proti kstersmu se pomlflejo rebelne če* U s severa. Bojna mornarica je lojalna vladi in js šs v akelji. Federalisti ao saesgll ves pri» vstns aeroplane sa bgjno službo. Končna vest is uradnih virov as glasi, da eo federalna čete ustavile vstašs na dveh krajih in ajl« hove vrste so Mussolini "Celo In sta papež Ne marajo omožealh žensk 8an Bernardino, Cal. — Odbor nadzornikov je odredil, da se vse omožene ženske, ki so uposlene v mentni službi, od-slove. Izvzete so le one, čl Jih možje ao brez dela. Pleskarji lavojevsli višjo Long Besch, Csl. — Orgsnl-zlrsnl pleskarji, ki so bili na stsvki štiri tedne, so ee vrnili ns delo, ko so Mjetniki ugodili njihovim zabavam In Jim zvi-šali mezdo za pet odstotkov. "KRUHA IN IGER Mrtvo moštvo uničcaega srako-plova doapdo v Anglijo Undon, 8, okt. —-VfiMj so pripeljsli v ivondon 47 mtllčev iz Francije, namreč trupla visokih uradnikov, strokovnjakov in posadke ponesrečenega srakoplovs R-101, ki js katastrofalno končsl svojo deviško pot v Indije, žrtve bodo pokopsne s vojaškimi častmi. Vlada js naznanila, da ne bo več nobenega uradnšge poročila o nesreči, dokler n« bo preiskave končana. «, 17 oaeb zgorelo v ruskem klubu Astrshsn, U88R., 6. okt. — V tukajšnjem delavskem klubu je einoč! med filmsko pffdatavo nastal ogenj vsled prevrnjene petrolejk» In 17 oesb s več otroci med njimi Je sgorslo In U je bilo ranjenih. aaHBMMBnaM ml brsojavlla, toda Jai nlssm imsl nobenegs vzroks, da bi nastopil proti izreku sodišča. |U-pošteval sem le lakon, ko sem izročil oba kriminalca zasluženi kazni, "Ameriško ljudstvo je odobra-valo moje stališče, ker je bilo mnenja, da je bila obeodba njihova zadeva, v katero ss tuje-rodcl ne bi smeli vmešsvsti. Protesti v inozemstvu eo imeti baš naspiotsn učinek, kot so ne-kstsri pričakovali. "Po JustifikscIJi so se prijatelji SasM la Vanzettlja mašče-vall s te% da so pološlli bombo pod stagiavsnje distrlktnegs prsvdnika, ki Js rasdejala hišo. In to Je bil ponovni dokas, ds sta bila obsojence kriminalca in da eta zaslužila kassa. Afera je v Ameriki pozabljena ln rsw psr rsdikaloev se nihče drugI ne smsni veš sa njo." Obtožba as gtssl, da je MU aahateejša U ffstfstea sa Je etisK sa aSlM. v WlSiSilpiUP. Na «rSa aa ^ ardaaW ts 81. Mai M ass g! šeisae U priaaaleaaal» Is»«, le M e SM aa|»a#|a bUfMUak Is Ns sborovsaJa atavblaaklh sail je bila predMeas aova Im» ilKuciJii, lil bo ds^A ilanalvu aa glaimvaiija Montreel. Qae., okt. — Albert Nogaret, znan kot brat DotlU, član ketoliškega reda bratov Presvetege srca v Roussln akademiji, js bil včeraj pred mrilškoogiedno poroto spo-znen kriminalno miguvoren smrt ssdemlstns Kimone Caron. Thiplo. deklice so nsšll ssšito v vrači v kleti Roussln ekedemlje v Point Ksuku Tremblssu lf. septembra t. I. Nogsrst, ki Js star 48 let In že 28 let člen ome-njenege menlškegs rada, taji krivdo. Preti menihu je pričel desetletni brat umorjen* deklice, ki js vsčkrat videl, ksko je Nogaret zvebljsl male deklice t njegovo sestrico vred v šolsko klet. Msnlh je pr^nal. da je no«, ki je ležel sravss trupls deklice, njegove lestalns. Zdravniki so pričali, de se ostrins nožs ujems S smrtnimi ranami žrtvs. Dskllss je bile zs bode ns dvskrst v prsi In dvskrst v glsvo Ohrevneve proti menihu se bo vršile 14. oklobrs. — (F. P.) — Predstavniki stavblnskih unij v stavblnskem departmentu Ameriška delavake federacije so na svojem sborovsnju v hotelu Bradford sprejeli osnutek nova konsiitucijs, ki b ■■ K.mfi^^Hl London, 8. akt. — Včeraj ja bila otvorjena letna konferenca delavske stranke v Angliji. Konferenco, ki ss vrši v Llandudnu, Wslss, Js posetll tttdl prem IJ sr MacDonsId, ki je v svojem govoru kritisfra! levičarje v delav-skl stranki, liberalec, forijo la ameriške kapitalista, ki so s svojimi špekulacija«! povzročili s-koeomako depresijo po vsem svetu. Ne veliko preeenečenje vssh nevsočlh je James Masten, vodja ekstromae levičarska frakcije. ko je Isjsvil, da bodo vss sa-eislist ična skuplae v AagUji podpirale Mat Donslds. če danes ls-sova volitve In še ba brsspaeel-nost glsvno vprašanje v volilni kampanji. ^ . , PROS V qujulo m uhnua iu'vmb hamomi ».MM hS* UM - m< uu. »! M » MU« « M» to Oton ra« » «to «M» m M l>to; » to*. win mi te PROKVBTA Ulf-N Mil Lawméêh TKD Hoover je spet govoril Zadnji leden je govoril prijateljem bankirjem, ki eo «a lepo «prejeli To ga Je oerti-jo, da Je ta teden epet Spregovoril dvakrat v enem dnevu. PriJetelj Wi!liam Green ga je povabil, naj malo potolall njegove delegate Ameriike delavske federacije f dobrimi časi, ki prihajajo; voditelji Ameriike legije eo ga tudi povabili, naj še njim kaj pove. Inženir Hoover se je odzval vsem tem prijateljem. Zastopniks strokovno organizi-ranih delavcev je potolažil teko kot je želel prijatelj Green. Povedal jim je, da je v Ameriki res ie veliko delavcev bres dela, ampak polovico manj kakor v Angliji in Nemčiji! — To je kajpada dobra tolstbs. Ameriikl delavec, ki je ie dolgo brez dela in bres sredstev «a eksistenco. naj samo pomisli, kako slabo je v Angliji in Nemčiji, pa bo siti Ako si bolan na slepiču, prijatelj, le pomisli, kako bi bolelo, če ki btt bolan na raku — in bolezen sbeii od tebe I Veri devah, ITI say. Prijatelj Hoover je tudi čestital delavcem, ker so bolj po malem fttrajkali v pretočenem letu. Pspa Green in ostali prijatelji bi bili lahko pojasnili inlenir ju, ds je delavcem malo teiko itrajkati, kadar so — bres dt^pa kaj, ko se niso spomnili. Skoda. Se nekaj je povedal. Rekel je, da on trdno varjen», da ima ameriški delavec dobro bo-dočnost. Tudi mi to verjamemo, toda dobra bodočnost ne pride od kapitalistov In njihovih prijateljev. Povzročitelji slabe sedanjosti ne morejo hiti nobena garancija za bodočnost. President je apeliral na vee ameriike sloje, naj ekupej voeijo, da potegnejo delele ie iuie in jo zapeljejo na "visoko cesto prosperi-tete." To pomeni, ds je Hoover postal pesnik. Edino pesniki lahko npreiejo volkove in kozle, da ekupej vlečejo čes skalovje in grmovje, ne da bi volkovi požrli kozličkov med potjo. To apeli ran je pomaga bai toliko kot molitvici saj del in lepo vreme, ki prideta is ene in iste vasi. Inlenir Hoover je tudi opozoril na nov ekonomični koncept, ki ee je pojavil med delo-dejslci in delsvcl Amerike v sednjlh deeetih letih. Ta koncept ali pojem je, da se morajo industrije neprenehoma obnavljati s znanstvenimi raslskavaml in norimi iznajdbami, prihrankov pa, ki nastajajo vsled novih iznajdb In metod produkcije, morajo biti deleini delodajalci, delavci in odjemalci. Ta nova koncepcija ameriikega gospodarskega iivljenja — je rekel Hoover — se sicer ne ujema s starimi konkurenčnimi metodami, ki eo danes Škodljive delavskim mezdam, zato je treba spremeniti regulatorične (protltrustne) zakone in jih prilagoditi omenjeni koncepciji. Poleg masne produkcije mora biti tudi masno odjemanje. Ameriikl delodajalci - katere ijtlenJr Hoover najbolj pozna, ker jih vedno drli za iilo —. vsekakor edini razumejo to novo koncepcijo ekonomije. Oni odnsšajo največji dele« prihrankov I llelet delavcev je, da počivajo brez dela. kadar se pojsvl nov stroj ali kadar je "preveč" blaga v sklsdličlh. Delavci bi radi znali, kam Hoover postav-Ija sloj "odjemalcev". Kje in kdo eo ti ljudje? Ali niso delodajalci In delavci tudi odjemalci T Zakaj torej deliti prihranke masne produkcije na tri drle? Zakaj ne na dva? Hoover jeva tolaiba, naslovljena na delegate Ameriike delavske federacije v Bostonu, ni ttč ne mii. _ Italijanska in nemška črnoba Brzojavka se glasi, da je nadikof v Mala- zu prepovedal katoličanom vstop v Hitlerjevo faiistično utraako v Nemčiji. Vsi kstoličanl, ki so le faiisU. morajo isatoplti ali Izgubiti zakramente. Katoliška cerkev Ima torej za nemikl fetišem drugo moralo kot sa italijanskega. Nemikl je vsekakor slab In Itsltjsnski je dober. Italijanski je najbrt nato dobrr. ker sna dobro strsljati v hrbet, nemikl ps urno kriči , Fašistični pa pet linearni je zadnji me«sr odpravil driavni prasnlk Dvajseti september, ki je spominjal na padec pai*ikega Rima Ms ISTI. Pepel Pij je nato Welll Mus*ollnijs. ker je s tem tbliial katoi>4k.. cerkev in faii- eioistfi ***** ^ - * Protestni Milwaukee, WisjM da ss je v Chicagu in Clevelendu veliko étevile Ju- shodov proti faštzmSI v Italiji. Po drugih naselbinah pa se ie pripravljajo s vso Živahnostjo, da store evojo človekoljubno dolžnost. Tudi pos ne memo, da jeee-la Evropa rszpaijena radi dogodkov, ki jih izigrava H*lijanski fsšizem. Ko človek vse to zeeleduje, či-ta, posluia pogovor* ee mu zazdi, da bi ne bilo nié lažjega kot naičuvati ljudi, da as s vso div-jostjo zakade nad pofentarje in jih &> zadnjega vse pomaadrajo. Svete in upravičena jeza zgrabi nehote vsakogar, Id zasleduje ie lalaetne dogodke, v katerih smo predvsem mi najlx>lj prizadeti. Po kakinih postavah je to naie preprosto in delavno ljudatvo zaslutilo? Ko človek teko rssmiiUuje in zraven gleda in zasleduje večno in ravsanje vsepovsod nami, mora tudi priti do za» drugih od angleiko poslujoèegs tal ml imena niso znsna. ▼ svojih govorih so naredili velik vtis na naio mladino. Ako je bilo kaj pomanjkljivosti, prosimo, da o-prostlte.—Joka Tenko, taj. kljsčka, da emo si sami tudj precej, če ne največ krivi. RaSdvo-jeni emo kamor pogledamo. Kot taki smo povsod slabiči kamor se obrnemo. Nikjer ne dosegamo tistega kar bi lahko in morali. Povsod smo sami sufeiji in hlapel. Gospodarijo drugI, mi tlačar nimo. Tega ne sapedmo preje kot da udarja tuji btt tako strahotam po nes, da se pričnemo zvijati bolečin. Tedftj pričnemo odpirati oči in spoznavamo kako amo brssmočni. Svetovna vojna je naila ameriike Slovence razdvojene, pričela jih je bližati. Sedanji dogodki v Italiji nas najdejo ra\»o tako, če ne ie bolj razkropljene. Za časa vojne emo iskali potov sa zbliianje, da bi naiim trpinom zamogli kaj izdatneje pomagati. Prav tako aedaj, ko krvave Slovenske rane, je naia svete doli-noet, da skupno nastopsmo, skupno protestiramo, skupno nudimo pomoč, da bo kaj zaleglo. Ofce Miloša, žrtve falizma, je rekel, da ja ponosen na junaiko smrt svojega sina, ker ve, da bo njegova žrtev redila boljie sa nai narod. Tudi nam ameriškim Slovencem naj bodo padle Irtve v pobudo boljiega ffaaumevanja te večjega ujedlnjenja. Pozdravimo apel elevelandskik Slovencev, da si organiziramo eno veliko jugoslovansko obrambno organkut-cijo, ki bo stalno stala na strani vsem Jugoslovanom v potrebi. Protesti, ki se sedaj uprizarjajo po slovsnsklb naselbinah gotovo nimajo namena Kuvati j ud) na ponovno svstovno klan-e, ampak da ss da vedeti krvo-očnemu fašizmu, da na milijone ljudi v tej svobodni deleH gleda na njihovo barbarsko početje, ki po nobenih sskonih ne spada v dvajseto stoletje. In da ee vsem tako početje gnusi. ■Strnimo ss zato s tem name nom tudi mi v asdpUo, 12. oktobra. na protestnem shodn v Kotlih Hlde Tem dvorani; pričel se bo ob 1 :S0 popoldne. Vsi, ki i-majo čutno sroe do trpečih pod italijanskim failzmom, v nedeljo na ta aod. — Sa pripravljalni odbor shoda—J. M. Drnšive ee sakveljuje Cnddy, Pa. — Dne 1. sept. jo bil as naio malo naselbino velik in pomenljiv dan, ker na ta dan je druMvo "Zbudi ee Slovan" It. 319 8NPJ proslavilo otvoritev Isstnega doma. V Imenu druitva vsem soeednim društvom in udclcielcem iskreno zahvaljujemo sa veliko udeleftbo. ki bo nam ostala dolgo časa V spominu. Pomagali ste nam do lepega uspeha. Videli smo jih Is raznih kra-jev, celo iz Clevelanda so nas poselili. Zahvaliti ee SSoramo vaem govornikom sa vspodbujalns go- All bi papel pMlestirai č« bi bil Trst v ""It Uepek ftubljevega Girard, O. — Koncert Tonete Sublja v sosedni naselbini Bes-semer, je dobro izpadel. Subelj je bil prvi Slovfipec, 'ki je nastopil na odru High School avditorija v tej naselbini. Velika/ prostorna dvorana, kjer je za 800 o-seb prostora, ni bila sicer polna, a sa to naselbino je bila udei« ž b« povoljna. Takoj ko se je Su-|>«Jj prikazal na odru, ga jepu-blika navdušeno pozdravila ki je vse akozi žel za vsako peeemgro-movit aplavz. Program je bil Jako bogat, in nai pevec je moral veliko pasmi ponoviti in ie dodati ponrho1 Njegov glas se je JsmfMFlple-gal po dvorani. Amerikanci so se dlvill, ko je pel amariik»*eemi. Na koncertu je btt navzoč tudi ravnatelj viije lok in ee je čudil nalemu solistu, da mesa sem tako dolgo peti in je mkel,fda kaj takega ie ni sliial. Zanimal se je tudi za naio narodno pesem, čeravno jo ni razumil, in aa je jako pohvalno izraail o nae Slovencih. Tudi to pot je bil nai pevec obdarjen s cvetjem, prva je podarila koiarico rož naselbina Be-emer, Id sta jo izročile dve mlade dekHce, hčerka Snižiča in hčerka Slapidčarja. Obe ste v lepi sloveničini pozdravili asše-ga pevca. ^Fosdravila je pevca z drugo koiarico rol mlada Zora Dolčlč z besedami: "Izročam vem ta lopek cvetlic kot poadrav gi-rardsklh Slovencev." Nai pevec se je sahvalil in ie eno sapsL Na koncert so prihiteli «ali rojaki is Salema, Warrena in od drugod. Jakob Mihevc in njegove iena sta bila zopet navtoča. To pot se je zopet najbolj ftrt-vovala naia dobra rojakinja Sne. ličeva in je sama prodala 60 vstopnic. Predno končam, ee vsem lepo zahvalim, ki ste deloveli za ta koncert, posebno pa odboru, ki je Izvrlil, de je koncert uspel. O-benem tudi izrekam zahvalo dru-ilni Snelič za tako postrežbo in pa družini Slapničar; vsega je bilo zadosti. V veseli druibi ee je približal dan, pa nas povabi ie goetoljubni rojak BrgVea na svoj dom in ie on in njegova lena nas postreieta, da je bilo veselje. Končno smo se zopet podali nazaj proti Girardu v spremstvu rojaka John Troha, ki se je s d rutino pripeljsl is Strabane, Pa., in pa Mihevc* iz Salema, O. Marsikatero smo si povedali v veseli druibi našega Tonete, nakar se pripelje is Pktsburgha ro-Jak Kržen s svojo hčerko in nam odpelje naiega pevca. Poslovili smo se v upanju, da se ie vidimo. John Dolčlč. da v vertm na __ in bil priobčen 28. sept. Nsi dopisnik ssianjs tekala: "Ker se je bližal čas proslave druitva "Na Jutrovem" it. 477 SNPJ, sem vedno gledal, kje bom videl kak dopis glede te slevnosti . Vrti dopisnik bi bil mora» sam pisati, ne pa se ozirati na druge, flei drugi naj piiejo, jas Uan pa opazoval in slavo žel. Ampak fant se je zmotil, čepsav je "vsak dan gledal v slovenske liste in našel par lepih dopisov" in med temi tudi v Proeveti a dna 17. sept., ki mu je zletel v želodec. hi mu prav nič ne ugaja. Svetuje mi, kadar bom zopet pisal za kako tako slavnost, naj skušam ljudi privatfti, me pa odpodlti. Vprašam, koliko ljudi sem od-podil od naiega ali kakega drugega druitva in SNPJ? Naj bo dopisnik informiran, da on ie sanjal ni o njem. ko sem jaz organiziral druitvo ter žrtvoval precej svojega časa in tudi denarja. In ako mu ni znana zgodovina druitva "Na Jutrovem," kdHko Ima prijateljev, koliko se* vražnllcov in kdo so njegovi sovrstniki, naj se oz» okoli sebe ln stvsrno presodi, potem ps s sodbo na dan. Tisto zavijanje o ujedanju ne Iteje, enako ne iteje jamra-nje glede socialistov in komunistov ter kdo hodi v cerkev ali ne. Vse to je vaekemu prosto; proeto vsakemu, če hoče biti socialist ali koimunist ali hoditi v cerkev. Ravno tako imam presto tudi jsp; da opišem stvar tako kakršna je, seveda v mejah dostojnosti Kako mi more pri tem dopisnik očitati kako nesramno dejanje?! Nazsdnje pa pravi, ako ima kdo kaj proti komu, naj se s im osebno pogovori. Kje je lo-? Kadar kdo zapiše resnico, ki nekatere v oči sbode, pa sa-vpijejo: Sramotno dejanje 1 Vprašam dopisnika, zakaj ni nJim Ivan Molsk: I Govorniki so bUl v «I o venskem jeslku A. Zidanšek. potovalni sa-• topa i k Pros vete. J. Kvartič. predsednik druMva It. «. C. Po-gorelec. tajnik J8Z In g), govornik je bU pa sob. Andrew Vid-rick. prvi podpredsednik SNPJ. ki je rasloftil zgodovlnoH naie jednote. Spodbujati članstvo v naprednem dshu do boljie bodočnosti, je njen ellj. A. Vid-rich je sabo pripeljal več govor-■v angieik nikov karja, gil H tem jeziku. J. Le-odbornika SNPJ, K. Clevelanda te ie vel prišel k meni in se privatno s menoj pogovoril? Mesto tega pa ^ slišijo seab^. da bo ie Pi- aai in sicer InHko časa, da mi bo vectU* v™1 dopisovanja. Le kar s korsjidl—Joseph Lever. Ulinotekk» rudarjem Carkoville, I IL—V soboto dne 11. oktobra bomo iUinoiski rudarji obhajali obletnico žrtev, ki so bile ubite 1.1898 v boju pri Virdenu. Njihovi grobovi so v Mount Olive, 111., Kjer se bodo vršile velike svečanosti, priprave za obletnico so v rokah rudarske unije. Ob 9:80 zjutraj se bo formirala parada rudarjev in drugih delavcev, Id bo odpotovala na gomilo, kjer počivajo irtve in kjer se bodo vršili spominski obredi. Glavni govornik bo Alex Hewat, predsednik reorganizirane rudarske unije. Govorili bodo tudi John tt Walker, tajnik u-nije, Frank Bender, predsednik ohijskega distrikta, Carilyn Wolf, organizatorka čikaške u nije slamnlkarjev in Floyd Thomson, bivii sodnik državnega vrhovnega sodišča. V slučaju slabega vremena se bo obletnica vrilla v Odd Fellows Tem- pliS1 V; Afteliram na vse rudarje nove organised je, da se udeleže te spominske obletnice, ker to bo nekaj pomembnega za nas. Lonfc Mahkovtz. Seja «čHalničarjev Waukegan, IIL — Opozarjam članstvo čitalnice S. N. doma, ežtyo s Evdfier. da se udeležbo seje dni 11. olct. ob 8. uri zvdčer. Seja bo veftna, več stvari za rešiti, pred durmi je slavnost 20-letnice in zato je potrebno, da se vse Članstvo brez izjeme udelefti te seje. Za pomnimo si, da je dottnoet me ga članstva delovati ss napredek, potrudimo se pridobiti vsak enega člana ali članico, ker več kot nas bo, tem laglje bomo delovali« Torej vsi na to važno sejo dne 11. okt. zvečer. Mahtdch, tajnica «-¿ttssaattnesaoEan •i R Od (MsAsljevsnjs.) Mimo keMnsks katedrale! — Ste-do p vojne znbHeeni v Belgiji, Id je natrpana s induotrijemi. U.iimH D m rim nrussij, mau.rariz Trinajst izletnikov SNPJ je zstopilo v Kolinu, ko se je delal večerni mrak. Naie potovanje je t>ik> na celi črti tako urejeno, da smo se vozili vedno podnevu, da vidimo deželo, prenočili pa smo v večjem mestu. f?s ta način nismo bili nič utrujeni od vožnje, ki nam je nudila najboljii užitek in nočni počitek je bil vedno v Hotelu. Najslabša je vodnia ponoči. Iz Monakova amo odšli ^u-traj ob sedmih in v Kolin na drugem koncu Nemčije emo priili zvečer ob osmih. Prevozili «mo hotel spat. Samo John in Stifko sta rekla, da gresta na vsak način pogledat — katedralo. Vr nila sta se ob deletih zvečer. Zjutraj smo odpotovali iz Kolina. Bil j^ dež, ki nam je ves dan kvaril razgledovanje. Zadnje večje nemško mesto je bilo starodavni Aachen, nakar smo priili v Belgijo. Sedanja prva postaja v Belgiji je bila pred vojno zadnja v Nemčiji. Vfrsajska pogolba je premaknila mejo za, več kilometrov v Nemčijo. Strategična meja, ki se vleč4 po hribih kskor i-talijansko - jugoslovanska! — Spet je vlak stal in belgijeki u-radnild eo stikali za potnimi li sti in vtikali nos v prtljago, i niso biff preveč sitni. ¡Nemški denar je odpovedal in potreben je na- enem dnevu veo JužnoNemčijo w & frankov u do- krasnim Porenjem vred, |,|mtopili emo na eni postaji in potem hitro zasedli drugi vlak, ki nas je potegnil čez Rano na drugo stran meeta, kjer je bila naia postaja sa odhod v Belgijo. Pri tem prevozu je bilo precej zmeinjave jn nič čudnega ni bilo, da je br. Gosar pozabil svojo lahko vrhnjo mrk njo v vagonu, br. Hajnrihar pa steklenice pristnega porenčana, ki jo je kupil v Frankfurtu. Smola. (Gosar je kupil drugo sukajo v Londonu in pohvalil ee je, da je bila poceni.) Na zadnji postaji v Kolinu sme pustili Ollpa. da je letal okrog in iskal hotel, ml pa emo zlo^li prtljago na kup na Urokom troto» ar ju pred kolodvorom in pasli o-čl na mogočni katedrali na dru gi strani trga. Stifko al je gotovo mialll, kako bo lepo, ko nas brste Olip spet popelje v to katedralo Niti opaafll nismo, da je okoli nas četa agentov, ki »o nam ponujali hotele in hvalili vsak svojega na vee preti Govorili so nemiko. Tedaj je na-vihanl Stifko epet stopil k najbolj usiljivemu ta mu začel «leto mirno pripovedovati v prof« ski ang1H*ini povest o dveh Ircih.. Takoj eo tbdteli od nae. Kalin (Koeln ali Cologne) je veliko industrijsko mesto par ur v"*nje od belgljeke meje. Olip nas je Informiral, da nI v me slč poosbnaga — rasen katedrala. Ko smo to slišali, smo M ? lan. Kakor francoski in jugoslovanski tako ie tudi belgijski pa pirnati denar podoben ,veHkim o» vitkom sa žajfo, nekateri drobiž pa ima luknjo v sredi, kar je zelo priročno za — ciganke. ■Mgija, mala dcšslica, je trpana z industrijami in prebivalci. Devet milijonov prebivalcev je stlačenih v. tej deielici Vee ee drži vasi in mesto meeta. Povsod vidii tovarne in borne delavske hišice. Priili smo v sto Liege, ki lefti med visokimi hribi, as katerih so utrdbe. Tu so Nemci udrli v Belgijo leta 1914 in — kot je bilo takrat po-ročano — eo vse rnefto razbili. Danea je mesto normalno in živahno» kakor da ni nikdar videlo vojne. Potovali smo po bivših bojiščih, a nikjer nobenega sledu vojne. Belgijska podjetnost in nemike od A k od ni na sta zabrisali sledove. Vlak Je obetal v Bruslju, glavnem mestu Belgije. Tu je ravnina s malimi grički. Bruselj je giadavo mesto, mali Pariš; mesto zlatarske trgovine. Amerikanci tu kupujejo zlatnino in diamante zelo poceni In Jik potem utihotapljajo domov. y vsaki večji predajalnici. hotelu, rsetav raciji ia kavarni govore angleik« in neasiko. Poetrsšbe je pr\o\ r-etne ki računi so tudi dobro s* beljeni. Belgijci počnejo turiste, posebno Američane. • (Dalje t% 1 Ti ^ fthima, i. oktobri ' Paul Želrji otok Tri ato mHj daleč od mehiških obali leži im morskih prog osamljen v neizmerno*t i tS oceana Klarion, ostrov kornjaČ. Malokdo jeT biskal ta daljni svet In ker živ krst ne va tam, so si ga izbrale za svoje omiljeno fc movanje velike morske Črepahe ali ponj*, f krogle ko ialupe. P« produ, nad katerim «tri. atome skale, jik živi na tisoče, ne meneč povratniško pripeko. Proti Kiarionu so se J kakor napotile v prvem veku vekov družin želv, iKočih dokončne naselbine. Pred živo mejo stebrikastih kaktov „ razvrščene črepahe, upehane od dolgega po. morskega potovanja, ki so ga napravila V|>! loviti tišini globokega vodovja, tri tedne 4 San Francisca, tri mesece od Markiz. Vue da ml je; popolna negibnost. Kadar živil 150, 200 let, smeš dolgo spati, jdi, ne da b\ stavi na prevesico uspeh svojega znanja. Glejte: velik mir se niža s plamtečeg» * ba. Nobenih bojev, nobenega piskanja po J brežini: želve so dobrosrčne živali. Noveoq vrišča: želve so neme. Kadar pritisne noč 1 dnem, se komaj zazna gibanje v bojni črti:«] sorej se nekateri luskasti oklepi premakni proti kopeli, dočim se dragi, bolj vneti za sprt hode, vlečejo proti gošči, koder rasto zdravflJ na zelišča. Med sencami, ki padajo na puS) Klarion, ležejo samice v skalni duplini zak* jajec, potrebnih za razplod plemena, medt« ko samci, lahkomiselni ali presebični, ne jo drugega ko ijubavnih spletk, želeč, da bi zi-kdar prenehale. Mehka sadovoljščina zavfak da tedaj na otoku. To je sreča, ki jo daje r» notera hrana, mir na obrežju in vršenje ton nosti do rodu. In želva republika pokojno u. spi do prihodnje zarje. Toda nekoč — dan nesreče! — vstaja is vzhodu dim proti obeorju, koder običsjno nobe-j na reč ne ustavlja želvam mrklega pogledi. Kjer pa je dim, je tudi ogenj zjt njim. Ini genj prasketa v kurilnicah parnika, čigar o-bris se naglo veča na valovih. Ds, v resnici' je ladja.... te se bliža, kakor da ni nič hud* ga, brez naglice, brez hlasti. Pol milje od kop.; nega zdrkne kotva v globino med glasnim roi-ljanjem verig. Odkod nam prihajajo ti brodniki? a vprašujejo želve. In Čemu se ustavljajo pred našim osredkom? Pa ne da bi bili misijo^i ji? To bi bila prevelika čast za našo dvofcn pasmo. Raziskovalci? Zemljepisci? Rastoč nemir Se polasti lazeče naselbin.! Stari samci, Id so marsikaj videli, pa ne zabili, si nikakor ne morejo razsvetiti svojih ozkih možganov s kakim spominom. Ali neka. tere prababice, opravičeno nezaupne, so odplo-le na počino in se pokreznejo deset metrov po£ površino. Tgliko holje za te predavne pred»| nice, toliko bolje za nezaupljivke! Kajti po sunkovitem udelavanju svoji vesel ee zakade vsi čolni zagonetnega parnika proti obrežju. Oboroženi za vojno, pri* pravi jeni na vse, pripravljeni za najhujk| Strah in groza! morilce vozijo, lovce na želve! Cim so se izkrcali, se zaženo s sekiro v roki ii teko na napad. Kakor pribite ns tis pot*! ne j o želve svoje ude noter, se delajo čisto maj-čkine.... Breg omame in sna se zdajci prelevil v morišče. Pesek se rdeči: težke plavut« e ločijo od trupa, šibke glave se sekajo.... "Daj, mahaj, smrt kornječam! Klarionsks želvovi-j na je draga! Naši bodo dolarii! ;n kuhali i\ bomo sveže meso!" vpije kapitan glasno bodreč okrvavljene biriče. Vsako Isto proti mesecu majniku, vidi id-j vji otok to ostudno klanje. Ladjajoč proti Kis, rionu sem bil neki dan priča prelivanjs kri] Nanje mislim vselej, kadar opazim srepe rok j na glavniku iz Želvovine, ki se iskri v ponon svetlih. __M Mussolinuev astrolog o bodočnosti j Mtjffijflfr ^ Neki italijanski emigrantski list, ki iri» ja v Parizu, poroča, da ima Mussollni po WiH lensteinovem zgledu svojega telesnega sntrokn ga, ki se im?niUe Riscoli. Ta je te dni it zveH^ prerokoval bližnjo usodo Nemčije. Po njer vem se Hitlerju ne bo posrečilo osnovsti "tr^j Je državo", ld bi jo md. Nasprotno, tik p* den bo doeegel svoj smoter, bo doživel strskij polom. Vlada preide potem v roke lju*. » bodo spretnejši od nJega. Prihodnje leto * sa Nemčije črno leto. Proti koncu lete sprožila strašna državljanska vojna, v kat» bo Hitler spočetks dosegel delne uspehe, pr« odločilnim Udarcem pe se bodo molje lih vojaških strank polaetill moči. 0 rr^^ raciji monarhije v Nemčiji ni govora. P* * se bodo Wittelsbechovci povrnili na BsvsrS» , Najstarejša knjiga na svetu je ti?m Pajrrus'*. ki jo varuje pariška ^arodns ^ teka. Poteka is lete 8850 pred Kr. NsmF je učenjek, po katerem je dobila ime. v m^j grobu blizu Theb. e Največja knjiga na svetu je neki sn*t£ eki atlaa. ki ga ima knjižnica državna šole na Dunaju. Knjiga je visoka 1.90 m '"T roka 90 cm Tiskana je bila v letih 18tS->"* • , Najtežja kajiga na svetu je ' U J Itake", ki jg je dal naUsniti neki h nadvojvode v začetka tega stoletja r«1 vom "Parga". Teha 48 kg. ' -M Najdražja knjiga je 42 vrstno Gutom govo sveto pismo; dr. VeSbokr je pred ktt W ial sanj pribUtno 17 odiijeaev dlaarjtv« ^ hTRTgg.» OKTOBRX. TROSfCfr bo VMfpMIlBlPAl^ Howatova skupin« bo torej po* stala "dualna". To pa je ne bo oviralo pri gradnji nove organi-sacije, ako ima v sebi potretoe sposobnosti. O njej so mora glede tega to reči, da dosedaj Aa nI pokazala tiste ririlnosti, ki ja potrebna sa reorganisiranje rudarjev. a Glede Lewisa je sanimivo nje* govo pričanje prod Fishevlm kongresnim odsekom v Chicagu. ki išče po defteli komuniste kot ja nekdaj filuaof Diagon iskal poštenjake v Stari Grčiji a ave-tiljko pri belem dnevu. Lewla je prod odborom nastopal j ako tolerantno napram komunistom. Bokal je, da imajo vso pravico do Širjenja svojih idej. Tb je nekaj novega. Prejšnja leta jo satira! svoje naaprotnike navadno s komunističnim bavbavom ln isključll is avojo organizacije vsakaga komunista, ki mu je prišel na aled. Odkar pa ae je organizirala springfieldska rudarska unija, ja Lewia postal jako toleranten napram komuniatom. Nekaj jih je celo vaol v svojo sluš-bo. Lewlsova "toleranca" napram komuniatom ima torej svoja vzroke. Drugače ni nič novega v defteli medu In mlaka. Admialatmsl-ja tolsftl robustna Amerikanco s tam, da nima samo Amerika sa» vezanega repa in viaokega korita, v katerega lahko posegajo le "lavoljencl". Tudi Anglijo, Nemčijo. Belgijo in druga dršava boli šelodec ne aamo Ameriko, kar je gotovo lepa toladha, i* »nebno gatovzposeln« delavce. Kar sa slednjih tiče v dršavah, na kata-re kaše Hoovor s velikim prstom, pozabi osnanjevalec robustnega individualisma povadati, da v a* vropskih dešelah prejemajo delavci bresposelnoatno podporo. Ker pa v Ameriki n« maramo "tujih", "importiranih" idej, posebno pa ne "dola" sistema, ki ja nadvse poniievalen za delavstvo, Ja zamolčanje tega fakta dopu-stljlvo. In mar niso la tisti brez dela, ki ns marajo delat? Sural PaJ smo to le tiaočkrat in tisočkrat slišali is ust rasnih atubrov, stebričkov ln bilk današnja A-merike. Kar ta formUl* tudi Hoovarjevl administraciji nI tuja, bo s njo lahko rešila bnapo-selnost. RAZUM VUTi GRAPE JUICE jpEj vi« ••■n ■ w ZA DOMAČO UPORABO JE DOVOLJEN Človek lahko savida Juine A-merlčane, ki ao v primeri a državljani "izvoljena" deiela veliko alikovitejši. Kadar v kateri "suvereni republiki" postane pro. več monotono, napravijo ia dolgočasja revolucijo. Faruj, Čili, Argentina, Brazilija in aočkj je na vrsti Kuba, v kateri je pričelo periodično vranjtv V prvih treh jo bHA le nakaj dni ekaajt-menta in vsa ja napet ostalo kot ja bilo prej. Na vladah so sa pojavili novi obraai, druge figure. Pridobile ao le vojaške junta in pa Wall Street. POPOLNA PROJEKCIJA JAMČENA Kalifornijski vhtorejci so dobili vladno m gotovllo» da ne bo nobenega umeiavanja od strani «verne vlade s kupovale!, ki Hi žele nabaviti groadje sa iidelafo sadnega soka za domačo uporabo Izključno. VLADA SE NE BO UMEŠAVALA ■ *a4 -„r" i- ■ : ' ' JjL Greedje letos doioreva dva Udna preje kot navadno—posnejie vreme lahko Škoduje kakovosti, ki sa Jo sedaj lakko dobi na VSEH 2ELEZNI&KIH POSTAJALIŠČIH NABAVITE SI "JUICE GRAPES" SEDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE I San Francisco f California •Sftof Us entire California grapa production Is being markstsd this year br agsoeles ee-opsrsting with tke California Oraps Control Board, Ltd. CALIFORNIA FBUIT KXCHANOS C AU FORK! a vineyardibts ass0c1at0n SAN joaquin oaowkh siiii»pr» association Is New Yorks DEUTSCHLAND it. dmui»ba «.LOUIS IS. JCfcilWlA Tam vas teka vsMk ipwjwii f 1 11 lw.lt« .MWllllHII M IKMpMII notw piVVOMinD boSi^n« prssntko. Hiiro potovanj • Is llambuiga do dol». '' K® iiii^da v flot mil Jtia 11. I'n-hsi ssstopnikl našs pro. I* Mo apr*mljsli vsak is-(St. r*r*»krbits si pravočasno obrnil» ns katorsgakoll lokalnega agsnta alt na Bolehal na fteMea HedsJ se smeje Trinorjevo s » s s k o ^^¿jm^^ viao j« mojvrna •<'i"'ogn mm V EVROPO )• vesel la so ssmJs —prejo Is Ml vodno josoa-nl ae pošalil kot sdrsv ¿lovsk,* piše Mrs. Stealoy Soboli« Is Mllwoekoe. Tloošo hvali U solidno sdrovUo «lovltoga sdrsv-niks. OlUti azlrt vaAao pvMtovo-iolodos, Joir», M*al »obur ta «rova. (Jdteao Iciodlss, Homo, sabasaoost la saprtnii« mmmtm . Dnfcasaim l'**«ku»liw ga na aaš H- M NOVA OČALA NA 1S-DNÏVNO PROSTO fO«L'ÉJÜ» Vf ,vf/ JÊÊ Ne eahtavo vam pol I Jam n« 1Wm«o Ptoato poeknànjo M Confort otelfe * «taktom. M pov.roil Mat po«M. SfcgBJ ha «¿ala kar jih Ja bilo Maj anrajani*. Veliko IJurfi raki U O i" «o priljubi Jana. Bo tekka in M powr„4aJo mm. Ta «mo «m •■•••éaj* čitati najftbobnbjéi tisk. VDSTI StZAZH fcla. in vMaU aS blizu I* daleč. Kraana ftatulja an «¿ala br»pla««et J««" ■ t^mm. a ko m boato »adovoljl. In «e m Ulit», da moja «tel* an IMS alea beljk ttat«. ki prodajaj* »o« •». tadaj mi jih vrniU. Niti aantn n» laeublu. ■nil inn aaHM.i^wn nà< anavtiiNJA VI IapatoHe In pailjlt« ti In" 7 -m** t- T r p Obroč okoli glave (PMÍ Id jo Mis aagradena v literarnem koatestu ProevoU.) Nekega ranega jutra sU • Poldetom ¿a-kala na poltni avto. Megia. gosU j«*1*" megla je pokrivala dolino In vm, In Rezki ee je rdelo, da jo čuti v svoji gUvi in grča. Za-vpil* bi bila, Uko jo Je telilo, ft je "»^V4" hlastno gledala ob krmjtf ceeU veliko solnčni-ce ki so globoko sklanjale svoje Udke glive, kakor da bi tudi one po nefem ialovale ali pa ao samo spale? In podzaveet™ al j« ielela, da bi ostala s temi srečnimi aolnčnlcami, ki jih doslej skoraj ni opazila. Avtnl rog Je zatrobil od daleč. Matere ni strpglo doma. Za njima je prihitela in stopila tik prod Poldeta. Prek oči se je obrisala in dejala t proeečlm glasom: "Polde, svojo hčerko ti izročam, neizkušeno, nepokvarjeno, - stoj jI ob. atnsn|! Kakor da llče novo moč v tebi je uUhnlla in potem rekla Rezki s tihim glasom: "Pogum, dete mso 111: ona domov, Rezka ob Poldetovi štreni na tuje. — Veliko, raseetno, a xa mnoge pretesno ameriško mesto. V majhni kuhinji kasarni podobne, stare stanovanjske hiie se je vrtela Rezka okoli peči in kuhala kosilo. Goreči *lln je nekoliko prl-vila in «topila mimo temnega kota, ki eo ga smelo krstili ze spalnico, v sobo, majhno in tesno. "Dlnlng room" da je to, ji je povedal Leo, ki ni hotel več biti Polde. Miza, itiri etoli, nizka omaro, gugalnlk, to gs je naredilo polnega, če ne prepolnega. Peči ni bilo, saj so jo imeli v kuhinji, in kam bi jo naj postavili? Na steil med fcbemi okni je viselo zrcalo. Zrcala, četudi po večini lainjiva, učinkujejo oživljajoče. Toda ne to t To se ni lagalo, niti ni oftivljslo, bal nasprotno: kakor da bi bila tem«a, skoraj črna praznina zajeta v oski rumenkasti okvir, Uko je «gledalo. Ce ee je Rezka hotele pogledati vsnj, je morals stati vsaj poldrugi korak od njega, da je padla nanjo skopo odmerjene svetloba obeh oken. Po» tem je videla vso eliko resnično, tako resnično! Se je ImelS zdrova lica. Malce eo sicer upadla res, pa to je ni Icazilo. Nekoliko rdečice je ia Slo, a to Jo je delalo bolj interoeantno, kakor je Leo dejal. Žaloetno se je nasmehnila. Toda oči to kazale otožnost ujetega ptiča. Pod očmi temna senca. Med obrvmi je bila fina črta, ki je nakanila ostati «a' stalno. Lase ja nosila po modi. Nekoliko nahrhuljeni so jo delali za par let etarejio. Kodri eo se veselili večje svobode; nihče jih ni več tlačil pod ruto. Se vrat in na njem koralde sa deeet centov in kos domače obleke je kaseto zrcalo — to je bilo vse. Okoli pa praznina, temna, globoka. "Vse, kakor je roet" je vsakokrat vzdih-nila Reška. "Vsa prašno, temno, pusto in mrtvo in v sredi ta puMobe sem jas," je vzdih-nila tudi danes. Glava jI je klecnlla navzprod, kskor da bi Ji bil kdo epodmaknil oporo, In kodri so veeelo poskočili ter se poziball ob čelu in senceh. Pa ne ss dolgo. Rezka je takoj zopet dvignile glsvo. Modre oči so se ji uporno po-temnile, potegnile je s dlanjo po obrssu na-vzgor In brezobzirno potisnile kodre nsssj. "Pogum!" je dejsis glasno in ee tolažila kakor «e tolikokrat, da nI eama, ki tlvi tako llvlje-nje. Bog sne, koliko jih Je In mogoče eo na alabftem kot ona. Stopila Je do okna, pritienila lice ob lipo, de bi videla na cesto. Razgled je JI zaslonil elvorjevkaetl umazani sid sosednje bile, Uko da je videla na ulico le kakor skozi ozko Špranjo. NI ga bilo. Sovraftno je pogledal* zid in stopila v kuhinjo. "Saj bo vse pro-sUno! A njege ni! 'Kako, da ge ni? Mogoče bo pa danes vender kaj!" se je za trenutek Peen: 44 Hlap* JftTM) ta ■{•!•-gova pokora" Ren ne vem; kako Je prillo do se ne takole — ob še 9 DI tinte težke obaodbe. O motim, je bilo stih zjutraj, Za mizo smo sedeli trije. O-ns. jsz in l**ednlk. Takole je govoril besednik: "VI «e, IVen, liro*primeren in nesramen cinik! Človek brei srca. brez čustva, brez lepoU! Veren drug vašega prijatelje Kejeniča! Pobil bi vaju kot pse, kot pae! Vidva »U tisU lopo-vs. ki zsMirupljaU vse, ze veju n* obstoji nobene »vetlnja v tej naši lepi zemlji«. . ." oveaelila. Stopnice zunaj ao zairipale. "Aha! On je!" Hitro ne krotnik in ne mizo. t Obesil je klobuk, elekel suknjo in se vae-del k mizi. "Nič ni!" jo j* prelinilo, "kakor vedno — nič !" In da pretrgs neprijetno tilino, se je zml-elila na pol to. "TI, si mimogrede pogledal doli, če je kako pisno za naju?" "Ah, kaj me brigajo pisma in odkod naj bi prlila? Bi epet rada kake čečk« od tam, da bi se, kakor zadnjič, cmerila tri dni vkup?r Jezno jo je pogledal LM "Ne roci tega — tri dni! Malo mi je bilo ree hudo. Kej morem zato, če ne morem posa-blti doma tako hitra. In Pajkovo teto, ki je umrla, eem imela rada." "In kaj zato, če se stegne ena ženska — saj jih je preveč na avetu," je dejal robato. Reška pa se je zazrla v juho pred seboj in počasi jo je jeie hrebati. | "In to eem ti tudi 4e rekel, da ne pripravljaj juhe ss opoldne, ampak za večerjo. Le kdaj m bol navadila ameriškega običaja! Ja, ja, človek ne ve, kaj al nakoplje na glavo!" "Prihranile sem je *#oJiko od včeraj, pa jo «akuhals danee,M /s dejala mirna One-jgss jo Je stisnila za grlo, da se ji je juhe ueUvlJaU. VgtaU je in al dala opraviti okrog peči. On pa je jedel in razen posode pojedel vse, ksr je bilo ns mizi. Zleknll se je, zSsdehal in lele sedaj povedal: "Z delom ni le -Vedno nič. Slaba eesone, Dela nikjer. Ampak na nekej drugega eem mislil in to ne eamo daftes ampak že ves čas." Ko gs Rezka ni vpralala, kaj bi tisto bilo, je eem nsdsljeval : "Da bi namreč lažje dobila delo ti nego jas!" Pozorno jo je gledal. "Jaz?" gledala ga je začudeno. "Jaz?" je le enkrat ponovile. "TI, da, ti!" nekoliko zlobe je donelo zraven. "Saj ne znam jezika in kal^o, kam se nsj obrnem, ds bi ti dobila delo?" "Hoho, ne meni, ne, sebi, sebi ! Tisto radi nič ne skrbi. Tvoja oseba bo go-angiettino, ko jo bo kdaj tvoj boa te bo red sprejel, pa če bi moral radi tega tri drug» odsloviti." Prežeče jo je gledal in se jJ je zlobno zasmejal. "Polde! Saj se le talil !" PUnils je k njemu in mu gledala v oči. Mraz jo je tresel. "Polde, Polde t Kaklen Polde? Mer hočeš sa vedno oetatl kmečka buUro, kakršno eem U poznal v starsm kraju?" "Bodi Polde, bodi Leo! Da bi le ti oeUl Uisti, ki sem gs poznala doma!" je rekla oči-Ujoče In gledalo mimo njega nekam v prazno in al mislile, da so Uke šale pač neumestne, ko jima gre llvljenje tako za nohU. Da je i ona le pomislila na delo. je nadaljevaU glasno, pa da m mora prej priučiti vsaj nekoliko angle-tčine. "Seveda! V «ok> U naj bi upisal pa U sprijaznil a kakimi amerilkimi capini, da bi ml kasneje nasUvljsla rogove ali ml celo pokazala hrbet. Cerkev je za U, Um ee uči angle-Mlne, to je, pokorščine. No, ja, «pet eolze! Tiste ženske, poceni solze!" Naglo je veUl, sunil stol, ds je pdletel, oblekel suknjo in vzel klobuk. -K Drličevi etopi, n*J U popelje tjs, kjer je oiva poprej delal«. Mislim, da bo« znala šivati slamnike I brez angleščine!*» In je lel ekozl vrsU. Stopnice so zalkripale; le koraki od zunaj in potem tlllna. 7" m —7- («Sljo prikodnJU.) J- —L.. knjigovodja ga je milo odpravi skozi vrat*, kajti «*«ta je H je vozilo odbralo naprej, ni imel prilike, da poljubi — po viiji narod bi — roke In čevljev blagemu laetniku In dičnemu lo-ferju. Zdaj pa sledi nekej, če«er ne morem prav verjeti--- Pisanje ¡rdi, de «o odpeljali nesrečnega Jerneja, pobitega in ones v zapor obraz nlzaciji Nikoli nisem verjel beoodni-kom. Zmerom sem čutil, da ti ljudje niso povsem zaneeljivi.. J V neiaalliano zapletene stavke »k rt vajo avoje sirotno misli. Svoje nesramne lel je spletajo v| Minete in Urcine ter Jih ovijajo s mirtovlml venčki . . . Hkrati ke. niao ml pri areu! Beaodnlkovo besede mi ni s«, De do litega. Najbrt je fcil ,», jen Ia pijanih beeed ae eenmto bal prevet. •. Pač pa mi je moi pokazal neko etoao. pot. če hočete, atl boljo: vsbadU mi jo eaahaanje ClUm v uglednem listu tisto pisanje o hlapcu Jerneju In njegovi pokori. CiUm, člUm, hudo mi je pri srcu In Čutim — da vendarle besednik late . . • Tako Je pisano: Potem, ko «o ugledni posestniki vrgli nesramno hlapče v o-genj, kjer «e Je primerno ocvr-lo, je njegova dula podvzela polet v stratosfero i a pristale v nebesih. Po uvodnih formalnostih je stopila prod nebeškega OČeU. Nebeški Oče je roteval nujne akU. Takoj pa, ko Je ugledal Jerneja (t. J. njegovo dušo), ae Je srovnsl v fotelju In aprtfev-vorH: TS "A. ti al, Jernej! Zdravo! Nut Tak poglejmo v knjigo!" Nebeški knjigovodje je jedrno pristopil In odprl knjigo pri črki: J. Nebeški ote je pašno pregledal noaUvke. gWdal Jo "kredit", opazoval "debet", nato pa Je u-radno —» pravično dajal: "Dragi moj Jernej t Mnogo al zaalušll. dobro «I plačeval ... nekaj sva pe kaj bit MM . • • boni «mlet i ropi^ imam mnogo ... oglaali aračor* Jernej ae je malo cmeril me-le a« je oboUvljet. tode nebeški klical teleta: "Halo, halo! Tu r- zemlje! nepričakovano uspelega shoda stranke "neb. zoeijallitov" vam pošiljamo u danost ne posdrave. — Odbor.*« ns popolno sfldel k V Jernejevo ocvrto truplo se ja vrnil« doline duša. Hraste in opekline ter oaUle poškodbe so e pomočjo višje sile brso izginile in apokornik Jernej je nastopil avojo turneja 1. Najprej ee je napotil Bela j novo k mlademu gospodar Ju. ki je beS sedel pri obedu Ker je bil do^aj lačen (kar velel, naglega po vre tka «■ tnoma razumljivo), jo pri mizi. Mladi gospodar, dober priataš stranke "neb. eo-djaliatov". ga j« temeljito na hmlil in napodil. Jernej je emialu višje narodbe poklekn In mu vee objokan poljubil de-bak> roko Ur navdušen vzklik nil: Heil dir Im Siegeakrans Nato j« pograbil za culo in deš-nlk (marelo) ter Jodrno pobegnil ^^ t Kolovrati! je po beli aMro^i - bila jo le noč. Issa ovinka j« brss algnala pridrve avlo in nebogtjenca podrl aa tli. (De ni bil avto lastnika no. ve tvomlee otroških avto,T>obi ki ge priporoča iagW» H«t aa drugi strani? . . .) OKTOBRA. * RADA lil IZVEDELA za mojega braU Maks Koea; kdor bi kaj znal o njem, proeim, naj mi to »poroči, ako bo sam čiUl, naj piše svoji sestri na naslov: Jožefina Kos, pri Mihaelu Černejšeku v Ptuju, Jugoslavi ja.—(Adv.) — naravnost bojnike. ' ^ zdi — je udarec v Uko hvaljeni organih akcij, higijen-ski službi, policiji, humaniUr-nim napravam, bolnicam in zdravnikom ter čustvu usmiljenje nsfega naroda, ki je povečini priste* stranke "neb. socialistov"! — In naprej : Sodnik zapre ubogega povoisnea meni nič, Ubi nič — med razbojnike! To je — če pisanje ne laže — nesramna žaliUv vsakega pravnega ču-U, saj so nam vendar znane kazni za «estno-prometne prestopke! 8. Po prssUni kasni, kjer je ernej po vfiji naredbi poljubo-val itd. itd. so ga poslali v umobolnico, kjer so ga naši znani psihiatri po večmesečnem opazovanju in mučenju (neverjetno!) spoznali za nesramnega ai-mulanU lit ga brutalno vrgli potom osobja — (nezaslišano za 20. stol!) na cesto! 4. Po zaslugi časopisnih poročil (o, novinarji!) ga je izvohal direktor nekega ameriškega cirkusa. Jernej je prisUl na njegove ponudbe in je bil '— vse v smislu vilje nsrédbe — angažiran kot atrakcija^ pod naslovom: Mol, bi ga lahko v*aJc pïetepa— in U dobi za to lumparijo od njêga poljub na roko! Jerneja so pretepali in mi kastill vsi mogoči In nemogoč elementi, ponujale so se mu hi sUriČne lanske, vlada mu je dala senatorsko mesto (l!), sluši je krepke dolarje itd. itd. Od samega poljubovanja smielu itd. — ao mu razpokale ustnice. Mazali so mu jih z va-zellnom in je bil tiste čase najbolj priljubljen — Amerika, mati reklaiïie I—vazali n ko: "Jernej'!! 6. Utrujeh Od klofut, ženitnih ponudb in fibljlibov ee je vj-ni Jernej poln1 dolarjev v domovi no. Tu so ira prijele naše oblasti. Ravnale ao s njim podlo in nesramno, kruto, da, perverzno in ne zlužftb poglavje nikakor naši domovini v čast! Jernej pa je poljuboval smr deče noge na levo in desno skratka, zapadel je v poljubo-manijo. (Ce je uporabljal tud v domovini vazelin — ni omenjeno.) 6. Jerneja so končno "per lup" odgnali v domačo občino, sjpvito trdnjavo stranke "neb. socialistov." ■Tam so ga pretepali vsi od lupana do Kočarja (Jernej je venomer poljuboval), dokler se ga ni končno usmilil vsški policaj, ki ga je s krepkim udarcem svoje ttradne sablje pobil na tla in pogval na likvidacijo. 7. Takoj po smrti ae je se-sUl glavni odbor stranke neb. •oc., ki je sklenil, da je bil pravkar pobiti potepuh velik človek. Pogreba — na driavne troške — so se udeležili polnoštevilno vsi imenitnlkl in iupan (poverjenik stranke neb. eoc.) je Jerneja kar nad odprtim grobom brez privoljenja papeta — proglasil — za slovenskega svetnika . . . / .lÔCEJO SE John Tekavec in John Ucman: naj se priglaaiU na naslov: Frank Kroll, 636 Winchester Street, Monroe, Mlch.—(Adv.) S znam- Kdor Seli imeti lepo in trpežno harmoniko, se brez «krl.i obrne Razpnilal sem nad 1000 harmonik po Ameriki in v Kanado. Izdelujem harmonike iz pravega celluloida v razlttnih okrašene in uloione o svetlimi kamni. • t.-/' A ZAHVALE barvtk, STE IZČRPANI? Esoffcs vam da novo energijo! ; Vao anbnve Iwublu. ke poetlle aU le I« ko vuni ______ povrne «nereijo to Boat. Vam hitro od*»* in nanalroa leknranrjn. sevlra's VsORKx Goopod Anton Morvar: Sporočam vam, da sem sprejel poslano harmoniko, katero wm naročil pri vas po mojem prijatelju Frank &pendajs Harmonika s« mi dopade in sem selo zadovoljen z njo, infol som Še več ¿armonik naročenih od raznih tvrdk, pa nisem še nobeno imel talio lopo uglašeno kot jo ta. Id sem jo dobil od vas. Najlepše se vam zahvaljujem za poslano harmoniko, k«r Jo ros lopa in vsak kdor jo vidi, hvali ^Wše delo in blago. Pozdravljeni, Johan Kastelic, Box 208, Noranda, Que., Canada. «v» i sure Mr. Anton Mervar Dear 6ir: Received my Accordion a few ago in first class shape, and I'm that it is of tbo finest construction and tho best Accosdion I hsve ever owned. Thanking you sgsin for giving me such prompt sttention, I re-msin, Youts truly, Frank Krayni, Spring Canyon, Utah. Goopod Anton Mervar Cenjeni rojak: / Vam naznanjam, da «em dobil 1 moniko in zraven priloieno dArik"! kar so vara lopo zahvaljujem. | «o tiče harmonike, je mojstnke i in sem popolnoma zadovoljen t Se vam zahvaljujem za fino ia , no delo, ker je hvale vredno, priporočam in oatanem vai rojtk, Frank Budic^l 20 Jackson PL, Brooklyn, N. Mlalli«^;, '¿C " I Cenjeni rojak Anton Mervsr: Sprejel sem poslano harmonik^! tero sem z veseljem pričakoval vam lepo zahvalim, ker je v trpežno delo, glasove sem si ielel. Imel sem dvojne moniko iz Chicago, ali proti tej, i tero oto meni vi poslali, ji ni | do enkrat prav lepa hvala u mojstrsko delo; priporočal vu vsakemu, kateri misli kupiti niko, da naj se obrne na vu. Tako piaaaje. Prav lalosUn bil, ko eem prebral to storijo. Ubogi Jernej! Strašno pokoro si opravil. Hudo U je preizkusil Geepod. Grozno si ee poniUI. Takega konca ai tvoj stvarnik I val) — bi dejal — ni Ielel.,, POZOR! POZOR! Kdor želi Imeti sselt is naj-boljšega grosdja In na dom poaUvljeno po smerni ceni, naj se obrne na mene pismeno aU osebno sa vaa nadaljna pojasnila FRANK OBLAK 7m Matler*. PitUbargti. Pa. BOŽIČNI IZLETI V EVROPO Isletafk! kodo odpotovali Is Now Yorks, Bostona ia HaHfaza Hamburg American Line Jo dolo čila parnik Deutscbland in motorno ladjo St. Louis za posebne božične iz loto v Rvropo. fftfbtkM Deutechlsnd odpluje h Now Torks| dno 11. decembra tor bo odyodla i seboj dve skoplnl izletnikov v H Sna burg preko Cherbourgs. Prvo bol spromljsl Mr. Hugo Muller, član new yorikega urada, drugo pa Mr. Walter R. Buerckel, član čikaškoga urada. Potniki bodo dospeli v prolivska pristanišča 18. decembra, 19. bra pa v Hamburg In bodo potemta kam imeli dovolj čass ljejo do Božiča sa svojo Drugi bošični izlet bo aa Motorni ladji St. Louis, ki odpluje is ¥ow Yorks dno 12. decembra, is Boetona pa IS. decembra. Parnik Cleveland odpluje iz Hali faza dne 1. decembra, in toga izleta so bo nsjbrž udeležilo dosti canadskih rojakov. V Cherbourg bodo dospeli I. decembra, v Hamburg pa dan'pozneje. Cleveland odpluje Iz Mew Yorka dno 29. novembra.—(Adv.) Pozdravljeni Anton Guperig, Brackenridf«, Pri meni dobite vse Columbia in Victor plošče, kakor tudi role u pia in druge murikalične inštrumente. > . . i «V Se priporočam, , ; ( ANTON MERVAR | Music House 6919 St. Clair Avenue ClevelasiJ ^ 1 ' . -k. ' Pišite po brezplačni coni. ■ i rOŠUBM eaSZPLAČNO NA/ POBKUéNJO, 1» eoilLJAJTB DBNABJA V NAFBEJ—POŠIJITB SAMO KUPON Vnaa. «Ia »am bo tn «tele lavratno aluftlln to boato anSovoUal. «»to vam Jih poiljam ne |KMku*nin. Na aaaaudlta te oe«4na prtllk« Zapomnit« al — na eollljnjta nlU aanta v nap raj. PotUB« aamo prllotanl kupon a vašim naslovom la «tanca I Da B. J. B1THOLZ Statlan C. Baaaa »4. CMaas*. III. Baciatriranl optomatriat. a «lovoljenjam drtnva Illl- « TISKARSKO OBRT S>ABM0tA BELA a *• '» " j / » " ' ■ i. :... > Tlaka vabila ca vaaaUoa in aSoa* vWtnlca, «aanika, knjiga, koW-dar je, letaka Itd. v alovanakem, krvatakem, alovaikem, ëaBcam, nam- xi- --m - m . ii. . m 1 ■ ■(!■■■ !j - - - i |f sKem, angie SKem jezucu m o ni gin SODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO aNJSJ^ DA TISKOVINE NAROČA X SVOJI H8KARN1 Vsa pojasnila vodstvp S. N. P. J. PRINTERY TAM SS DOBI NA tKUO TUDI VSA USTMENA POJAfittLA d