yL številka. Ljnbljaia, v sredo 23. septembra 1903. XXXVI. leto. tfcaia vsak dan »večer, teims' uedelje in praznike, t€r velja po pošti prejemmn em ■■aliii naraa« šefteia s» ve* leto 26 K, sm pol leta 18 K, m četrt leta BRBOh, n eden mesec 8 R dO h. Za Ljubljano • posUjanjea sa dom aa vse leto 84, K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, ea eden mesec 8 K. Kdor hodi sam ponj, velja am celo leto 89 K, sa po! leta 11 K; aa četrt leta 6 K BO h, sa eden mesec 1 K (10 h. - Za tuje dežele toliko reč, kolikor znafia poštnina. ^- Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine ae ne ozira. — Za •enenlla plačnje ae od peter o« topne petit-vrste po 18 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca H trikrat ali večkrat tiska, fc- Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In aoravnlitvo je na Kongresnem trga Bt 18. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je Is Vegove ulice It 8, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga Bt. 12. .Slovenski Narod11 telefon St. 34. Posameint Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon fit. 85. ar Klerikalci in dež. zbor. Prva seja kranjskega deželnega zbora je širše kroge, ki ne vidijo vsaki stvari na dno, jako presenetila. Pričakovali so burnih prizorov, hrupnih obstrukcijskih izgredov in strastnih debat, pričakovali so to vse tembolj, ker so klerikalci prav zadnji čas na različnih shodih in v svojih listih povdarjali, da stoje nepremično na svojem prejšnjem stališču, vsled katerega so onemogočili vsako delovanje deželnega zbora, in ker se klerikalci niso hoteli udeležiti posvetovanja, katero je sklical deželni predsednik baron Hein v svrho, da se omcgoči redno funkcioniranje deželnega zbora. Zato pa je vse strmelo, da so klerikalci v včerajšnji seji nastopili tako krotko, da, tako ponižno, da so se vzdrževali vsa-cega najmanjšega izzivanja in je celo dr. Šusteršič izjavil, da smatra tudi narodno napredno stranko kot zastopnico »ljudstva«, ;dočim so klerikalci to doslej vedno samo zase reklamirali. Nastop klerikalcev naredi pač utis velikega reteriranj a, utis, kakor bt bili klerikalci prišli do spoznanja, da tudi na Kranjskem ne pridejo z glavo skozi zid, ali nam se zdii da je odnehanje le navidezno, da je ta krotkost le hli-njena, da je ves nastop klerikalne stranke le komedija. Klerikalci se pač boje svojih volilcev, ki nikakor niso zadovoljni z obstrukcijo, eaj ta nikogar tabo ne tepe, kakor kmet-skega prebivalstva, in zato so poiskali potov in sredstev, da bi od sebe odvalili odij obstrukcijo, pa vendar preprečili vsako redno delovanje dež. zbora. Klerikalci so stavili v včerajšnji seji predlog zastran volilne reforme. Lani pa so zahtevali še splošno in e n a k o volilno pravico, dasi so natančno vedeli, da je taka volilna reforma absolutno izključena, ker je veleposestniki ne bi nikdar privolili in ker bi tudi ne zadobila sankcije, pa če bi jo dež. zbor desetkrat sklenil. Letos so prišli do spoznanja, da jih dnevne potrebe in realne zahteve silijo na to, da se zadovolje samo z uvedbo nove kurije in so vsled tega svoj lanski predlog r e s t r i n g ir al i nato, da se ustanovi nov volilni razred na podlagi splošne volilne pravice. Ta predlog se je odkazal posebnemu odseku. To je parlamentarno pravilno in narodna napredna stranka kakor veleposestniki so glasovali tem rajše za to, ker se je tako vprašanje volilne reforme spravilo, kakor je rekel dr. Tavčar, na edino pravo stezo. Odsek je mesto, kjer se mora o tako važni in globo-kosežni stvari razpravljati, toliko bolj, ker problem ni lahak in bo treba dolgih posvetovanj in pogajanj. Toda moti se, kdor misli, da ima pri tem opraviti z dokazom klerikalne odjenljivo9ti. Dr. Šusteršič je naravnost izjavil, da je od usode njegove volilne reforme odvisna normalna delavnost deželnega zbora. To pomeni, da hočejo klerikalci onemogočiti normalno delavnost deželnega zbora in da hočejo ^de ž. zbor z obstrukcijo razbiti, ako bi se zgodilo, da s svojo volilno reformo ne zmagajo. O U3odi te volilne reforme se danes ne more govoriti, ker se ne ve, kaj klerikalci zahtevajo. Pred očmi jim je nova splošna kurija, ki jim naj prinese večino v deželnem zboru. Ko bi škof imel dovolj denarja za svoje zavode, bi gotovo ne silil tako z volilno reformo, ali škof še misliti ne sme na otvoritev zavodov, dokler nima deželne podpore in zato mora »ljudstvo« želeti volilno reformo. Vsekako ne bodo pogajanja zastran volilne reforme lahka in bo treba obilo dobre volje in odjenljivosti od vseh strani, če naj se doseže ugoden vspeh. Klerikalci pa niso samo obljubili, da razbijejo deželni zbor, če s svojim predlogom zastran volilne reforme ne zmagajo, nego so tudi že poskrbeli, da deželnizbor ne pride do normalnega dela, dokler ne izvede volilne reforme. Že pri konstituiranju zbornice, pri volitvi dveh rediteljev, se je pokazalo, pri čem da smo. Vstal je namreč dr. Šusteršič in izjavil, da dopušča volitev teh za vsako redno delovanje neizogibno potrebnih funkcionarjev le s protestom. Ko je pa potem še deželni glavar naznanil, koliko peticij so klerikalci vložili in ko se je izvedelo, da imajo klerikalci pripravljenih vse polno nujnih predlogov, tedaj je bilo jasno, da smo pravzaprav ravno tam, kjer smo bili tedaj, ko je dr. Šusteršič piskal in bobnal v zbornici. Klerikalci so pač opustili raz-sajanje in razbijanjema namesto tega so začeli stehnično obstrukcijo. S svojimi nujnimi predlogi so zabarikadirali dnevni red, tako, da deželni zbor še dolgo ne pride do rednega dela. Vse te zadeve, katerih se tičejo nujni predlogi, bi klerikalci lahko sp ravili na razgovor pri proračunu in pri drugih prilikah. Vsak bi imel vsaj desetkrat priliko, vse to povedati, a klerikalcem ni pri teh predlogih za stvar, nego samo za to, da zadržujejo delovanje deželnega zbora. Klerikalci nečejo, da bi se mogel deželni zbor baviti z rednimi svojimi nalogami, dokler ni zagotovljena volilna reforma in zato so te zadeve sprožili potom nujnih predlogov. Tako je zabarikadiran dnevni red in poskrbljeno za reklamo klerikalnim poslancem. Narodno napredna stranka je storila, kar je bilo mogoče, da se zagotovi delovanje deželnega zbora. Vlada misli pustiti deželnemu zboru le malo časa za svoje delovanje — menda le do sredi oktobra. Da bi se ta tesno odmerjeni čas koristno porabil, sta narodna napredna in nemška stranka brez obotavljanja privolili, da se predlog o volilni reformi odkaže poseb nemu odseku in brez obotavljanja sta ustregli klerikalni stranki tudi glede ključa za volitev v odseke. Če se bo sedaj dragi čas potratil s klerikalnimi obstrukcijskimi govoran-cami, mesto da bi se kaj koristnega storilo, pade vsa krivda na klerikalce. Kmetijska šola na Gorenjskem. Letos je trideset let, kar smo dobili na Kranjskem vinorejsko šolo. Nimamo namena razpravljati danes o tem, kako je ta zavod dosedaj deloval, kake vspehe je dosegel in kake važnosti je za nadaljni razvoj našega kmetijstva, pač pa hočemo konstatirati, da je bila ta šola ustanovljena od vsega početka semle za vinorodne strani naše dežele. Trinajst let je delovala šola v Vipavski dolini, kjer je bila malone lokalnega pomena. Sedemnajst let deluje pa že na Grmu pri Novemmestu. Tukaj se ji je delokrog sicer razširil, dobila je namesto prejšnjega naslova „ vinarska, sadjarska in poljedelska šolau tudi nov naslov „kmetijska šola-, toda njen program je vendar le ostal slej ko prej enak. Tudi tukaj je vinoreja glavni predmet, kajti za vinorejo in kletarstvo je odločenih največ učnih ur in tudi za praktično vinarstvo se porabi največ časa na šoli. S to svojo uredbo pa ne ustreza Šola potrebam naše Gorenjske, pa tudi tistih naših krajev ne, ki se ne pečajo z vinorejo. Nihče ne more zahtevati, da bi Gorenjci obiskovali šolo, kjer je glavni predmet tista stroka kmetijstva, s katero se svoj živ dan ne bodo pečali. In ravno tako kakor od Gorenjcev tudi od tistih Dolenjcev in Notranjccv ne moremo zahtevati, da bi pošiljali svoje sinove v ta zavod, ki se ne ukvarjajo s trto. Ako so prihajali posamezni učenci tudi iz takih krajev v šolo na Grm, iskati je vzroka le v tem, ker se jim je hotelo dati sploh tisto strokovno izobrazbo, ki je pri nas mogoča, ne glede na to, ali ustreza njih dejanskim potrebam ali ne. Sicer je pa istina, da so se morali posamezniki iz takih krajev ravno zaradi pomanjkanja primerno urejenega domačega zavoda štlati tudi že izven naše dežele. Kmetijska šola na Grmu je po svoji sedanji uredbi namenjena le za vinorodne kraje, tedaj za politične okraje Novomesto, Krško, Črnomelj, Litija in za sodni okraj Vipava. Za gorenjsko stran pa, to je za politične okraje Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana, potem za dolenjska sodna okraja Velike Lašče in Ribnica, za notranjski politični okraj Logatec in sodni okraj Postojna, pa nima pravega pomena, in zato se ne smemo prav nič Čuditi, ako prihajajo namesto teh naših deželanov sosedni Štajerci in Primorci v šolo. Pretežni del naših gospodarjev ne najde v vinorejski šoli na Grmu tistega strokovnega poduka, ki bi se oziral na njih dejanske potrebe, in zato je tudi čisto opravičena zahteva, da se tudi za te kraje ustanovi primerno urejena kmetijska šola. Ako uživajo vinogradniški posestniki naše dežele že tako dolgo vrsto let to ugodnost, da imajo svojo strokovno šolo sedaj na Grmu, zakaj bi ne dobili Gorenjci in drugi svoje šole, ki bi skrbela za poduk v tistih panogah, ki so v prvi vrsti važne za njih gospodarski napredek? Zaradi tega moramo popolnoma odobravati vse tiste sklepe deželnega zbora in odbora, ki so se že storili v tem [pogledu in ki merijo na to, da dobi tudi gorenjska stran svojo posebno kmetijsko Šolo. Pred državnim zborom. Danes se je sklical državni zbor na kratko zasedanje, ki mu je edini namen, da dovoli navadni rekrutni kontingent brez Chiarijeve klavzule. Včeraj so se posvetovali vsi V megli. Novela Leonid Andrejev. (Dalje.) »Zakaj ste toli žalostna, Katarina Edvardovna?« je ponavljal venomer kakor pesem-žalostinko, kakor tiho molitev obupanega srca in cela njegova duša je jokala in trepetala v teh zvokih. Črna tema ga je objela grozeče in v njegovem srcu je vzklil plemeniti čut ljubezni in jel je moliti za nekaj svetlega, jasnega, Cesar pa sam ni poznal . . . Mir in pokoj sta zbežala iz gozda, vihar je pretresal ozračje, vrhovi dreves so ječali v tihem šepetu in veter je vzdihoval s pritajenim šustenjem skozi vejevje. Pavel je stopil iz gozda; močan veter je zavel in vrgel Pavlu klobuk raz glavo. Mrzli sveži zrak in prijetni vonj rži je z neodoljivo močjo upli-Val na njegove živce. Grozeče veli-častvo je dihalo iz prirode in gozd se je razprostiral v ozadju kakor Črna, zamolklo vzdihujoča masa, za njim pa se je vzdigoval oblak, težak in črn kakor tema, pred njim pa se je razprostiralo žitno polje v živem kontrastu s temnim ozadjem. Pavel se je popel na nizek griček ter razprostrl roke, kakor da bi hotel objeti grozeči oblak, vse nebo, to v divjem viharju toli krasno nebo. In veter mu je zavel v obraz, oblak je zablešČal v električnem svitu, žitno klasje pa se je pripogi-balo do tal. »Pridi, pridi!« je zaklical Pavel; veter pa je povzel te besede, toda med gromenjem nevihte so se te obupapolne in proseče besede, s katerim se obrača neznaten človek na vesoJjstvo, jedva še slišale. Bilo je poleti v temni julijski noči. Pavel je nepremično zrl v strop, se ponosno in ginjeno smehljal, da so mu stopale solze v oči. »Kako slaboten sem postala, je mrmral glavo majaje ter si s prsti brisal oči, kakor otrok. Polen nade se je obrnil proti oknu, toda tam mu je zastrla pogled umazana megla, ki je zavijala v rmeno barvo vse, strop, stene in blazine. In vzbujene postave iz prošlosti so kolebale v sivi megli semtertja in padale strmoglaveč se v kakoršenkoli jarek. Zakaj ste toli žalostna? je ponavljal Pavel v eno-mer. In kakor iztrohneli pari iznad močvirja so vstajale nove slike iz črnih jarkov in na novo vzbujen spomin je s silo ustvarjal nove in vedno nove podobe. »Jaz nečem, nečem!« je mrmral Pavel in se poln bolesti valjal po ležišču. Zopet je gledal pred seboj Dačo, toda sedaj je bil dan. Čuden, grd, tajinstven dan. Soparno je bilo, solnce je svetilo in dišalo je po zaduhlem vonju; skril se je med grmovje in boječe zrl tjakaj, kjer so se kopale dame. Zatopil se je v njih rožnato-barvana telesa, v modro nebo, ki se mu je pa zdelo rdeče, videl je samega sebe bledega, s tresočimi rokami in s prstjo umazanimi koleni. Nato je zrl belo-kameno mesto in zopet ženske, utrujene, ravnodušne in take s predrznimi, mrzlimi očmi. In ti zasineli, bledi obrazi so zginevali, na njih mestu pa so se pojavljale bradate možke fizijogno-mije. Poleg pa je zrl steklenice, pol izpite kozarce s pivom in kakor v polsnu so se vrtele plešoče sence po vsiljivih otožnih zvokih razglašenega glasovira. »Jaz nečem,« je šepetal Pavel, ki se je že napol vdal vabečim glasom. In spomini so mu rezali srce, kakor oster meč človeško telo. In spet je gledal ženske pred seboj, vedno in vedno le ženske, brezdušna telesa, ostudna kakor lepljiva nesnaga zakotnih hiš, a vendar tajinstveno oča-rujoča v svoji neprikriti podlosti in lahki dostopnosti. In te ženske so bile povsodi; povsodi so se pojavljale, v ciničnih, ujedljivih razgovorih v brezmiselnih anekdotah, ki jih je slišal od drugih in jih sam umel izvrstno pripovedovati, porajale so se v podobah, katere je risal in smeje kazal svojim kolegom, v vseh njegovih mislih in sanjah, ki so kakor mora težile njegove prsi. In živo, kakor nekaj nepozabnega, je stopila pred njegovo duševno oko ona noč, ona gluha moreča noč. V tej noči, bilo je pred dvema letoma, je žrtvoval svoje čisto telo in svoje nedolžne poljube propali brezsramni ženski. Luiza ji je bilo ime. Pavel se je jedva še spominjal, kako se je sešel ž njo, toda živo mu je še bilo v spominu, da je prišel takrat pozno, jedva nekoliko pred jutrom domov. Hiša je bila še zavita v temo in krog in krog je vladal dobrodejen mir; v obednici je bila na mizi še njegova večerja. Od piva, katerega je popil, mu je postalo slabo in ko se je vlegel, se mu je zdelo, da se giblje in pleše barvani, jedva razsvetljeni strop pred njim, da se vse vrti okrog njega . . . Večkrat je vstal in šel opotekajoč se venkaj, oprijemajoč se stolov, da bi ne delal ropota. Na mrzlih tleh pa gaje zeblo v bose noge grozovito in spoznal je na nenavadnem mrazu, da je noč in da vsi domači že spe. Le on sam kolovrati še okrog in se zvija v bolesti, ki je bila doslej tej dobri, čisti hiši docela neznana. Ves razjarjen je motril Pavel sobo in neokusno slikani strop, potem pa se je docela vdal neodoljivi moči raorečih spominov, kateri se ni mogel več ustavljati. Zmishl se je na Petrova, na lepega, samozavestnega dečka, ki je mirno in brez vsake strasti govoril o »zloglasnih ženskah« in o teh poučeval svoje sodijake. (Dalje ^nh đržavnozborski klubi. Izvršilni odbor nemških strank se je posvetoval z dr. Korberjem ter sklenil, naj se rekrutna predloga sprejme nujnim pbtom. V ta namen je zaprosil nemški odbor tudi poljski klub in cen-trum, da se pridružita skupnemu postopanju. Novi zakon o rekrutnem kontingentu obsega le eden paragraf, ki zahteva za armado in deželno brambo toliko rekrutov, kolikor se jih je zadnjič dovolilo, t. j. povišano število, toda le s pogojem, da tudi Ogrska zakonito dovoli nadnormalno število. Češki klub je zboroval včeraj dopoldne in popoldne. Kolikor je znano, ne bodo Čehi delali nikakih ovir rekrutnemu zakonu. Poljski klub bo pri debati o rekrutni predlogi stavil več zahtev in želj glede upoštevanja poljske narodnosti v armadi. Vsenemška zveza je naročila posl. Bareutherju, da stavi v par lamentu dva predloga. V prvem predlogu se zahteva, naj vlada vse preskrbi za vsakojako gospodarsko ločitev od Ogrske. Drugi predlog pa se zaključuje: »Mi smo neprestano povdarjali svojo zahtevo, da se zakonito določi nemŠi državni in armadni jezik, ministrski pred sednik pa je to našo zahtevo vedno odklanjal.« Dejstva pa so pokazala, kako pravično (?) je to naše stališče. Vprašamo zopet ministrskega predsednika: »Ali ne deli z nami iste bo jazni in ali še ni prišel do prepričanja, da je določitev državnega in armadnega jezika brezpogojno potrebna?« — Nemški neodrešenoi pač čutijo v najresnejših trenutkih po trebo za humor. Deželni zbori. Koroški deželni zbor je izrekel v včerajšnji seji na predlog deželnega glavarja zahvalo koroški posojilnici, ki je darovala za poško dovance vsled povod nji 10000 K Na predlog deželnega odbornika dr. Le m i 8 c h a se je izročilo društvu, ki ustanovi zavod za koroške iiijote, 4000 K iz tozadevnega deželnega za klada. — Za prizidavo podkovski šoli v Celovcu se je določilo 33 769 K 86 h. Pomožnemu odseku se je dovolil vsakoletni deželni prispevek 1000 K. Posl. Weiss je predlagal, naj se določi veČ deželnih ustanov za nadarjene kmetovalce, ki bi naj obiskovali praktične tečaje za živino-zdravništvo ter potem v svoji domačiji zdravili živino pod kontrolo okrajnih živinozdravnikov. — Med zasedanjem državnega zbora se podajo deželni poslanci skupno v kraje, ki so posebno veliko trpeli pri zadnji povodnji. Niž jea vstrijsk i deželni zbor je imel včeraj nekako slavnostno sejo. Deželni maršal, voditelji vseh strank, razun ljudske stranke in posl. Seitza, so podali nujni prt*d log, da se deželni zbor popolnoma strinja s cesarskim armadnim po Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. IX. V globoki, v zemljo kopani ječi na severni strani ležečega stolpa, v katerem je bilo bivališče samostan skih vojščakov, je ležal Hugon Alba. Ključ do njegove ječe je hranil pri-jor Markvard, vojščaki pa so imeli naročilo, da strogo pazijo na jetnika, kajti sumilo se je, da ima med menihi nekaj zaveznikov. Poveljnik straže je bil Matija Jazbec in vojščaki so vestno izpolnjevali svojo dolžnost Koj prvo noč se je nekdo priplazil k stolpu, očitno z namenom, da bi govoril z zaprtim menihom, ali straža ga je prepodila. Hugon Alba ni videl nikogar razen opoldne, ko mu je samostanski hlapec prinesel kruha in vode, a pozabljen ni bil. Pri tesni lini, skozi ka tero ni posvetil nikdar solnČni žarek, je vsako jutro neznana roka vrgla nekaj mesa ali nekaj klobas, tako da (etnik ni stradal. Vizitator je bil med tem odpotoval v Rein in opat Albertus je bil veljem ter bo vedno nastopil s« enotnost in moč armade. Potem se je seja v večjo slovesnost prekinila za eno uro. Dogodki na Balkanu. Neki dunajski list priobčuje razgovor z grofom B ii 1 o vv o m o balkanski politiki. Grof Biilow je rekel: »Nemška orijentna politika ne zasleduje nikakih posebnih ciljev; Nemčija ne misli na to, da bi napeljevala Turčijo na odpor proti politiki drugih velesil, posebno Avstro-Ogrske in Rusije. Z našimi nasveti smo sploh varčni. Naša politika je pred vsem miroljubna (?) in napram Turški zaradi geografičnih razmer seveda rezervirana. Vse odredbe za zboljšanje razmer na Balkanu so našle z nemške strani vedno voljno podporo; tako bo tudi v bodoče. Pri tiko težavnem in starem problemu, kakor je orijentalski, se je treba varovati radikalne kure in naglega poseganja. V vsakem slučaju si bodo prizadevali vsi prizadeti, da se konflikt omeji.« — VstaŠi v monastir-skem gorovju, ki so bili brez živil, so si na prav zvit način pomagali. Nalovili so v bližnjih vaseh več Mo-hamedancev ter jih odvedli v gore. Potem so pisali turškim oblastim, naj jim pošljejo vsak dan gotovo množino kruha, s;cer bodo Turke pobili. In res je i I umi paša zapove da), da se jim mora pošiljati kruh brezplačno. — Angleško in francosko brodovje je dobilo ukaz, ostati v neprestani dotiki v bližini Soluna. Vkljub trdovratnemu zanikanju turške vlade, da se ne pripravlja na vojsko, dovažajo vsaki dan vlaki strelivo in živež v osrednje zaloge v Dnnopolju in Seresu. Sedanje tur ško vojno stanje znaša 185 000 mož, a to število se v kratkem pomnoži na 250.000 mož. Politične vesti. — Priprave za vojno. Kakor poročajo češki listi, se zadnji čas izvažajo iz artiler jske zaloge pri Bu-djejovicah celi vagoni streliva in druge vo)ne potrebščine, tako da je železnica popolnoma oddana za vojne namene. Oficijalno se priznava, da je Bolgarija oborožila 30 rezervnih bataljonov. Turška je zapovedala, mobilizirati vse rezervne bataljone do zadnjega. Neki najodličnejši turški državnik je izjavil, da je vojna edina rešitev nezdržljive situvacije in da se smatra vojna za neizogibno. — Splošni rudarski shod je otvoril včeraj na Dunaju poljedelski minister baron Giovanelli. — Kriza na Ogrskem. V neodvisni stranki vlada velika boja-željnost. Proti grofu Khuenu He, dervarvju narašča nezaupanje. V klubovi seji je več poslancev povdar-jalo, da namerava grof Khuen voti-rati indemnitetno predlogo, četudi s silo, ter potem uničiti opozicijo. Posl Lengvel je izjavil, da bo v zopet svobodni gospodar v zatiŠkem samostanu. Menihi so se več ali manj bali, kaj da bo zdaj, a prvi dnevi so minili mirno. Opat jih je pustil, da so delali, kar so hoteli in skoraj bi bili mislili, da ostane to lepo razmerje, če bi opat ne bil poslal več vojščakov s pismi do raznih velika šev in če bi njegov praporščak Andrej Rovan ne bil odpotoval v Oglej k patrijarhu. To se je zdelo menihom sumljivo in sklepali so iz tega, da pripravlja opat nekaj posebnega. Nekaj dni po Rovanovem odhodu v Otrlej so bili vojščaki, ki so stra žili Hugona Albo, zbrani v stolpu in praznili velike vrče vina. Zunaj je dež lil tako, da se straža ni upala stopiti izpod strehe. Kakor večkrat, je prišel tudi ta večer prijor Markvard pogledat,če vojščaki izpolnjujejo svojo dolžnost. — Kaj že zopet pijančujete, klade pijane, je zaupil na vojščake. Nikdar niste siti in če bi Vam nalil hudičevega olja, bi ga tudi izpili, da Vas le ni sram! Prijor Markvard je bil sam velik čestileo vinske kapljice in zato ni tem slučaju sam vrgel grofa Khuena ii zbornice. V komitatu Hajdu so sklenili mestni in občini k i lastopi, da ne bodo ve£ pobirali državnih davkov, tudi ako bi se hoteli prostovoljno plačevati. — Vojaške demonstracije se množijo na Ogrskem. V Braševu so demonstrirali po ulicah tretjelet niki 52 polka ter klical: »Nočemo dalje služiti!« Policija je poklicala na pomoč orožnike, a ljudstvo se je zavzelo za vojake ter jih ni pustilo zapreti. Tudi v Losonczu so se uprli tretjeletniki ter prepevali po mestu Kossuthovo himno. — Volitve v srbsko skupščino imajo sledeči rezultat: 121 zmernih, 61 samostojnih, 2 divja radikalca, 14 liberalcev, 1 naprednjak in 1 socialist. 9 kandidatov pride v ožjo volitev. — Dogovor med Bolgarijo in Srbijo glede Macedonije se sklene v najkrajšem času. V slučaju bolgarsko turške vojne bo ostala Srbija nevtralna. — Saksonska vlada je izdala ostro naredbo proti udeležbi vojaštva na socialnodemokratičnih shodih. Svari se pred socialističnimi brošurami. — Novi angleški kabinet bo obstal iz Chamberlaina kot zakladničarja, lorda Selbourneja kot kolonijalnega ministra, Arnolda Forsterja kot vojnega ministra in Brodricka kot državnega tajnika za Indijo. Kralj je baje lordu Kiten e n e rj u ponudil vojno ministrstvo. Dopisi. Iz Zagorja. Dne 20. t m. pri redili so zagorski diieta tje dobro delno predstavo »Zamujeni vlak« v korist pogorelcev na Vačah. Klub nekoliko nagajajočemu vremenu vde-ležilo se je iste čez 500 oseb tako, da se je prostorna dvorana L. Hi bata docela napolnila, ter je tudi za nesrečne pogorelce lepa svota preostala, katera se je istim odposlala. Razun cenjenega občinstva iz Zagorja in okolice so se posebno Li-tijčani povabilu v nepričakovanem številu odzvali, za kar se jim naj topleje zahvaljujemo. Dramatična predstava dovršila se je prav dobro ter so diletantje, akoravno samo z dvema skušnjami, svoje uloge dobro izvršili ter želi vsestransko pohvalo občinstva. Po predstavi razvila se je pa prav neprisiljena in domača zabava, pri kateri so valčki zagorskega orkestra do poznega jutra gostom noge privzdigovali. Dnevne vesti. V Ljubljani. 23. septembra. — Kranjski deželni zbor. Deželni odbor je bil povabil škofa, da blagoslovi novi deželni dvorec in škof se je temu povabilu odzval. Pred no je pa začel opravilo, za katero je bil naprošen, je škof v polnem duhovskom ornatu presenetil zbrane poslance z—govorom. Škof nikakor ni bil prošen, da naj ima govor. Ko bi bil deželni odbor želel, da škof pred blagoslovom kaj nibče njegovih besed resnim smatral. Vojščaki so se njegovi kapucinadi samo smejali in prijor se je sam smejal ter s hitrim požirkom izpraznil majoliko, ki mu jo je ponudil Matija. — E, Matija, se je šalil prijor, zate bi bilo tudi že čas, da se poboljšaš. Zadnji čas je! — Kaj pravite, gospod prijor? Poboljšam naj se? Strela božja, čemu naj se pa poboljšam! Kdor se po boljša, mora vendar kaj imeti od tega. Ali naj se zastonj poboljšam? če bi se poboljšal, bi se mi Še slabšo go dilo, kakor sedaj. Vsi so se smejali Matijevi filozofiji, Matija pa se ni dal premotiti, nego je prepričevalno nadaljeval: — Vidite, gospod prijor, jaz sem zdaj popolnoma zadovoljen. Vsi ne moremo biti graščaki in bogataši. Si cer pa imam, kar je potrebno za življenje. Če bi se poboljšal, bi moral manj piti in jesti in se zabavati kakor sedaj. — To je resnica, je dejal prijor Markvard, ti si pijanec, požeruh, igralec in babjek — govori, bi mu bil to povedal. Deželni odbor ni druzega želel, kakor da opravi škof duhovniško funkcijo, in zato je bil škofov govor neumesten in pomeni — milo rečeno — veliko breztaktnost, toliko bolj, ker je škof s svojimi jezuvitsko dialektičnimi izvajanji pravzaprav proklamiralprogram najskrajnejšega klerikalizma, program o gospodstvu cerkve tudi v političnih rečeh. Škof je po svojem dostojanstvu član deželnega zbora in ima kot tak pri razpravah deželnega zbora dosti prilike, da razvija svoje politične nazore — breztaktno pa je bilo, da je s temi nazori nastopil pri blagoslovu, ko mu nihče ni mogel odgovarjati. Čudno, da se ta naš gospod knezoškof kar ne more naučiti tega, kar se ime nuje »Savoir vivre«. Tako visok dostojanstvenik bi moral vendar vedeti, kaj je dopustno in umestno in kaj ne in bi ne smel pri slovesnih prilikah nastopati tako, kakor kje na deželi kak tehant, ki ne pride nikdar med boljše ljudi. — Tožba častnikov proti županu Hribarju. Svoje včerajšnje poročilo o deželnem zboru moramo v toliko popraviti, da ni sodišče prosilo za izročitev poslanca Hribarja, temveč da je župan Hribar sam prosil, naj deželni zbor dovoli sodno zasledovati ga. — Deželni dvorec. Deželni glavar je včeraj, govoreč o zgradbi novega dež. dvorca, povedal, da so se dela oddala potom javnega ponudbenega razpisa in sicer tako-le: Zidarsko delo je dobil stavitelj Viljem Treo za 283.000 K, kamnoseško delo tvrdki Toman in Vodnik za 50.500 K, tesarsko delo Ivan Zakotnik za 40.000 K, mizarsko delo Karol liiuder za 37.000 K, kljuČarsko delo tvrdke Ahčin, Martinčič in Pilko za 24.000 K, pleskarsko delo brata Eberl za 9000 K, steklarsko delo J. Klein za 7000 K. Napravo trdih podov A. Guzelj v Škotji loki za 16.500 K, krovsko delo Karol Kom za 10.800 K, dobavo železnih traverz in železja Ernest Hammerschmitd 53.000 K, kleparsko delo Alojzij Lenček 45.000 K, kiparsko delo tvrdka Fischer-Haselsteiner & Bock na Dunaju za 59.000 K. Med stavbo so se oddala še naslednja dela: Naprava centralne kurjave W. Briicknerju v Gradcu za 36.000 K, napeljava vodovoda J. Jain-schegu za 10.600 K, vpeljava električne razsvetljave ljubljanski mestni elektrarni za 27.000 K, slikarsko delo tvrdkam Lipovšek, Stare v Ljubljani in Winter & Richter na Dunaju za 30.600 K, dobava žaluzij in predgrinjal Goldschmidtu & Kussiu v Pragi za 5500 K, in končno naprava omrežja pri stopnicah in balkoni in pa Štedilnih ognjišč tvrdkam Avg. Žabkarju, Ivanu Luznarju & Jos. AVeiblu, dobava peci tvrdki Vidicu & Comp. in Francu Kal-nius, stolpna ura Bogdanu Oblaku na Vrhniki, napisne tablice Iv. Stegmanu v Budovicah, kanalizacija tvrdki Le- — Tako je, tako, gospod prijor, je resno pritrjeval Matija, a ravno to je veselje mojega življenja. Ko bi tega ne bilo, kaj bi potem imel od življenja? In jaz naj se poboljšam? Nikoli! Z niti besedice. Na vrtu so ga nap*' daloi zvezali in ga preiskali. Vzel* so mu vse, kar je imel pri sebi, pO' Priloga »Slovenskemu Narodu" it 219, dne 23 septembra 1903 spodarske zadruge zasnovane na kr ŠČanski podlagi — v kakšni zvezi da sta krščanstvo in gospodarstvo, je nam, ki še nismo žalibog v prouče vanju krščanskih znanosti prišli do točke, kjer se stikata ta dva različna pojma, seveda nejasno, — se zahteva od poslovodja krščansko življenje. To je kajpak v redu! Tak poslovodja ne sme »biti »vlačugar z drugim spolom«. Iz tega bi ae dalo sklepati, da bi za kandidata, ki bi morda imel kako drugo perversno nagnenje, konsumno načelstvo Že še zatisnilo oko! Nato mora biti tak konsumni vodja »lepega spodobnega govorjenja z mladimi osebami in z mladim žen-stvom«. Spcdobno vedenje tu ne pride v poštev, napram »mlademu ženstvu« se sme vesti tudi nespodobno, samo da govori lepo in spodobno. Torej v besedah delati greh, je prepovedano, v dejanju grešiti pa ni zabranjeno! Potem se pač ni čuditi, da se ta kemu poslovodju predpisuje oprati se svojih grehov, ki jih ni storil z besedami, ampak z dejanji, naj manje trikrat na leto! Co še dostavimo, da se t'rja, da se vsako ne deljo udeleži »spodobno in zbrane« sv. maše, smo navedli t se lastnosti, ki jih mora imeti kandidat, ki hoče postati ugleden poslovodja kakšnega katoliškega konsuma. Torej trgovske izobrazbe in sposobnosti za ta posel ni potreba, samo da zna tak poslovođi^ markirati katoliškega hinavca, pa je dobro, vse drugo je postranska stvar. No, potem pač ni čudno, ako gredo konsumi, katere vodijo bivši črevljarji, falirani kramarji in spodeni agentje, po vrsti na boben. Nam je to prav! — Umrl je včeraj opoldne v Le-Alfonz P a a r. Grof grof omnu je bival na Bledu, kjer je v soboto opasno zbolel, da so ga morali prepeljati v Ljubljano. Podvreči se je moral nevarni operaciji, kateri je podlegel. Umrli groi je bil zet kneza Windisch-griitza. — Za mestne uboge je darovala gospa Marija Cikova znesek 50 kron. — Poročil se je danes gGsp Ivan Stupica, učitelj v Drazgošah, z gospodično Ivanko Jelene iz Dražgoš. Čestitamo! — Na postnem uradu v Semiču, v Črnomaljskt m okraju, se je uvedla 17. septembra brzojavna služba, in sicer omejena dnevna služba. — Umor. V bližini vasi Cesence pri Trebelnu so našli 10. t. m. preživit-karja Ivana Rozmana iz 0 r muške vasi mrtvega. Ker je imel več hudih ran, se je sklepalo, da je umrl nasilne smrti. Iz raznili okolnosti se je sklepalo tudi, da je Rozmana ubil posestnik Jos. Spolar. — Slovenska nižja gimnazija v Celju. Na tem zavodu je letos bilo v prvi razred sprejetih nad 70 dijakov. Napraviti se bode torej morala paralelka za prvi raz red, tudi v drugem razredu bi morala biti paralelka, toda avstrijska vlada, kjer se gre za Slovence, nima denarja! Dijakov je na zavodu okroglo 200, kar je najjasnejši dokaz, kako nujno je potrebna ta slovenska gimnazija. — Iz Žalca se nam piše. Nameravani fchcd dne 27. t. m. gospodarskega političnega društva v Zaton se radi nastalih okoliščin preloži na poznejši čas, kateri se bode pravočasno naznanil. — Iz Celja se nam piše: Dne 21. t. m. popoldne ob 2., uri šli so Arh Franc, tovarniški delavec v Celju, Cater Anton K r a m e r, Martin in Jožef iz Trn o vel j, poj« mimo hiše tr. dr. J Serneca V 11.zelini ulici. Ko so bili kraj hiše g. dr. V r e č k o t a , priletel je za njimi tukajšnji redar Gračner, in ne izrokši beseda, prijel je Franca Arha za vrat, skušajoč ga vreči na tla Še le potem, ko ga je že trdno držal, izrekel je besede: »lun Namen des G;-3etzes!« Na to je Gr čner skušal Arha odvesti ter ga je tresel semintjo in pritiskal na omrežje g dr Vrečkotovega vrta; pri vsem tem se je Arh vedel popolnoma pasivno. Da A-h res ni dejanski branil, dokaže posebno okolnost, da si je pustil desno roko omotati z vrvjo. Na to se je Arh podal ž njim proti mestu mirno idoČ. Kraj konjskega hleva g. dr. Serneca zaklical je Arh opetovano: »Ne šraubajte mi tako roke, jaz ne morem iti,« in je pri tem ves onemogel, kakor od bolesti sedel na tla ter rektl s skoro joka joČim glasom: »Ich bitte Sie, las3en Se mioh, ich gehe ja gerne mit« Roka je bila bleda, kakor mrliČeva in tudi obraz je bil Arhu Čisto prebledi!. Vkljub temu ga Gračner ni Oprostil vrvi in se pri tem 1© smeh ljal. Med tem je pritekel drugi redar, ki ga prej ni bilo zraven. Radarja sta Arba prijela eden za roki, drugi za nogi ter ga skušala tako nesti Akoravno je prišedši redar rekel: »Sj koanen \vir ihn ja nicht tragen«, ga je Gračner vendar vlekel za nego. Ljudstva se je mnego nabralo ter eo vsi bili močno ogorčeni nad takim postopanjem. Priče vsega tega: g. dr. G vido Sernec, pravni prakti kant v Celju; Cater Franc iz Trno-velj; Kramer Martin in Jožef iz Trno-vtlj; Eier iz Vojnika; g. Pečnifc, trgovec v Calju; gosp. Janko Sernec, pravnik v Ceiju; g. Miha Gorečan, vrtnar pri g. dr. J. Strnecu v Celju; vojaka Jurij Bobik in Josip Bratušak, od 87 pešpolka -A stotnije v CeljU. Kakor so ljudje pravili, bil je baje povod aretaciji sledeč: Arh, ki se baje z Gračnarjem tika, je neki v šali Gračnerju v gostilni »pri zamorcu« rekel: »Gračner, Češ biti te pen?« To naj bi bil povod za to obžalovanja vredno postopanje re darja. — Opazovalec. — Požar. V Velikem Mlačevu so zgorela 20 t. m. krčmarju Antonu Zajcu vsa gospodarska poslopja. Škoda znaša okoli 3000 K. Zajec je bil zavarovan samo za 600 K. Sumi se, da je zažgal neki opekar, katerega je orožn?štvo že prijelo in iz ročilo deželnemu sodišču v Ljub ljan\ — Iz Št. Jurja ob južni železnici se nam piše; Dne 18 t. m. ob polu 12 predpoldae je iz doslej že neznanega vzroka začelo goreti v skladišču za krmo g. Adama Ki nela. O^enj se je tekom 10 minut tako razširil, da je bil ves spednji trg v nevarnosti. Požarni brambi šentjurski se je zahvaliti, da se je ta navarnost odstranila Požarna bramba je bila v nekaterih minutah na licu mesta ter je pod vodstvom svojega vrlega poveljnika gosp. Ant. Uršića tako hitro in neumorno delala, da so bile sosedne hiše kmalu popolnoma iz nevarnosti. Vzlic marljivemu in neutruinemu delu pri tem požaru je bila šentjurska požarna bramba nesramno napadena v umazani nemčuriki »Deutscha VVacht«, ki je, hoteč sramotiti šentjurske gasilce, pisala, da je lokalna požarna bramba bila prva, ki je zapustila g^rišče. Ta slučaj zopet kaže, tem pa ga položili za neki grm in odšli. Ko se je prijor Markvard zavedel svojega položaja, je bil že sam. L^-žal je z zvezanimi rokami in nogami na zemlji in komaj dihal, ker so mu bili napadalci zamašli usta. Nekaj Časa pozneje je slišal v daljavi peke-tanje konjskih kopit . . . Ko ee je začelo daniti, je Matija zlezel iz stolpa in koj zagnal velikanski krik. Straža pri ječi Hugona Albe je ležala zvezana in z zarnašt-nimi ustmi na tleh — ječa pa je bila prazna. Hugon Alba je bil ušel. V samostanu je nastal vsled tega velik dirindaj, ki je postal še večji, ko so našli prijorja Markvarda in je ta povedal, kaj se je ž njim zgodilo. Zdaj je bilo Markvardu jasno, da je bil napaden zato, da so počrnjeni napa dalci dobili ključ do Hugonove ječe. Seveda se je stvar takoj sporo Čila tudi opatu Albertusu. Ta je z zaničljivim usmevom poslušal prijorja in Matijo ter druge vojščake, potem pa dejal ravnodušno: j— Naj bo! Če je ušel, je ušel. To pa Vam povem, da Hugona niso oprostili tujci, nego samostanski ljudje, in kdo ve, če tudi ti prijor Markvard nisi bil ž njimi domenjen. Markvard, ki je bil nedolžen pri celem dogodku, seje rotil in je prisegal, da mu dela opat vneboupijoČo krivico, ali opat mu ni verjel. Matija se je zadovoljno vrnil v svoj stolp in ko se je Andrej Rovan Čez nekaj dni vrnil iz Ogleja, mu je potrkal na ramo in mu rekel: — Dobro si jo izpeljal Andrejče, tako dobro, da boljše ni mogoče. Noben zlodej ne sluti, da si ti oprostil Hugona. Pa veš, brez mene bi ne bil nič opravil, zakaj ko bi jaz ne bil prijorja z vinom in s svojimi šalami zadrževal toliko Časa, da so v samostanu vsi legli spat, bi ne bil dobil ključa. — Dobro delo si storil, Matija, je rekel Andrej, in Bog ti je povrne. Poštenega moža rešiti iz nesreče, je zasluga pri Bogu, ki ne ostane brez plačila, če ne na tem svetu, pa na onem. Tedaj se je Matiji zjasnil obraz in veselo je vzkliknil: — Tako bom pa tudi jaz po oblakih hodil in alelujo pel, ne da bi se bil poboljšal. kako grde laži uporablja celjski nemČurski listič, da bi Črnil sloven ske požarne brambe. Šentjurski gasilci so lahko ponosni, kako so pri tem požaru pokazali svojo izve ž Danost, in čast jim gre, da so vstrajali nepretrgoma 36 ur neutrudno delujoč na licu mesta. — Izpred sodišča« Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1) Ze večkrat kaznovani Miha Vojska iz Ljubljane se je dne 8. rožnika t. 1. v Zvezdi s silo uprl aretovanju zaradi razgrajanja, in pri tem lahko telesno poškodoval oba stražnika; obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. — 2.) Na 6 tednov ječe je bil obsojen Janez Kavčič, delavec v Hrušici, ker je iz kazen skega zapora, oziroma od dela pobeglemu kaznjencu Francetu Kun-stelju jesti dajal in ga v svojem sta novanju večkrat pred orožniško patruljo prikrival. Sodišče ga je hudodelstva podpomoči krivim spoznalo in mu gorenjo kazen prisodilo. — 3) V Ameriko se je hotel odpeljati, ne da bi zadostil vojaški dolžnos i, 19 let Btari Anton Bruic iz Luter-škega sela; obsojen je bil na 10 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. — 4) Matija Frank, klobučar-s .i mojster v Postojni, je bil zaradi na njegovo premoženje ra7glašenega konkurza, ker ni mogel dokazati, da so ga res le nesreče pripravile do tega, obsojen na 10 dni strogetra zi-pora z 1 postom. — 5 ) Jakob Konjar, delavec iz Zgorrjih Pirnič. se je 12 vel. srpana v p pirnci v Virjih spri z nekim delavskim tovarišem; raz jarjen, da se mu je Andrej Škcf smejal, vrgel je temu oljnato posodo v obraz. Ker je bila okvara težka in nevarna, moral se je iti škof takoj lečiti v ljubljansko deželno bolnico. Sodišče ga je na 6 tednov v ječo obsodilo. — Male tatvine. Dne 18 t m. je b;la Val. Cerarju, slugi na ženskem učiteljišču ukradena iz stanovanja ženska ob eka svitlo-mcdre barve in spodnje krilo, v vrednosti 36 K.— Mariji Štrukeljevi, ženi užit ninskega paznika na Karlovski cest', je neznan tat ukradel iz kletke kosa. — Danes zjutraj je bila v Vodnikovi h ši na Sjdnijski cesti iz veže ukradena slamnica za snaženje črevljev — Natakarici Ani Pečnik vzel je tat iz podstrešja v Rožnih ulicah št. 35 sivo žensko krilo. — Konji splasili so se včeraj popoludne na kr»žpotu Blei\veisove in Franca Jožefa ceste htapcu Ivanu Orekarju pri Iv. Treotu na cesti na Rudolfovo železnico št. 8 in so ziir-jali z vozom, na katerem so bile bale s tobakom po Bleiweisovi cesti do Kolizejske ceste, kjer jih je neki delavec ustavil. Nesreča se ni nobena pripetila. — Raki ukradeni. V času od 17. do 19. t. m. je neznan tat ukradel zdravniku dr. Pregelnu v Logatcu iz zaklenjenega »poltarj*« 100 rakov, vrednih 40 K. — Konj ušel je včeraj popoludne nekemu častniškemu slugi in je dirjal po Krakovskem nasipu. Bregu in Turjaškem trgu v Gosposke ulice, kjer je šel v hišo št. 10. — Dva prsta odtrgalo. De lavcu Jakobu Garmu v Ž-dimljah št. 8, je v delavnici cirkularna žaga odtrgala na desni roki palec in kazalec. — V nogo vsekal se je včeraj v Spodnji Š ški kolarski pomočnik Franc Hajdaš in se tako ranil, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Nogo zlomil. Tesar Lovrenc Počan, 31 iet star, doma v Brezju št. 40, je pri d*lu padel in si zlomil desno nogo pod kolenom. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 25 Kranjcev in 89 Hrvatov. Policija pa je prijela tri fante, ki so jo pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti hoteli popihati v Ameriko. — Izgubljene in najdene reči. Nat-kar Liopold Stheiber, stanujoč v Prešernovih ulicah št. 5, je izgubil včeraj popeludne na poti od Rožnika skozi tivolski gozd, po Latterman >vem drovoredu in Franca Jožefa cesti do doma zlato držalo za svinčnik, vredno 32 K. — Delavec Franc Š5urk, stanujoč na Karolinški zemlji št. 36, je našel včeraj zjutraj v cestnem jarku na Karolinški zemlji dva nova stola. — Katarina Kulino, sobar ca v Orni vasi št. 11, je izgubila včeraj dopoludne pred južnim kolodvorom denarnico, v kateri je imela 8 K 80 vin. — Koncert društvene godbe bode v četrtek, dne 24 t. m., v hotelu »Lloyd« ob 8. uri zvečer, Slani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 40 vin. — Razpisane učiteljske službe. V Košani in Hotederšici ste razpisani naduČiteljski službi in sicer do 18., oziroma 16. vinotoka t. 1. Takisto ste še popolniti učiteljski mesti v Cirknici in Zgornjem Logatcu; prošnje se morajo vložiti za prvo do 18., za drugo pa do 16. vinotoka t. 1. Uboj Joco Pecarac in Mate G,aj č* sta se v neki gostilni v Mitrnvioi sprla. Ker je začel slednji nož vleči iz žepa, zgrabil je Pecarac stol in udaril Ž njim tovarna po prsih. Ta je nato takoj potegnil nož, jo udaril za Pe oarcem, ki jo mei tem ušel, ga med potom štirikrat zabodel ter mu, ko je od bolečin padel na tla, prebodel še želodec. Vsled silnih bolečin je še enkrat vsul in zbežal, stiskajoč si trebuh, v gostilno, od koder so ga odpeljali v bolnico, kjer je kmalu nato izdibnil. Pecarac odstavlja ne preskrbljeno ženo, Gjajić pa ženo in tri otroke. — Drugi Čebelarski kongres se bo vršil dne 24 t. m. v Mitrovici; bavil se bo z izboljšanjem čebelarstva. — Umrl je na Dunaju Lj Brodjo vin, trgovec in meščan zagrebški, brat ondotnega lekarnarja H Brodjovina. — Hrvatske šole v Zadru Letos se je vpisalo v prvi razred zadrške hrvatske gimnazije 64 učen cev, a v hrvatsko oešfco ljudsko šolo 165 učencev. To je najbolji dokaz za neobhodno potrebo hrvatskih šol v Z-.uru. — Nemški napisi v K a r . o v o u. Karlovski načelnik iz dal je nedavno hvalevredno naredbo, da se odstranijo vsi nemški napisi pri tvrdkah. Rodoljubni meščani so se odzvali pozivu, in sedaj ne naj deš v Kariovcu niti sarnonernškega napisa, niti hrv&ško-nemškega, kakor je to prej bilo. — Streljal je neki Črnogorec na finančnega stražnika Marka Trlina iz maščevanja in ga nevarno ranil Črnogorec je znan kot tihotapec — Šel za uk in bogočastje Armin Pavić je došel v petek v Senj, da si ogleda realno gimnazijo, ki je poprave ne obhodna potrebna, in se je odpeljal zvečer nazaj v R$ko. — Zborovanje dermatologov v Sarajevu se je pred včeranjim slovesno otvorilo. Dr. Rakovao iz Zagreba je pozdravil tu^e goste v hrvatskem jeziku in je bil soglasno izvoljen častnim predsednikom. Obisk je jako dober, posebno so Nemčija, Rusija in Srbija dobre zastopane. — Županom v Mostaru je ime novan ugledni meščan Hadži Ahmet-beg Hadžiomerović, podžupanom pa Pero Santć (pravosl) in Ilija Ivan-kov ć (katolrk). — Velik gozdni požar je razsajal tri dni v okolici pelješacki v Dalmaciji. Več oljkinih nasadov, vinogradov in brzojavnih drogov je požar uničil. — Dva madjarska želez, uradnika sta v Zagrebu kupovala ribe in na govorila prodajalca, kmeta z okolice — madjarski. To se je pa poštenemu seljaku tako neumno zdelo, da je zgrabil največjo ribo za rep in bi ju gotovo oklatil, da je nista hitro od-kuriia. * Najnovejše novice. — Pretep med klerikalnimi in svobodomiselnimi dijaki seje vršil včeraj na ulicah v Črnovicah. Klerikalni dijaki so izzivali s klici: „Hoch Lueger!u Pretep je bil tako ljut da je merala policija z golimi sabljami braniti klerikalne dijake. — S m o d -niš ni ca se je razletela v Sao Sebastiao pri Mozambhjueu. Mnogo ljudi je ubitih in ranjenih. — Zaradi odklonjenega dvoboja sta bila pri vojaškem sodišču degradovana rezervni vojaški zdravnik dr. Schuhma-cher in rezervni poročnik Weber. — Nenavaden vzrok samomora. V Zadru se je ustrelil Četovodja Mende, ker se mu ni dovolilo prostovoljno služiti nad postavno dobo. — Samomor socijalno-demokraticnega voditelja. Na socialističnem shodu v Draždanih bivajoči delegat Mei lin g iz Charlotenburga je skočil skozi okno na cesto ter se ubil. — Novo vojašnico za topničarje zgradi Dunajsko Novo mesto. — Oproščena morilka. Porotniki v Kološvaru so oprostili policijsko nadzorovano deklico Matildo Balazo, ki je ustrelila lekarnarja llirscha, ki ji je obljubil zakon, a ko jo je zapeljal, jo je ostavil. * Slovansko Sokolstvo. Kakor že omenjeno, slavi ljubljanski Sokol 27. septembra letos svojo 401et-nieo. Rodoljubi, ki se zanimate za sokolsko gibanje, posetite javno telovadbo, osobito mladino pripeljite seboj. Ravno ta dan priredi Sokol v Solkanu pri Gorici javno telovadbo. — Dne 4. oktobra letos razvije sokolski prapor Sokol v Varaždinu. — Letos vršil se je prvi sestanek dahnatiuskih sokolskih društev v Drnišu in obenem proslavila ustanovitev tamošnjega Sokola. Zbranih je bilo 500 Sokolov iz Spljeta, Zadra, Šibenika, Makarske in Drniša. Ob razvitju barjaka je bila staroslovenska služba božja. Javna telovadba je lepo izpadla. Osobito spljetska „moreška", junaška igra. Izmed govorov je najbolj dopadal govor nar. zastopnika, drniŠ-kega staroste in tamošnjega župnika. — Dne 8. septembra zbralo se je okolo 100 Sokolov v Karlovcu prilikom prve javne vežbe tamošnjega Sokola. Iz Zagreba jih je došlo 50. Zagreb- čani so pripeljali seboj dečke telovadce, da so skupno s karlovškim naraščajem nastopili v prostih vajah in igrah. Pro ste vaje je izvajalo tfO hrvatskih So kolov. Sledila je orodna telovadna, skok, konj, koza, drog in bradlja. — Sokola v Serajevu in Mostaru prirejali pridno izlete i telovadbo. V Senju go jijo poleg telovadbe prav pridno tudi veslanje. — Predsednik zaveze čeških Sokolov, dr. Jan Podtipa?, odvetnik v Pragi, je imenovan od francoske vlade za zasluge na sokolskem polju članom francoske akademije, to je dokaz, kako visoko francoska vlada ceni telesu.* vzgojo. Pri letošnjem kongresu polj-skih Sokolov se je prostih vaj udele-žilo 2000 Sokolov. Posebno srčno se je pozdravljalo Sokole iz Poznanja, Šlezije, Westfals&ega in Berolina. Lip i in slikovito vežbanje s kopji proiiva-jalo je 520 poljskih Sokolov. Dat 1'». avgusta letos imeli so češki Sokoli shod v Budjevicah, proste vaje je ve zbalo 1400 telovadcev. Voditelji pra škega sokolstva vzdržujejo za češko mladino vežbanje na velikanskem igra« liscu. Leta P*02. je vežlmlo 25.000 srednješolske mladine in .TJ.O.'IT dečko? ter 25.;j*4 deklic, skupaj 83.4:;1 iivk. Največje je igrališče na Letni, kje? se obdržavajo velike praske sokolske slav-nosti; več tisoč dece lahko hkrati telovadi. Vsako leto se vzdržujejo v Pragi tečaji za profesorje, učitelje in učiteljice, ki pomagajo voditi te igre. Da bijo v to svrho dopust, podporo od vlade ali pa od občine. Sploh žrtvuje praška občina zelo mnogo za gojenje telesnih vaj. — Po hrv. ..Sokolu- pri-občil D. Papež Pij X. in »peku* lantje. Pap^ž Pij X ni scer »prati« p*peški«, kakor se ga je navadno opisovalo, a vsekakor ima čistejši značaj glede raznih vtrskih špekulacij, kakor so ga imeli njegovi prednik;. Že dosedaj je bilo v bližini oerkva sv. Petra vse polno proda|alnic, k j so se prodajah križci, medaljoni, podobe, rožni venci itd z nap s >m: tO *■ goslovljeno po sv. očetu Le?u XIII« Seveda so špeku'antje (pa tudi Vatikan!) delali velikanske kupčije. Sedaj so hoteli špekulantje svoje kupčije še razširiti. Z*Čeli so zalagati kolajne, ki se najlažje raapaia vajo, in eden teh založnikov je prišel k papežu Piju X, naj podeli njegovi svetinji blagoslov, toda p*pež ir . je odločno zavrnil. Prosilec je hotel vedeti tudi za vzrok, zakaj ga o i kUnja, na kar mu je papež rasel dobrodušno: »Ali ta ne zdi tudi vam, da nima ta kolajna nobenega tak h strogo verskih znakov, ki bi jih m rala imeti, da bi se blagoslovi F« Kolajna ima namreč na eni strani podobo papeže Pija X, na drag strani pa njegovo geslo. * Dva Drozdova tovariša. Profesorja za veronauk na realkah v Pragi Jul. K o š n a r in J o i i p Sprongel sta suspendirana na nedoločen Čas. Nadškof je njuni službi oddal drugima dvema duh v-nikoma. Oba cdst\vljena kaleh e ta «ta namreč odbornika sv. vaalavi poiojilnice. * Pobožen tat. Šlaga r bel-nisnici usmiljenih bratov v Zagreba, Josip Babee, hodi često v bolnišnično cerkev ter opravlja tam pabošaa molitve. Čudno pa se mu je zdelo, da se je zadnje dni neki popofaMsaa mu M znani mladi mož v popoldanskih u rali sukal okoli altarja, suazil svečnike brisal prah. Babeeu seje to letalo sum ljivo, zato je naprosil drugega, istotako pobožnega moža, naj mladeniča opazuje ter ga končno vpraša, *luy aKta okoli altarja. In res je tudi te dni pri šel pobožni mladenič ter saM I posebno pobožno vnemo sna/iti svečnike. Ko se je hotel zopet odstraniti, tasta-vil mu je pot za paznika nastavljeni mož ter ga vprašal, čemu tako aeln. rJaz sem reven dijak in iipolaajeai svojo obljubo", je odgovoril mladenič. Vendar ga je mož peljal k policjji, kjer je rekel, da je Anton Miklošič. Toda policija je imela boljši spomin in mu je povedala, da se sova Milan Ki bin ter da je ušel i/, prislone« v Glini. Njegovi pobožni obiski v bolnišnični cerkvi niso bili poslediea obljube, temveč, on je imel namen krasti milodare na glavnem altarju. Ker pa je eerkveni sluga trikrat na dan denar pobral I altarja, prišel je vedno prepozno, da bi pa ne zbudil suma, spravil se je nad svečnike. * Boj o cigani. Ogrska je I i vedno »romantična« dežela. OJkar so razni Šindorji Rože tlaaaogoći v Bakonjskih šumah — kjer že ni sko raj več drevja — zavzeli so njihovo mesto cigani. Nedavno je v pusti Oerš napadla ciganska družba 21 oseb nekega kmeta, ki se je polagoma vozil po cesti. Cigani so mu hoteli vzeti konje. Km*t je začel kričati, na kar je priletelo nekoliko delavcev s polja na pomoč. In začela se je pravcata bitka. C gani so rabili nože in revolverje. Že je bilo ranjenih več kmetov in rr^ani bi bili zmagovalci, da ni pr šlo slučajno mimo lovsko društvo, ki je potisnilo cigane v koruzo, ođ koder so de nadalje streljali. Med ttm so prižli orožniki, ki so s pomočjo lovcev vse cigane polovili in povezali. Cigani so vodili seboj deset ukradenih konj. * Politični umor na Ruskem. Blizu Kijeva so našli slušatelja moskovskega vseučilišča Aleksija Aleksinskega s — prerezanim vratoip. Zvečer poprej je prispel iz Besarabije, da z nočnim vlakom odpotuje v Moskvo. Policija je še isto noč preiskala dotični mestni del ter našla dve osebi, ki sta spali na -uknji umorjenega dijaka. Umor je bil naročen od revolu-cijskega južnoruskega odbora. Zadnji čas se je zgodilo že več takih umorov inteligentnih oseb, vsled česar je celi okraj zelo razburjen. * Nemška narodna požrtvovalnost. V Ustju nad Libo je bila do nedavno razstava. Obiskalo jo je 600000 Nemcev. »Zveza Nemcev na Češkem« je hotela to priliko izrabiti ter je povsod nastavila nabi ralne pusice za razne nemške šole Sedaj naznanjajo nemški listi uspeh tega beračenja. Nabralo se je 487 kron in 21 mark, t. j. vsakih 12 Nemcev so dali skupaj 1 vinar. * Nenavadna knjižnica se je našla v zapuščini nekega, v Parizu umrlega anarhista. Vsi časopisi, knjige in brošure, v katerih se je pisalo o poskušenih ali izvršenih umorih vladarjev so bili tukaj v najlepšem redu zbrani in numerirani. Čudno knjižnico je kupilo kolumbijsko vseučilišče v Ameriki. * Z nemških vojaških manevrov. Stražmešter (vojakom): »Komisni kruh je dobra hranB, iz vrstno tekne, ki vam ga daje gospo dar države, najvišji vaš vojskovodja! ... A zato ga morate spoštovati in ne smete ga prodajati kmetom, da ž njim krmijo svinje.« * Trikrat poročen z — dvema ženama. Neki pariški Oorzijanec se je pred 25 leti ločil od svoje žene ter ae poročil z drugo. Sedaj mu je druga žena umrla, in osamljen vdovec je poiskal svojo prvo ženo ter jo po vseh obredih zasnubil in tudi pcrjčil. Tako je bil mož trikrat poročen, a vendar imel samo dve ženi. * Novi dragulj. V Kalifoniji je odkril dr. Kunz prekrasne kristale neke plemenite vrste v velikosti pesti. Kristali so vijoličaste barve ter so se mogli dosedaj najti le zelo v neznatni količini. Obrušen nadkriljuje skoraj vse dosedanje drage kamene ter bo tudi cena zelo visoka. Dr. Baskerville, ki je dragulje proučil, jih je nazval po iznajdmku »Kunzitom « * „Mali oglasi". Prav za prav so ti najzanimivejši del vsakega Časopisa. V prvi vrsti zanimajo ženitne ponudbe. Za „sveti zakon** je navdušen vsak filister. Seveda — sveti zakon! Sveti zakon, katerega podlaga je medsebojna ljubezen, je menda prišel že precej iz mode, zakaj zakon, sklenjen potom časopisja, ni več „nenavaden". „Tem, ne več nenavadnim potom . . .w, tako se pričenjajo vsi oglasi moža željnih dam in žene željnib gospodov. Sicer se pa najdejo in spoznato tem potom mnoge, vse časti vredne osebe, „kavalirji", celo taki s „starim plem-skim imenom". Celo neverjetno je, koliko kavalirjev hrepeni po rprijetnem domačem ognjišču*4 in po osreeujočem stanu presvetega zakona! Bogsigavedi, kako razumevajo ti zakonski kandidati „srečen zakon". Denar igra pri tem gotovo važno, ako ne glavno ulogo. Ako ima „izvoljenka** denar, sme biti celo „navadnega pokolenjau. Za doto s petimi, šestimi ničlami, spredaj seveda s številko 1, katera jim da šele pravo veljavo, se žrtvuje tak nesebičen gospod, ki hrepeni samo po „domaćem ognjišču" in po „srečnem zakonu". Iz teh malih oglasov se tudi Iabko sklepa, kaj se smatra na zakonskem sejmu za „blago prve vrste". nŽene in dekleta brez pritikline" se zelo iščejo, ženske, ki še zraven zaslužijo, takisto, no, pa vdove se „tudi" še jemljejo. Dame protežirajo „izobražene gospode z dobrimi dohodki", „gospode boljših stanov v zavarovanih službah" in uradniki so tudi dobrodošlo blago. In vse to se išče „iz pomanjkanja osobnega znanja", seveda! Motivi pa so — kdo bi o tem dvomil? — vseskozi pošteni. Če se pa še dostavlja, da je stvar tem jasnejša, da v slučaju „medsebojnih simpatij, vzajemnega naguenja, slič-nega značaja in enakih čustev" zakon — ni izkl učen, potem pač mora biti še najbolj zagrizen moralist prepričan, da hrepenenje nekaterib dam in gospodov po „zabavnem korespondi-ranju", po „dostojnem medsebojnem občevanju" ne glede na to, ali se misli na „sveti zakon" kot končni efekt, ali ne, izvira iz „najpoštenejšib namenov in nagibov". No, in kaj je na tem, ako tuđiti „sveti zakoni" izostanejo, oziroma ako se sploh niti ne misli na to malenkost? ... O ti „mali oglasi"! To so živa, verna slika naših obupnih družabnih razmer, jasen dokaz propalosti cele človeške družbe! Ti inserati govore cele knjige, toda njih govorica je grozna, njih povest je obupna . . . * Zaradi čafte kave se je moral posebni vlak, s katerim se je vozil angleški kralj z Dunaja v Ko burg, sredi pota blizu Norimberka vstaviti. Kralj si je peželel kave, ker pa je bil zamorec, ki mu navadno pripravlja kavo, v vozu, ki ni imel prehoda k drugim vozom, morali so vlak v naglici vstaviti, da je dobil kralj svojega zamorca in kavo. * Tiskarski škrat. Neki dunajski Časopis je pred kratkim pri občil notici o velikanskem požaru in o veličastnem pogrebu. Vtisnila pa se mu je tiskarska pomota. Poročal je takole: Ko so rakev vzdignili, so jo odnesli na pokopališče,ker so položiliranj kega k večnemu počitku v grob, ki ga je požrešni ogenj totalno uničil. Pa ljudje nimajo nobenega sočutja s staro razvalino, ki je bila mestu na potu. Škodo povrne zavarovalnica. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 23. septembra. Na da našnjo sejo poslanske zbornice je sililo toliko občinstva, da je meralo oditi več tisoč ljudi, ker zanje ni bilo več prostora Med strankami se je vnel hud boj zastran prijoritete podanih nujnih predlogov glede službovanja vojakov-tretjeletni-kov in glede kontingenta re-krutov. Derschatta je podal nujni predlog zastran kontingenta rekrutov, in je zahteval, da naj se takoj reši, a končno je bila priznana prijoriteta predlogom zastran tretjeletnikov in v prvi vrsti predloga dr. Plačka. Vlada je predložila načrt o premembi brambnega zakona. Ta načrt obsega samo en paragraf V njem je rečeno, da se zvišani kontingent rekrutov sme poklicati pod zastave, kadar se to tudi na Ogrskem zgodi. To besedilo je provzročilo občno presenečenje saj kaže, da misli vojna uprava še vedno na pomno-žitev stalne armade. Ko sta nova poslanca š u kije in U držal storila obljubo, je vstal ministrski predsednik Korber. V dolgem govoru je pravil, da zadnje krize niso provzročile razmere v dunajskem parlamentu, nego razmere na Ogrskem. Govoril je tudi o potrebi nemškega armadnega jezika ter dejal, da je že izrečena zadnja beseda, da armada ostane, kakršna je, skupna in celotna. Končno je Korber priporočal, naj se sprejme vladna pred loga čim hitreje, ker je vse preskrbljeno, da se po storjenem sklepu tretjeletniki takoj odpuste, čim dlje se torej predloga ne sprejme, tem dlje bodo tretjeletniki morali služiti. Privatno se je Korber izrekel, da ne uveljavi tega zakona s § 14., če bi do 1. oktobra ne bil parlamentarno rešen. Govorili so potem še poslanci Plaček, M al i k in Klofač. Prihodnja seja bo jutri. Budimpešta 23. septembra. Posebna izdaja uradnega lista javlja, da je cesar vnovič imenoval grofa Khu-ena-Hedervaryja ministrskim predsednikom Zajedno prijavlja druga posebna izdaja lastnoročno pismo cesarjevo na Khuen-Hederva-ryja glede ogrske krize. V tem pismu je rečeno, da so ogr ske razmere v cesarjevem srcu obudile veliko žalost Cesar vstraja pri svojih prerogativi h dol o či ti, kar je treba za enotno vodstvo in organizacijo armade. Kakor je cesar — pravi lastnoročno pismo — strogo pazil, da so se določbe zakonov iz leta 1867. pošteno in vestno izvrševale, take hoče tudi skrbeti, da ostanejo njegove pravice neprikraj šane in da jih take, kakor so, prepusti svojemu nasledniku. Toda cesar ne odklanja ures ničenja tistih uredb v armadi, glede katerih se je vlada že izrekla in katere smatra krona v okviru edinstva armade za primerne. Odkar se je sklenila nagodba, se je Ogrska čudovito razvila. To smatra cesar za nov dokaz, kako modra jetauredba(tojedu alizem) in zato si šteje cesar v dolžnost držati se dualizma. Lastnoročno pismo obsega tudi prikrito grožnjo, da utegne trpeti Ogrska ustava, če se razmere ne premene in konča z izgrazem upanja, da se najde izhod iz sedanjih homatij. Budimpešta 23. septembra. Ministrski predsednik K h u e n H e dervarv je prišel danes na klu bovo sejo vladne stranke Izjavil je, da se ne smatra še definitivnim ministrskim pred sednikom, nego samo posredovalcem med krono in na rodom. Apponvi se je zvijal na različoe načine in je zahteval, naj klub ničesar ne sklepa, dokler vlada v zbornici ni pojasnila svojega stališča. Klubova seja se bo danes ob 6 uri zveč r nadaljevala Vobče se mora reč', d a s e niti najzanesljivejši vladni pristaši ne upajo zavzeti določenega vladi ug 3d neg a stališča. Budimpešta 23 septembra Naznanilo, da je z p*t Khuen He dervarv imenovan miostrskim predsednikom, je naredilo skrajno neugoden utis Skoro vsi listi so brez ugovera ponatisnili članek „Magyarorszaga" v katerem je rečeno, da je Khuen poklican z avstrijskim vojaštvom podvreči Ogrsko. Bratje Sokoli! Bliža se naš praznik. Častna dolžnost naša je, da ta dan častno proslavimo sebi v slavo, slovenski javnosti v ponos! V nedeljo, dne 27. t. m. dopoldne za 11. uro Vas zovemo k slavnostnemu zborovanju. Pridite vsi v društveni obleki. Pomislite, da jih je bilo na prvem občnem zboru pred 40. leti zbranib 70 članov. Tudi pri skupnem obedu in na komersu naj bo Vaša udeležba kar najčastnejša. Visoko zanimanje za 40-letnico bode najboljši dokaz, da smo godni, da v pribodnjein letu v Ljubljani pripravimo vsesokolski shod! Na z dar!" Odbor. Srčna prošnja! Dne 13. septembra 1903 zadela je Kanalsko dolino na Koroškem velika nesreča. Oblak se je utrgal ter poplavil taisto. Vihar je razsajal, podrl sadno in gozdno drevje, otrescl šele na pol zrelo sadje in uničil veliko poljskih pridelkov. Voda je tako močno narasla, da jc v Lipaljavesi raztrgala in odne-6 hiš, veliko travnikov in njiv s poljskimi pridelki; 2 hiši ste močno poškodovani in v nevarnosti. Rešiti seje moglo najpotrebnejšo hišno opravo. Beda je velika, izdatna pomoe nujna. Ker je v drugih alpinskih pokrajin nevihta veliko nesreč napravila, se na izdatno državno pomoč ne more računati. Lipaljaves je zadnja slovenska vas v Kanalski dolini ob Italijanski meji. Rojaki in rojakinje! Ne zabite torej potrebnih ponesrečencev! Vsekake milodare sprejema: Župnijski urad v Lipaljavesi (pošta Pontafel). Jožef Eihcholtzer, župnik. Darila. Upravnistvu naSega usta so posu : Za Prešernov spomenik. Gosp. Ig Ra" do5, z atar v Ljubljani 2 kroni 30 vin, nabrano v veseli družbi z vodovodne ceste „ pri Unku' v Klecah. Živeli! Za Učiteljski konvikt. Neimenovana v Ljubljani 60 vin — Srčna 'hvala. Svoto smo izročili blagajniku g. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem. Zahvala. Blagorodni gospod Karol H u d a b i u nigg, nadzornik in zastopnik c. kr. pri v. vzajemne zavarovalnice za požarne škode v Gradcu, izročil mi je 1UO kron povodom smrti častite gospe soproge, Avguste Hu-dabianigg roj. Peraie, za razdelitev med tukajšnje raveže. Za ta velikodušni dar si štej m v prijetno dolžnost v imenu obdarjenih izreči mu najpriarčaejSo zahvalo. (2501) V. Maurer župan občine Spodnja Šiška. 2* prebivalca mast, uradnika I. t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je oprav neobhodno potrebno do-mače zdravilo pristni MMoll-ov Seldlits-praAek", ker vpliva na prebav ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po po&tnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak daa lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJ I, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (10-12, ,£e Grijfott' najboljši cigaretni papir. neobhodno potrebna zobna Creme 26 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave j Syflomo/iiHnf j ,£toile'-mape Nepokončljive! Nikaka peresna sestava! Locnji so nevničljivi, se ne dado upogniti, ne obrniti. Veliko boljše i d Shannonmap. Vkljub temu enaka cena. Zunanja oblika in velikost odprtine kakor pri Sbanncn mapab, zato nikako motenje (2088) upeljanega sistema. b (6 Zaloga: Josip Steni, lliinuj. IV , Margarethenstrasse 44. Specialna trgovka zi popolno pisarniško opravo. Cenik zastonj. — Dobiva se v vseh trgovinah s pisarniškimi potrebščinami. Coxin novo siedstvo za razvijanje fotograličnih plošč, filmov i. t. d. brez temnice pri dnevni ali umetni svetlobi (postavno zavarovano), se dobiva v vseh zadevnih trgovinah. (1776-7) C0Xill n* nikak barvani raz-- vijalec. C0Xill ne P°ti'ebuje nikakih - novih aparatov in se vedno lahko rabi. Le za prekupce. Družba za izvoz Coxina Dunaj, VII/2, Breitegasso 9. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. septembra :*Josip Past, tesar, 67 let, Hradeckega vas St. 12, rak v pozi-' ralniku. T hiralnici: Dne 21. septembra: Jožefa Aigner, us-miljenka, 4f> let, kap. Dne 22. septembra: Fran Ahčan, delavec, 42 let, Arthuitis. V deželni bolnici: Dne 20. septembra: Anton Matjažič", pastir, 14 let, Scarlatina — Marija Martin' čič, delavčeva žena, 39 let, jetika. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka'1 v LJubljani. Jradni kurzi donaj. borze 23. eaptembra 1903 H»loal>enl papir] I I*t7. majeva renta . . . !•£•/» srebrna renta . . . |% avatr. kronska renta . IV. h Blata „ »•/• ogrska kronska „ !•/• ti zlata „ \% posojilo dežele Kranjske 1'V'o posojilo mesta Spljeta •V.V. „ m Zadra 4V/o bos.-herc. žel. pos.;i902 i0/, caaka dež. banka k. o. ■•/• h ■ ,i *. o. I1/,'/. Baat. pis. g al. d. hip. b. wa pest. kom. k. o. ■ 10°/. pr...... I* ,• o zast. pis. Innerst. hr. llV/. n ogr. centr. deželne hranilnice r ,° 0 zast. pis. ogr. hip. b. f/s'/, obL ogr. lokalne železnice d. dr. . . • l1///, ,i češke ind. banke l U prior. Trst-PoreC lok. žel. n dolenjskih železnic !•/• „ jož. žel. kup. V. V, IViVt av. pos. za žel. p. o. Srečke* 3ro*5ke od leta 1854 . . . • n ti jMpVi • • n ti ii lw4 . • . tizske • * . . • r zemlj. kred. I. emisije r grške hip. banke . „ srb-ke a frs. 100 — n turske..... -Jasilika srečke . . Kreditne .... inomofike . * . Irakovake . ... j j ubij anako . . . \v8tx. rud. kri£a , . . . }j$r. M h a • • • Sndolfove .... Salcburake . • . . Oanajske kom, , . . . iozne železnice • . . Državne železnice .... .\v8tro-ogrske bančne del avstr. kreditne banke . . )grske . . Avnostenske , . . Premogokop v Mosta (Brtucj Alpinske montan .... Pra&ke želez. ind. dr. . . iima-MaraiiVi..... trboveljske prem. družbe . avstr. orožne tovr. dražbe Češke sladkorne dražbe Vala t« 3. kr. cekin...... 30 franki....... 2u marke....... Sovereigna...... ttarke ........ Laski bankovci..... -lubjji........ Dolarji ........ 0«ow Blato 99 50 99 70 99 4^ 99 65 9980 100 - 119 40 119 60 96 40 96 60 11690 117 10 99 76 100*75 100 - 100- —•— 99 15 100 15 99 70 99 80 9970 99 HO 101 — 101*30 1C6 10 106 40 101 — 102- 100-- 101- 1UU — 100 30 100— 101*- 100 25 10125 98 50 9& 996fi 902 - 304 - 100*10 101 10 i 170- 179- 181- 183 - 243 - 247 153 - 155 - 287 - 29i 1 277 — 281 ~ 263 81 - 85- 117 25 118 25 18 6( 19 >> 438 — 44 i 83- 87- 77- - 81 - 70- Ti 5; i 52 5*7 53 B 25 75 26 76 68 - 72*- 76- 80 - 485- 496 - 79 50 80 ou 64150 642 5* 1575 - 1679 634 75 636 75 ! 691 - . 25050 261 . 64*» - 656 - 857 50 359-50 IP44 - 1661- 444 - 445 lj 378 — 380 - 348- 360 - 147- 150- 11 1135 vm j 1903 191 6 23 47 23 5 j 23 96 24 117 35 117 bo 95- 95 2' 253- 254 - 4-84| Žitne cene v Budimpešti. dne 23. septembra 1903. Tli Pšenica za oktober a n april 19C4. • 50 Rž m oktober . , 50 Koruza m april 1903. 50 n sept. 1904 n 50 • a maj 1904 . ■ 50 Oves a oktober n 50 ■ S april 1904. • 1» 50 o Ud 613 63* 5 44 8. Efektiv. Vzdržno. Heteorologično poročilo. fUlna o*d morjem 806*1. Sredajl tračaj tlak 756 0 ima i čas opazovanja Stanje barometra v mm. aS Vetrovi Net 22. a zv. 7438 104 si. zahod jasno 23 • 7. zj. J. pop "451 744 6 67 17 5 si zahod sr jvzhod megla jasno Srednja včerajšnja temperatura UD oormaJe: 13 9J. Mokrina v 24 arah: 0 u mm USST Zmožne TJ£U šivilje in učenke se takoj sprejmejo. Breg št 14, III, nadstr. Od tisoče n/ z d r a v nikov p r i p o no č e'm'a zdravo i n hrana na želodcu bolne , , olro ke. Jzborno se je obnesla pri Dluvanju črevesnem katari d ris Ki, zaprtji i. t. d. 1 Si tJrl5?r5£r * vspevajo Izvrstn pri tem in ne trpe prav ---- nična neprebavljivo sti. ■ i D 9 b.1 s e v lekarnah in drogerllah Tovarna R.Kuf eke M rvi b d o in Duma j. Snažno stanovanje obstoječe iz 1 sobe in kubinje aii z majhno predsobo se i*če za 15. oktober ali pa za november-termin. Ponudbe se prosijo pod predal 49, glavna pošta. (2409-3; Išče se stanovanje z dvema manjšima a!i eno večjo sobo in kuhinjo za november-termin. Ponudbe pod ,J. G.1, poste re-stante, Laški trg. (2481-2) Pisarja s-2492-2) sprejme takoj notar Hudovernik v Kostanjevici. Velik zaslužek 1 se ponuja pridnim, spretnim agentom tudi kot postranski zaslužek Ponudbe pod „H. 493" na Haaten-'.' I stein & Voglor A—G Lipsko (Leipzig). 11 Prodajalka zmožna slovenskega in nemškega jezika, išče službe za v špecerijsko trgoviDo. :2489—2) Naslov pod flM. S. št. 19", poste restante, Ljubljana. Za prav slepo ceno se dobe nova, najfinejša kolesa. Ogromna zaloga rabljenih, popolnoma dobro ohranjenih koles z novimi pnevmatikami brez napake a K 75, 85, 95; skoro nova a K 100. Le znani izdelki (nikaki ničvredni stroji brez imena). Pnevmatike: zunanje kron 7, 8, 9; notranje kron 4-5; acetilenke K 4—6; oljnate svetilke K 2 40—3.— ; zvonci 80 v.; zvonci na kolo K 2 20; sedla na pero angl. K 5-—: ročna sesalka K 1 —; 4 redne tele-skopne sesalke K 2—; sesalke na nogo K 3—4; 1 Škatljica črnega ali rumenega email-laka K 1*—; 1 škatljica snovi za po-nziljanje K 2 20. Trikotna torbica za orodje k iprima-usnja K 1*40, kasete za popravila PO vin., s klejem namazani držaii za par 70 vin. M. Rundbakin, Dunaj, IX, Berg-gasse štev. 3. 12317-2) i I Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najramovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka tt Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapital i je: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m vseskozi slovsnako - narodno upravo. (26—109) V§« poJMnila daj«: Generalni zastop V Ljubljani, cegar pisarne so t l&stnej bančnej hiši _ - ------------------ Atev. 12fi, Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Ikodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne j in občnokoristne namene. i Učenke sprejme takoj (2470-2) šivilja B. Heliel Radeckega cesta št. 1, I. nadstropje. 261etna, zmožna slovenščine nemSčine in laščine, stenografije in strojepisja, z dobrimi spričevali ter večletno prakso, želi spremeniti službo za 1. november. Kje. pove upravništvo „Slov. Naroda". (2473—2) Prodajalnica eventuelno s tik ležečim skladiščem se da v najem na $taremtrgu v hiši g. Pock-a. 1000 kron ako je goljufija! Brazskrbuo rodbinsko srećo jamči knjiga o preobi-lem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnimi pismi pošilja diskretno za 90 vin. v avstr. Euaiq.kah gospa .V. Rnupa Bsrlia S. W. i20 Lin-denstrasse 50. kaj služi pred vsem S^o^h-Smj|-ovo milo s *«ovo *? Služi kot preskušeno nedražljivo milo za otroke; služi — o tem priča to. da je povsod razširjeno — kot priljubljeno toaletno milo za dame; služi dalje kot preskušeno sredstvo za negovanje kože, vzbuja spečo lepoto, dovrsuje in ohrani obstoječo, kakor dolgo le mogoče. Zato pa rabite vsi za svojo toaleto Doeri iijf-u \ o milo s novo. Dobiva se povsod po 60 vinarjev komad. C-lavni zalogi v EJulilJani: Anton Hrisper in laso Petrieie. Generalna zaloga: A. vi«»t*<»lt *V i o.. Dunaj, X. (765) Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod lz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak 7 Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebm vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Čez Klein-Reiiling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne OBObni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznik h od 31. maja. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, iuonakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direfctni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Izubijano juž. vol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo nakovo Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda;, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi I. in H razr.j, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov. Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praz-mkih od 31. maja, — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega meita In Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari 44 m zj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoidne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prihod v LJubljano drž. kol. ia Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719 Američanski škrob na lesk F rit s Schuls jun., Actiengesellschait Eger und Leipzig zajamčeno prost vseh škodljivih snovlj. Ta doslej neprekoseni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspoh potrebne snovi v pravem razmerji, tako, daje vporaba vedno »olova In lahka. Zaradi mnogih ponarejanj naj se pazi na gorenjo tovarniško ziati svetinji znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju. Cena zavojii TMovniriiiKtitii vinarjev. Dobiva se v skoro vseh Špecerijskih in dro-Pariz 1900 in Dunaj 1902. gerijskib trgovinah in prodajalnicab mila. 2 (2374-1) Jzvežbane agente proti visoki proviziji in doneskom stroškov išče družba, ki ima kupčijo za blago v masah po celi Avstro-Ogrski. Ponudbe na poštni predal štev. 21, Budimpešta, glavna pošta. (22*0 - 6; Jernej Bahovec trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v tjubljani Sv. Petra cesta štev. 2 Filijalka: Resljeva cesta itev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz-Urnega papirja, trjtov-m It I ti in poslovnih knjig, Molmltili zvezkov, biljez-■lir, ernlla Itd. Katekizme in solzite knjige za ljudske Mole« Molitvenike v raznih vezeh. Tiskovine za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Fotograflčne aparate ter k temu potrebne predmete. I4lpe Mloveimklli llteratov. Ha/no galanter. blogo itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba. 85> Lepoto polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza ,Aida' «•» a 60 vin. um Dobiva se samo: vlekami „pri orlu" mag. pfiarm. Mardetschlager nasled. Svobode v Ljubljani. Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po posti. r © o 7T IM cs> 5- i g —i p f i-' W Ii ftl -F 01} —- o ni X g 0 5- ? S, o 0 & ftl m 9 1 * \ y 1 m (j Jv.Seunig | trgovec z usnjem na drobno in debelo 39 v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča (losedaj najboljše, prosto ben-cma, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha po na|nlž|ik cenah: 1 kg. NO h, 5O kg. a 90 h, pri nakupu večje množine še ceneje. JfOVO! Patentirano ]fovo! nepremočljivo mazilo za p o črne nje ru javih čevljev, usnja itd. Nezaslišno poceni!! 400 komadov za samo glil. 210. 1 krasna, pozlačena, 24 ur idoča, precizna Anker ura z oklop, verižico iz golaiaa, 3-letno pismeno jamstvo, 1 prirna usnjata denarnica, 1 eleg. žepno toaletno zrcalo, l garnitura gumbov za manšete in srajce s patentiranim zapiralom, 1 krasen prstan za gospode ali dame, goldiniran z žlahtnim kamenom, 1 zelo lepa kravatna igla s si-mili briljantom, 1 zelo elegantna broža za dame (parižka novost), 1 par uhanov z briliantu podobnim kamenom, zelo mamljivo, 1 fini žepni nožtček, 1 fino vezana knjižica za zabeležke, 1 eleganten ustnik za cigare, 1 blagodiSeče toaletno milo, 20 elegantnih komadov za dopisovanje in Be 350 različnih, v hiSi potrebnih predmetov. VSe skupaj z elegantno uro, ki je sama vredna tega denarja, stane samo gld. 2-10. PoSilja po povzetju centralna razpošiljalnica S.W. Loffler, Krakov C 558. IMF" Za neugajajoće se denar povrne. 1 Bluze ! damski pasovi srajce in pasovi za hribolazce in (1671-26, otroške obleke se radi pozne sezone prodajajo po znatno znižanih cenah. V.pl.Gerhauser Stari trg št. 13. Zadnje novosti ii v modercik I * i j * i ! i I I I Gostilna ,Hrušica' na Hrusici pni Jesenicah se z vso opravo in zalogo proda. 6 Pojasnila d Štefan Lichter na Hrušici pri Jesenicah, Gorenjsko. Spretnega stenografa sprejme takoj (2507-1) dr. Josip Furlan odvetnik v Ljubljani. P*roda se enonadstropna hiša s špecerijsko trgovino in trafiko ter s precejdnjim vrtom v ljubljanski okolici. Ve* se izve pri Dobnikarju v Spodnji Šiški štev. 96. (2494-2) Vsak petek in postni dan se dobe zanesljivo sveže morske ribe pri (2435 - 2) Ant. Stacul-u trgovina z delikatesami v Ljubljani. finih specijalitet 0 J io ta franroNke po vsaki ceni od K. do M. 4»— kilo gram ponudi tvrdka (11—216) Kdmund Kavčič znzi v Ljubljani. = mas haržuna za bluze C2502-1) pri A. Šinkovic dedičih Mestni trg. Ljubljana. Mestni trg. Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo :| pisama: f na Kongresnem trgu štev. 14, Souvanova hiša v Ljubljani sprejema In Izplačuje hranilne vlo^r obrestuje po l\\ cd dne ilužiife do doe rzdige brez odbitka In brez odpovedi« Uradne ure od S.—1«. dopoldne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovale pretrgalo. (1863-11) Dfi IVI. Hlldnik, predsednik. Delo je zastajalo gospodinjam dokler so morale testenine doma mesiti* Odkar pa dobe gotove (188010) „ilir$l^c tc$tcninc" jim je kuhanje prava igrača. 64 89E 3/^^ 14 !!! Zenitninsko posredovanje!!! Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neoženjene gospode in vdovce vsake povoljne starosti. Rajatroijfi tajnost v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po „£gentie Comercielle", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19. V dvajsetletnem obstoju največji vspehl. (2440-6) Ravnateljstvo „Comercielle". r Sprejme se spreten trgovski pomočnik eni in inaMnlaktni-ni ti*f|OvlnI R. Miklauc, Ljubljana. Prednost imajo isti, kateri so službovali v sukneni ali manufakturni trgovini v Ljubljani. (2506—1) VINO po posredovanj preskuševalne kleti se toči mmmmtM nju wj v gostilni pri „Zlati ribi". Cviček iz kleti prospe Kočevarjeve v Krškem, Burgundec iz kleti gospoda Ferjančiča na Slapu, daije tudi pristen Bizeljec. Se priporoča z odličnim spoštovanjem (2503-D Igrane Eczman. i Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarjer trg. i Koroško. Koncipijenta •prejme (2456-2) dr. Fr. Stor odvetnik, Ljubljana, Sodnijske ulice 4. Preselitev urarskega obrta. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil i.» Men tfiiibra lf»08 v% Resljevo cesto ^^^^^^^^ Resljevo cesto poleg jubilejnega ali mesarskega mosta, nasproti deželne lekarn♦ kjer bodem prodajal raznovrstne ure po Jako nizki eenl in popravljal dobro In eeno. z odličnim spoštovanjem (2421-3) Josip Čeme, 11 far*. Štev. 5950. II1 Naročajte izborno ljubljansko delniško pivo iz piiroTmren v Žalcu in Laškem tr — j Naročila sprejema | u. jg Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. (Adiulnlstrarlja) prevzame izurjen uradnik proti primernemu plačilu. Ponudbe prevzame blagohotno upravništvo »S1. Naroda«. (2411—B) C. kr. rudniški zdravnik v Idriji (2485—2) dr. Fran Karfik se je vrnil ter ordinira I 8-9 d°p°ldne- IGl UlUllllld { 2_3 popoldne. ■7D <7nhp (lo—M dopoldne. L metrov temnega zeflrja za predpasnike, 72 cm Širok, ^. gld. 5 25; V3 metrov A pisanega damasta /J? za postelje 78 cm / 3° m Širok, gld. 6 50 ,*/> £ Č/ fine Iafla-24mbarhanta /j? g nele za da-za obleke, /%? svetle in 60 cm Širok /*r / temne, 72 cm gld. /sV * S/ Široke, gld. 7 50. ^^č/ Vzorci od ostan-» *Xm «1» mi» • « «a* •** «** «<« «X» %?a **» «.<• < ;» fc,, ^ ^ *^ *T f V v ****** *T" •6» a|» «J» «J* *X» «ut «aj •!* * • • - ■ Y T T T t V novozgrajeni hiši Sodnijske ulice št. 4 se odda velika pisarna za takoj ali za november-termin. (2012-8) Več pri kamnoseku Vodniku. Pote r c _ v Šoštanju. Davčni kontrolor^ Ernst Poterc, kateri je po Šoštanju žreblje trosil, in kateremu je neki kolesar 23. apr. na javnem prostoru v obraz rekel, da je „šuft" in „ver-kommenes individuum", še vedno tam uraduje! (2476-2; Ni to sramota za nas? Vinarsko in sadjarsko društvo za Br^c v CJcrici priporoča grg. krčmarjem in zasebnikom pravo pristno Briško vino z najboljšo postrežbo po prav zmernih cenah. Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litrov naprej ter na željo tudi uzorce. (2193-8) Obenem priporoča najboljše sadje. TT»<-na postrežba. Sedež društva je: Gorica, ulica Barcellini 20. ohranjena Suknja za enoletnega prostovoljca je na prodaj. Stari trg štev. 30 I. nadstr , zadaj (24 v Sjubljant. tovarniška zaloga papirja in tovarna papirnih izdelkov. Trgovina na sv. Petra cesti 2. Tovarna na sv. Martina cesti 20. Največja zaloga vsakovrstnega papirja in risalnega orodja po najnižjih originalnih tovarniških cenah. Edina tovarna na Kranjskem katera jc z u^emi potrebnimi jtreji po nejneuejlem načina urejen« in k°t«ra le sueje l«5tne izdelke predaja. V mojem podjetju izdeljuje se le najboljše blago in tekmujem |C z vsako zunanjo konkurenco. (2393~5> Posebno priporočam trgovske in uradne knjige, šolske zvezke, pisemske kasete, noteze, kartonaže patentovane in odlikovane poštne kartone, papirne vreče, pisalni papir, ovojne in pergamentne ter druge vsakovrstne papirje, črnilo, peresa, svinčnike, peresnice Lt.d. fpp- 0 tovarni nahaja se nad 60 delavcev in delavk in se uporablja nad 50 raznovrstnih strojev. ~?MI Tovarna je slavnemu občinstvu vsaki četrtek od 2.-4. ure na pogled ter slavno isto uljudno vabim, da si pogleda moje jako zanimivo podjetje. — = Vzorci in ceniki zastonj in franko! _==— l'rodu mm zaradi nenadnega odpotovanja v tujin komaj 1 leto staro pohištvi Iz orelun ln«» 2 šifonerja, 2 postelji, 2 omarici in umivalnik z mramornatimi pločami in K i ogledalom, miza, stoli in divan. Posebno prikladno za ženine in neveste. Kje? pove upravništvo ,.S1. Nare Koncesijonirani privatni učni zavod 2433-3 risanje kroje? n krojaštvo Eme Schiehan Ljubljana, Židovske ulice 1 Vpisuje se od 15. septembra v-, dan od 9.—12. ure in od 2—5 ure m, Začetek glavnega tečaja I. oktet prodajajo 1»€» meri. Od 21. septembra t. I. naprej bom razprodajala galanterijskih b!ayo po zelo znižanih cenah ker te robe ne bom vefi dalje raz pečavala. Kdor ho5e kupiti po 0 naj ne zamudi t* prilike. (24. Z vele8po5tovanjem Franc Stampfel-na vdova Gledališka stolba št. 3. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". 0363