'SSN 0351-6407 9 770351 6400 1 9 K VESTNIK VES W VESTNIK VESTNIK VES vestnik ves ”b3 B, RAČUNALNIŠKI SISTEMI d.o.o. Lendavska 39B, 9000 Murska Sobota, Telefon: (069) 33 002 CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana 9000 murska sobota, vegova 13, tel.: (069) 32 735, faks.: (069) 31 954 3 Canon URADNI PRODAJALEC LET TRADICIJEI Hiša celostnih računalniških rešitev! RAČUNALNIŠKI TEČAJI ■ 20 ur SAMO 23.900 SITI AKCIJA! Računalnik PENTIUM že za 70.000 SIT? WIK Murska Sobota, 17. oktobra 1996, leto KLVIII, št. 42, tena 170 SIT [ V Rogašovcih za ceste in okolje NAPREDNA RACUNALN TEHNOLOGIJA d.o.o. Maribor, Gregorčičeva 37, tel.: 062 221 303, fax: 222 055 PE M. Sobota, Slovenska 25, tel. & fax 27 094 VREME Ob koncu tedna se bo vreme delno izboljšalo. Vestnikov koledar 17. oktober, četrtek, Mira 18. oktober, petek, Luka 19. oktober, sobota, Lucij 20. oktober, nedelja, Irena 21. oktober, ponedeljek, Urška 22. oktober, torek, Zora 23. oktober, sreda, Matilda Pregovor Luka sneg prikuka. ^žavi in politiki Avtomobil ^Panje ^jemi v človeka jO}>Ors Psihiatrom dr. Jožetom Kociprom ^Urskosoboška bolnišnica s statutom opisom za direktorja Poslušnost ^belih ^v! Odlagališče Dolga vas za študijo a Ravbar z menedžerji v Radencih Q&°nalna organiziranost ena od nujnosti cTše poti vodijo v DbnovtJ6?1' prostor* nnJKe v Murski Soboti oddelek ’e*nine sanitarna Za i,“^a in oprema k°Palnice KolPasan)’ (Am. . enoročne pipe Z;n >aI’ Unitas iz uvo-^antične ploščice ^17 Prekmurski in prleški poslanci v državnem zboru so se v svojih doslejšnjih mandatih naučili, da se je po avtocesti bolje voziti kot po domačih kolovozih. Pa še tega ne moremo šteti za notranjepolitičen zunajparlamentaren učni uspeh, saj iz krajev volilne baze v parlament ne pelje prava avtocesta. Po taki se lahko peljejo samo, če gredo še dalje proč od rodne grude, kakor so (pre jpogosto sicer - od Ljubljane proti morju ali na »zunanjepolitičnih« misijah v tujini. Ker so toliko na poti, jih seveda zanima samo potovanje, cilji pa ne, da o domačih krajih niti ne govorimo. Njihova argumentacija za avtoceste, ki so jo te dni priobčili v Delovih pismih bralcev pod naslovom Malce zlahka vzeto, zato spominja na tisto, kar je nekoč o avtomobilizmu rekel ameriški filmski igralec Gary Cooper. Češ da ga ne moremo gledati samo s slabe plati, saj ima tudi dobre, ker je čedalje manj konjskih tatov! stelj in dr. Magdič, ne pa predstavniki različnih političnih strank. Objokovalci »starih dobrih dogovornih časov«, ko se v takratni skupščini niso prepirali, temveč »delali« in mislili po posebnem postopku, ki se je imenoval pluralizem samoupravnih interesov, to pomeni, da so mislili namesto državljanov, so lahko pomirjeni. Prekmursko-pr-leška poslanska četica koraka strumno, ker se hoče voziti lagodno. Malo jim je mar, kaj si o avtocesti mislijo Prekmurci in Prleki. Mogoče celo ne vedo, da se je splošno mnenje iz njega dni, ko je bila vsa izjavljajoča javnost za avtoceste in se je zdelo politično samomorilsko nastopati proti, razdelila in spre-mešala. Mnogi kmetje, ki so bili nekdaj proti avtocesti, so zdaj sicer zanjo, ker so izračunali, da dobijo za prodajo zemlje več kot jim bi prinašala renta, toda veliko več je tistih, ki so bili prej javno za avtocesto, zdaj pa so prav tako javno Konjski tatovi ali avtocesta NIŽJE CENE IZDELKOV UNITAS c o/ dadi [QTA IN ^F DODATNIH 5 % POPUSTA OB in o/ POPUSTA IN SE DODATNIH 5 POI uma ud GOTOVINSKEM PLAČILU ZA IZDELKE KOLPA P°NUDBA KAKOVOSTNIH IZDELKOV - DOM TEHNIKE POTROŠNIK Gospa poslanka Požončeva in gospodje poslanci dr. Korošec, Džuban, Šiftar, Pucko, Kocuvan in Horvat v omenjenm stališču deklarativno sesu-vajo ležernost nekdanjega cestnega ministra Kranjca in neažurnostpodjetnika Polaniča, ki sta izjavljala in pisala o avtocesti v severovzhodnen koncu države drugače kot mislijo in lobirajo oni, dejansko pa so s tem priglašanjem k besedi, prvemu skupnemu, kar so v tem sklicu v parlamentu, povozili svojo morebitno politično digniteto in kontemporarnost. Njihovo izrekanje je reliktno in škandalozno, implikacije njihovih stališč so krute. Hudič bo, če seje njihov politični program v drugem delu njihovih mandatov zvedel na skupno in nerazločevano lobiranje za avtocesto. Kot v dobrih starih časih so začeli vsi peti na eno vižo in tako, za nameček, še pokazali, da ne razlikujejo med državnim svetom in državnim zborom. V državnem zboru bi smeli tako unisono nastopati svetniki lokalih interesov, v našem primeru Hra- proti. Številčno naraščajoči deljavnosti se zaveda, kako nadležno je graditi avtoceste v času relativno razgibane ekološke zavesti, ki napoveduje različne scenarije prihodnosti cestnega prometa, obenem pa uživa v mobilnosti, ki jo daje avtomobilizem in jo privlačijo možnosti za demonstracijo prestiža, ki jih odpira. Taki so raje tiho in žalujejo, da se gradnja avtoceste ni zgodila že prej, brez praskanja po njihovi vesti. Poslanki in poslancem pa je vse jasno: promet narašča in bo še naprej, čez ta del sveta bodo na vzhod peljali trije prometni koridorji, ki so sestavljeni iz avtoceste in železnice, pa tudi neki britanski inštitut je sklenil, da je avtocesta čez Prekmurje upravičena, torej je upravičena. ŠTEFAN SMEJ (Članek je nastal pred skoraj dvema letoma, vendar je še kako aktualen za sedanji čas, zato smo se odločili za njegovo posthumno objavo tudi v spomin na njegovega avtorja.) vestn i k ^Aoktobe^^ aktualno okoli nas Milijon avstrijskih šilingov je en poslanski mandat Seveda velja ta naslov za demokratično kultivirano Avstrijo in ne za nas. Toda da si bomo na jasnem: kupčevanje z volilnimi glasovi uradno ni dovoljeno nikjer. Avstrijke in Avstrijci so v nedeljo 13. opravili volitve v dunajski občinski parlament, v parlament Evropske zveze v Strasbourgu ter »dokončali« volitve v avstrijski zvezni parlament, ki so se pravzaprav začele že lani. Na vseh naštetih ravneh so veliko pridobili tujcem nekoliko manj naklonjeni narodnjaki, izgubili pa do tujcev zmerni (o naklonjenosti ne moremo govoriti) socialdemokrati. Zmaga svobodnjakov Naj začnemo z zmagovalci. Svobodnjaška stranka Jorga Haiderja je zopet »presenetila«. Tako še naprej ostaja druga, takoj za socialdemokrati, najštevilčnejša stranka v dunajskem parlamentu. V parlamentu Evropske zveze bo od 21 avstrijskih njenih 6 poslancev predstavljalo slabo tretjino tam zastopanih Avstrijk in Avstrijcev, poleg tega pa se lahko narodnjaki veselijo še dodatnega poslanca v avstrijskem zveznem parlamentu, ki jim ga bo morala odstopiti Ljudska stranka. Zanimivo je, da ko avstrijski komentatorji analizirajo uspehe narodnjakov, vedno znova govorijo o »presenečenju« nad njihovimi rezultati. Tudi deset let potem, ko je na čelo te stranke prišel Jorg Haider in je ta stranka povečala svojo volilno bazo z dobrih 5 na slabih 30 odstotkov, se poskuša v Avstriji vse, kar naredi Haider, še vedno diskreditirati z oznako »presenečenje«. Toda dokler predstavlja Haider, ki je populizem in obračanje političnega plašča po vetnj naredil »salonfahig« - torej dostojno vsakega resnega političnega omizja -, zgolj »presenečenje«, tako dolgo bo tudi zmagoval in tako dolgo njegova obljuba, da bo do leta 1998 postal avstrijski kancler, kot Demok-lejev meč nad vratovi vseh, ki niso »z nami« ter so potemtakem proti »nam«. Poraz socialdemokratov Socialdemokrati so te tako imenovane »evropske volitve« očitno vzeli zgolj kot test za preizkušanje praga potrpljenja avstrijskih volilk in volilcev. Torej nekoliko neresno. Zato so v ne- Pokojnina na »časovni hranilni knjižici« Ste že kdaj pomislili, da bi šefu pomahali in za 14 mesecev izginili neznano kam, medtem pa bi dobivali polno mesečno plačo? Ja, to je mogoče pri koncernu Hewlett-Packard, s tem pa naj bi v prihodnje poskušali tudi pri Volkswagnu (VW). Pri firmi Hewlett-Packard (HP) so sitem varčevanja prostih ur uvedli že pred leti. Sistem je preprost: proste dneve, ki jih delavec ne izkoristi, lahko naloži na interno »časovno hranilno knjižico«. 5600 redno zaposlnih de Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej. Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPN1 Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/1B z dne 30. L 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. deljo dobili plačilo, kakršnega niso - vsi drugi pa so - pričakovali. Po dobrem letu dni članstva v Evropski zvezi se je namreč izkazalo, da znižanja v trgovinah niso bila tolikšna, kot so jih obljubljali pred pristopom, da povečane naložbe tujcev v relativno nekonkurenčno avstrijsko gospodarstvo ne pomenijo hkrati že tudi avtomatičnega odpiranja novih delovnih mest, da tudi avstrijska industrija sama išče in se delno tudi seli v dežele, kjer so davki nižji, delovna sila pa nekoliko manj zaščitena in zato cenejša, stopnja donosnosti na vloženi kapital pa je večja kot doma. Skratka, Avstrija je padla v past visokih stroškov dela in vi-•sokih cen ter nerealnih predrefe-rendumskih obljub. Ne da se avstrijska vlada ne bi solidno pripravljala na vstop v Evropsko zvezo, a so »predpriprave« stale več, kakor so predstavniki vladajoče koalicije in priznanih (vladni politiki naklonjenih) ekonomskih inštitutov pred referendumom o pristopu izračunali. Z dvema davčnima reformama od 1989. leta naprej je avstrijsko gospodarstvo nekoliko bolj »evropsko« zadihalo, toda aktivnost gospodarstva se ni povečala za toliko, da bi izravnala izpad prihodkov, do katerega je prišlo v vladnem proračunu. Tudi nova vloga Avstrije kot neto plačnice v bruseljski proračun ni ravno pripomogla k zmanjševanju zelo »neevropskega« proračunskega primankljaja in »nekonvergenč-nega« javnega zadolževanja. Naj dodamo še, da bo po zadnjem sestanku evropskih ministrov za finance, na katerem je bil sprejet sklep o uvedbi skupnega evropskega denarja, cena Evrope še višja. Vlada pa je na vse skupaj -na manjše prihodke in višje stro lavcev pri HP se tako lahko samostojno odloča, kdaj, kje in kako dolgo bodo na dopustu ali pa proste ure pretopijo v delovno dobo, to pomeni, da bodo prej dočakali pokojnino. Od 40 ur, kolikor jih tedensko opravijo de- ške - reagirala z zategovanjem pasu na strani, socialnih in drugih vladnih izdatkov, z ukrepom torej, ki po obljubljenem članstvu v združenju, kjer naj bi se pretakala med in mleko, nikakor ne more biti verodostojen. Evropa je torej Avstrijo stala -in stane (!) - več, kot so priznani ekonomski strokovnjaki in (takrat) prihodnji evropski politiki avstrijske narodnosti pričakovali in obljubljali svojim davkoplače- lavci, jim firma plačuje 38 ur. Tako dobijo delavci 12 prostih dni na leto, firma pa se izogne plačevanju dragih nadur. Toda kaj, če kateremu diši denar? V podjetju mu denar izplačajo, vendar pa davkarija in plačevanje socialnih prispevkov poberta toliko, da ostane delavcu bore malo. Zato 65 prostih dni, kolikor jih imajo povprečno na voljo, delavci raje drugače izkoristijo. Model so pri HP uvedli že v osemdesetih letih, ko je npr. nemški IG Mettal zahteval 35-urni delovni teden. Managerji HP pa so iskali način, ki bi delavcem omogočil 40-urni delavnik, hkrati pa model, ki bi delavce stimuliral - dve tretjini zaposlenih pri HP je akademsko izobraženih. In časovna knjižica je postala prednost velikega koncerna. Seveda bi nekdo lahko v prostem času delal še za konkurenco. Toda če bi ga dobili, bi ga prvič opozorili, drugič pa odpustili. Prednost firme - prilagodljivost povpraševanju in ponudbi na trgu: za nekaj dni lahko zaprejo podjetje. V teh primerih dobijo denar s časovnih knjižic. Kljub temu nič ne kaže na krizo, saj so lani zaposlili npr. 400 novih delavcev. In število bolnih delavcev? 2,4 odstotka, kar je za Nemčijo zelo malo. Pripravila A. P. valkam in davkoplačevalcem. Račun za te »nenataftčne« informacije sta sedaj dobili obe stranki vladajoče koalicije v nedeljo na volitvah. Vendar so na vseh ravneh izgubili samo socialdemokrati. Ljudska stranka pa lahko na evropskih volitvah doseže uspeh. Zanimivo je, da voditelji Ljudske stranke na volitvah beležijo us- f Iz Monoštra piše Kriminalna uspešnih ali uspešna kriminalki1 Prejšnji teden smo v osrednjih madžarskih dnevnikih lahko prebrali dve zanimivi statistiki. Po prvi je Madžarska svetovna rekorderka po številu samomorov, po drugi smo se na lestvici boja proti korupciji povzpeli na 31. mesto in med 150 državami prehiteli celo Poljsko in Češko. Ta zadnja lestvica • je bila prav gotovo sestavljena še pred izbruhom dveh najnovejših škandalov. Na jesenski madžarski sceni se je najprej pojavil Gyorg Zemplenyi, nekdanji predsednik Zveze plavalcev, ki je po olimpiadi v Barceloni izginil neznano kam. Za sabo ni pustil nič drugega kot več sto milijonov dolga. Gospod predsednik kot dober menedžer si je sposojal velike denarje od podjetnikov in firm ter jim obljubljal visoke obresti. Toda niti vloženega kapitala niti obresti lahkoverneži nikoli niso videli. Kot tudi gospoda zbiralca ne. Vsaj štiri leta. V Barceloni se je poslovil od svojih varovancev, češ da se bo v Budimpešto vrnil naslednji dan. Ta »naslednji dan« je napoči! malo pred začetkom olimpiade v Atlanti ter povzročil precejšnjo zmešnjavo med madžarskimi plavalci, trenerji itd. Kje je hodil in kaj je počet g. Zemplenyi zadna štiri leta? Natančno se ne ve! Žive! in »posloval« je v Ameriki, v Izraelu. Na Švedskem je nastopal celo kot vatikanski nuncij. In uspeval. (Svojčas je želel postati igralec.) Iskale so ga nacionalne policije raznih držav, iskal ga je Interpol in bi ga menda še danes iskal, če gospoda ne bi zagrabilo neznosno domotožje. Potešiti ga mu je pomagalo tudi madžarsko notranje ministrstvo, ki mu je prek konzularne službe v Belgiji omogočilo, da se je pod lažnim imenom vrnil v Budimpešto. Priprli ga niso, češ da je zelo bolan. Počiva v nekem sanatoriju, daje intervjuje, o njem so napisali knjigo uspešnico, potekajo menda tudi pogovori, da bi o njegovem življenju snemali film. Menda kriminalko!? Gospod Zemplenyi pa od časa do časa namigne, da vsega ni počel na lastno pest ter da bi se lahko zamajali določeni stolčki, če bi on ... Kriminalna uspešnica ali uspešna kriminalka?! pehe takrat, ko na svoje kandidatne liste privabijo koga iz vrst politično anonimnih, toda medijsko znanih osebnosti. Nekoč je bil to diplomat in sedanji pred sednik republike Thomas Klestil, sedaj je bila to Uršula Stenzel. Nekdanja voditeljica osrednjega televizijskega dnevnika je sebi in Ljudski stranki zagotovila kar tretjino avstrijskih mandatov v Evropskem parlamentu. Pri tem sta se njena politična neizkušenost in delno neskladje s »partijsko linijo« izkazala bolj prednost kot slabost, saj je lahko medijsko pokazala veliko več kot recimo kandidat socialdemokratov ter izkušeni partijski kader Hannes Swoboda. Presenečenje prvih avstrijskih volitev v Evropski parlament pa predstavlja tudi neuvrstitev predstavnikov Liberalnega foruma ter zgolj simbolična uvrstitev Zelenih (1 predstavnik) v to edino demokratično telo Evropske zveze. Liberalna stranka je tako dobila zaradi svojega izrazitega pro-evropskega stališča račun, za katerega so razlogi podobni tistim pri socialdemokratih, pri tem pa med obema strankama obstaja bistvena razlika: liberalke in liberalci predstavljajo v avstrijskem nacionalnem parlamentu opozicijo, ki je bila edina za članstvo v Evropski zvezi. Zeleni, ki so opozicija tako nacionalno kakor tudi evropsko, pa so dosegli rezultat, dostojen stabilne stranke avstrijskega političnega spektra. Koliko glasov stane en poslanec Če še nekoliko podrobneje analiziramo uspeh svobodnjaške stranke Jorga Haiderja, nikakor ne moremo mimo - tudi tokrat -»presenetljivih« in torej nadvse uspešnih prijemov predstavnikov te stranke. V samo slabih dveh tednih je ta stranka v avstrijskem parlamentu število svojih predstavnic in predstavnikov povečala s 40 na 42 ter tako denarne vire iz tega na^°va oVečala'za dnjih zveznih vohte P slabih deset nuhjono šilingov. Kaj se je lamentaf-Najprej je eden o P cev Liberalnega fow»od Hajki je nastala po ode P |, derjevih svobodnjak pt, dal« zmotnost p terse Pre' pričanja svoje str?'" nariameotaf selil v svobodnjask P ^leni klub. V demokrat vpfllitlkl gitimno, venda je nadvse nemoralno y parla- Drugi dodat"‘ dnjakiiz^ mentu pa so sv )ansk nili Ljudski str^ vk0litvahaaQ parlamentarnih zinanJka' mreč samo nekaj du ž jn pov en poslanski sedež nacionalni pa^pskega. Vjj svobodnjakov je Inem govoru v kam °bL|y vaščanom in milijon avstnjs m .^je ci naprave - m ■ jZjd ■■■ ne glede na Hjvo« samo na rob presenet L na der ' z°Pet L zmagal v vasi, ime18!^ naj še kdo P° o- kurba. .. «e nekoli »daSe Na koncU/*pri^ drujmo m se P ntičn^A oiž na avstrijskem P rišču v bistvu*5^ bistvenega,^ lilke in v0 ^ie vladaj0c zali nezaupanj kotse e) ciii obnašali ta^ ^i,:, zelo »evropsko , napfej P vensko rali na njeni P ^drej Z uspešnostjo pa je povezan tudi j^tizd^ ki je sprožil celo odstop ministru nagrad ' Neka odvetnica je namreč spre/ ggVjorin uspešna pogajanja v višini 800 m^ .^ati^ Vsoto ji je izplačala A£enClJ,“: se je pogrel državnega imetja. S kom in zah J, je samoupravami. Zakon o samoti/lreba določil, kakšen delež državnega n prball\Mj dati samoupravam. Toda Agencij' ~ -e tn^5 je kljub temu mislila, da se tu »prišpara«, zato seje mi. Pravzaprav seje pogajala o n/ od e sik. o kateri se je pozneje zvedelo, ca. Odvetniška zbornica namreč ’MadžarS jnji gospe ni v evidenci odvetnikov tispe^la » aH KUut Paj, » t že v prvem krogu »prihranila* pOp0g jt kdo ve, komu?!) 300 milijar koVprihta .ju ji Znašala njena nagrada 10 ods pa dobila 300 milijonov forintov . zaslužila še približno 500 m^°" Počilo je približno pred dvem P^Lm 1“ ta ženska? Zakaj so prav nje m , tag0 blastili za pogajanja? Zakaj ' ,g do!oc opravljanje teh nalog? Kdo m - ■ visok »odstotek uspešnosti. « ■ trdil’, r(d' Minister za privatizacijo je n fiekolik gr devi ni vedel (?!), daje nagimi' entarna soka, toda ni nezakonita. ^ar »aje stva valna komisija je takoj ugotovi • po vS . moralno oporečna - tudi ne-U oženje oprd' je premier, kljub lastni trditvi, dpb ^ni-ster pošten človek in je svojo ..^cijskig vljal, mora! odpoklicati g- Prl' ^ drkg ' stra. In ko pade prva glava, Pa nCije1 »slcHvl\ šili so namreč ves upravni sve v p zacijo državnega imetja. _ jetenost' razpleta - glede na njeno zap gotovo še dolgo ne bo. vrh lede j Nekateri pa pravijo, daje jfanl11 Aktualno doma Murskosoboška bolnišnica s statutom in razpisom za direktorja Poslušnost državi m politiki mačka z mišjo . z murskosoboško bolnico se je vlada poigravala kot z mišjo. V dveh letih je zavoda bolnice štirikrat Wmal statut, toda ustanovi-. W njegova vsebina ni bila pov-Se'i ne prvič, ne drugič in ne Vedno znova so ga po ^šovi meri morali dopolnjevati '“popravljati, saj so v imenu prihajali z vedno novimi "tttami. Vmes pa je vsakokrat 'njlo vsaj nekaj mesecev, kajti ™snie, ki so jih naslavljali s sve-i ^o^a pristojna mesta v Pijano, da naj z obravnavo in dopolnil vendarle pohi-4?’Plašnih mlinov niso kaj l®^an’'e' Končno, po dveh svet zavoda Splošne bol-Murska Sobota na svoji 4$ sk' seji sprejel statut zavo-titanov’telj je k statutu do-totnnova dopolnila, za-ikaVopa je najbolj štrleča za-t - a’ se nanaša na se-(t,:.ter število članov zavoda. iste?11 SVet zavoda je imel ena-iJank°V štirje so bili iz prej- 'n’ po eden od Zavoda »iJ^veno zavarovanje ter pet pa jih je bilo med zaposlenimi. P° Pa 'ma ustanovitelj šest Hli। jih je iz vrst zaposle- 0 eden od Občine Mur-^,n.°teter zdravstvene zava-zaposlenih delata P v a 0 Mšnici naj bi bila v sve-“ha ■ ravnika. Glede sled-ker v svet zavoda ni bil leji sv« zdravnik, so se na %i i domenili, da sedanji 0 avo'jeni izmed zaposle-v svetu do konca Srn Ustanovitelj je ob za- Opo'njevanju besedila tovih “e popravek glede MU ,c'n ter dejavnost zavoda 1 standardni klasifika- volilne kampanje '-as debelih krav! . ju g tem neiz-se ie tudi uradno začela volilna kamp Jmesec dni pred ?% J Za naklonjenost volilčev. '°.ie n jo. novembra. VoR v°litvami, ki bodo, kot je zn , nastopi volilni KZ’la bo trajala do 8. novembra opoln’ • nje zakonitosti X ho do 18. oktobra opravljenoJkandidatov za ^'‘Mlii’?5’ oktobra pa bo žrebanje vrstnc8 y dnevnem časopisju i ° enoto posebej. Že dan kasneje volitve poslancev SSji'St.akandidatov za poslance. P0*” Xh 'a 'srn določala tudi zakona o volilni kampa V ' ‘U1o tel ^itif 28 ura i kmo se lahko Wn'h stranv° registriranih Pa je dr- Ni >U zai. dl°žilni veto na Xi?Orabiti m?trankam do-r v0] t Cdenarja kot %LbUde z‘tvah’ Pa tudi za-da pe^erendum o Mi^bleščp0 ,lna kamPanja Mtikam etl1, da ho P°h' 1^ a Voljo 30 to-NtoPr|. čemer Jen 81as na vo' ni ParH rnoraj° seveda ' elementi omo- l^li ost vseh delov Se nam amentu- Volilo. ec ugotavlja v ciji. Po njegovem navodilu pa so spremenili tudi sestavo strokovnega sveta bolnišnice ter sveta za zdravstveno nego. Strokovni svet po novem šteje samo pet članov, vodje osnovnih štirih oddelkov kirurgije, internega oddelka, gi-nekološko-porodnega ni otroškega oddelka ter vodjo bolnišnične lekarne. Prav tako se je skrčila tudi sestava sveta za zdravstveno nego samo na glavne sestre nosilnih oddelkov ter glavno sestro inštru-mentarske službe. Le ob obravnavanju določenih problemov naj bi na sejah sodelovale tudi glavne sestre preostalih štirih oddelkov. Podržavljenje je popolno »Imen novih članov na zadnji seji sveta še nismo imeli, obljubljeno pa je, da jih bodo pristojni kmalu imenovali. Lahko da bodo imenovali še koga iz Ljubljane ali pa bodo iz domačega okolja. Do govarjali smo se, da bi to bili ljudje iz domačega kraja,« je povedala predsednica bolnišničnega sveta Marjeta Gomboc. »Tako je moje mnenje, ker upam, da bodo zastopali lokalne interese, če bodo člani ustanovitelja iz regije. Dejstvo pa je, da na^i bodo zdravstveno politiko po novem vodili čisto z vrha.« Člani sveta zavoda, ki sojih imenovale prejšnje občine Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, so torej morali glasovati za tak statut, ki jim je odvzel možnost odločanja in vodenja regijske bolnišnice. Po tej poti je dveh krogih. Najprej v volilnih enotah, kjer so razdeljeni neposredni mandati, nato pa na državni ravni. Celotna Slovenija ho na parlamentarnih volitvah razdeljena na 10 volilnih enot. Naše območje spada v 8. volilno enoto s sedežem na Ptuju. Pokrajina ob Muri pa je razdeljena na več volilnih okrajev. Tako je v volilni okraj Lendava vpisanih 20.170 volilčev, v volilni okraj Ljutomer 14.727, volilni okraj Murska Sobota (mesto z okolico) 25.277, volilni okraj Murska Sobota (Goričko) 24.348 in volilni okraj Gornja Radgona 16.646 volilčev. To pomeni, da jev Pomurju skupaj 101.168 volilnih upravičencev. V10. volilni enoti s sedežem v Lendavi, ki zajema območji občin Lendava in Murska Sobota, pa bodo svojega poslanca izvolili pripadniki madžarske narodnostne skupnosti (6.137 volilčev). Ob vsem tem je takrat v nekakšnem postmodernem smislu začela vnovič oživljati murska mitologija, ki je bila sicer za to reko v preteklosti značilna. Sočasno z naraščanjem ekološke zavesti se ta usodnostni in romantični odnos do reke Mure obnavlja in vzpostavlja še naprej. Tako je oddanih 88 sedežev po proporcionalnem volilnem sistemu, za izvolitev dveh poslancev narodnosti pa velja večinski sistem. Volilčev glas za kandida- torej bolnišnica postala državna last in podržavljenje je na ta način, ko je država prevzela tudi vse niti vodenja in odločanja, v celoti izpeljano. Ustanovitelj si je v svetu zavoda zagotovil premoč in centralizacijo pri odločanju. Postal je močan, medtem ko je v prejšnji sestavi sveta lahko bil gladko preglasovan. Sicer pa se to ni zgodilo le naši regijski bolnišnici, kajti po tem vzoru, kot je napovedal sekretar zdravstvene- ga ministrstva primarij Zajc, bodo statute spreminjali tudi v vseh drugih bolnišnicah. Klinični center na primer že ima spremenjeno sestavo članov sveta, povrh pa so določili predsednika od zunaj. »Takega zahtevka zaenkrat mi nismo dobili in upam, da ga ne bo tudi pozneje,« je povedala sogovornica. Direktor z žezlom politike Bolnišnica ima sedaj statut in kmalu naj bi dobila še direktorja. ta - na voljo ima samo enega -pomeni glas za listo (politično stranko) in hkrati glas za kandidata znotraj liste posamezne stranke. Dodajmo še to, daje treba v volilni enoti za vsak neposredni mandat zbrati 9,1 odstotka glasov, za naslednjega 18,2 odstotka itd. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik dosežen v celotnem številu glasov v volilni enoti. Pri tem pa mandatov ni mogoče deliti kar tako, ampak jih dobijo kandidati, ki so listi in sebi prinesli največ glasov. Koliko energije je še ostalo za bližnje volitve, bomo kaj kmalu videli. Vse politične stranke za- Razpis za direktorsko mesto je bil objavljen devetega oktobra, kandidati pa naj bi svoje prijave oddali do osemnajstega oktobra. »Zdravnik ali ekonomist. Če bo direktor zdravnik, potem potrebuje pomočnika za finančne in ekonomske zadeve, če pa bo ekonomist, pa pomočnika za strokovne zadeve,« je o strokovni izobrazbi kot pogoju za zasedbo vodilnega mesta povedala sogovornica. Obe možnosti sta v statutu enakovredno opredeljeni, toda o osebi, ki bo zasedla to vodilno mesto v bolnici, bo imel kajpak odločilno besedo ustanovitelj. Sedaj že s tem, da bo imel v svetu šest svojih članov, ter na koncu z danim soglasjem k imenovanju. Ali bo ustanovitelj z imenovanjem novih članov v svet zavoda pohitel z željo, da do imenovanja direktorja pride še pred volitvami? Dejstvo je, da so volitve pred vrati, postavitev direktorja tudi v murskosoboški bolnišnici pa ne bo minila brez političnega blagoslova. »Mi bi imenovanje direktorja radi izpeljali še pred volitvami, vendar sem prepričana, da bo ustanoviteljevo soglasje dano šele po volitvah. Zato bo na imenovanje direktorja vplivalo tudi to, katera stranka bo na volitvah zmagala. Imenovanje bo povezano s političnimi interesi,« je na vprašanje o političnem vplivu na imenovanje direktorja bolnišnice odgovorila predsednica sveta zavoda Marjeta Gomboc. Kdo bo torej prevzel direkto-rovanje ali kdo se bo sploh prijavil na razpis? V ugibanjih se nekatera imena že pojavljajo, a o nobenem ni mogoče reči nič dokončnega. Sicer pa je po vseh teh letih »vedejevskega« vodenja bolnišnice dobro že to, da nekdo pride. Bolnišnico bo seveda vodil samostojno in s pooblastili, kot mu jih daje zakon, pomembnih odločitev pa brez sveta ne bo mogel sprejemati. V statutu zavoda pa so člani sveta dopustili možnost, da se bo lahko sam odločil o novi organiziranosti. »Ali bo bolnišnica povezana s skupnimi službami v Pomurski zdravstveni zavod, kot je sedaj, ali pa ji bodo le kot servis?« se je na koncu pogovora vprašala sogovornica. MAJDA HORVAT Štefan Smej »Štefan Smej, profesor filozofije, etnolog, novinar pri časopisu Vestnik, ekolog, ki čedalje bolj verjame mitom, najraje biva blizu reke Mure.« S tem stavkom sta bila pred dvema letoma v knjigi Mura definirana življenjska opredelitev in delo Štefana Smeja. Ta oris zajema vsa področja njegovega delovanja, kjer je v ospredje postavljal odnos do narave in skozi ta odnos je gradil odnos do ljudi oziroma družbe. Že v času študija filozofije in etnologije je veljal za dušo precejšnjega števila prekmurskih študentov, ki so se zbirali okrog njega, in je bil za skupino nesporna strokovna avtoriteta. Ne zaradi avtoritativnega nastopa, ampak zaradi svetovljanstva in širine, C je kakor curk ali ciijrek - curek. Lahko je potok, lahko je struga, lahko je rokav. Karkoli je, biti mora živahno. Če je ime presahlega rokava, je moral nekoč živahno curljati. ki mu ju je poleg naravnega intelekta dajalo spremljanje tuje strokovne literature in medijev. Zaradi teh lastnosti je imel odprta vrata za akademsko kariero, vendar je imel že v tistih časih profiliran odnos do Prekmurja kot svoje pokrajine in do reke Mure. In ravno ta odnos je prispeval k temu, da sta pokrajina in družba ob reki Muri na ta način dobili od njega veliko več kot bi sicer. Kajti ob tej vpetosti Čez reko. So fantiči, ki lučajo kamenje čez reko. Na njeni površini potem mežikajo stopinje žabic, ki jih naredijo okrogli ploščati kamni. Ni ti treba plavati in ne bresti čez, če lahko čeznjo vržeš kamen. Tako si lahko nad njo naredil lok, ki ga čutiš samo ti. v domače okolje ni mogoče prezreti njegovega najpomembnejšega dela življenjske poti, in sicer v pedagoškem poklicu. Štefan Smej je bil tisti, ki je videl v generacijah prihodnjih prekmurskih izobražencev potencial za prihodnost pokrajine in jim s svojim pristopom uspel vzbuditi prepotrebno samozavest. Trikrat se je zaslišal glas, tridelna je ideologija usode in tri, ali morda štiri, so barve vodomca. Modra, zelena in rdeča. Če dodamo še ognjeno, se nam četvernost poveča za še eno, kajti dodati moramo tudi ledeno... Prelomnica v njegovem življenju je bila povezana z reko Muro, kajti megalomanski apetiti po energiji in s tem povezano uničenje ekosistema reke Mure so ga prisilili, daje svoj intimni odnos z reko presegel, ne zato, da bi jo ohranil zase, ampak za ljudi v pokrajini. Z zoperstavljanjem uničevanju okolja za ceno unificiranega razvoja je bilo to preseganje nujno, kajti s tem bojem ni samo vplival na za- Ne vem, če se kdaj spomniš, kako so dišali sladki popki topola, ki so ga posekali pozimi. Topol pa nič, to pomlad je pognal kakor ponavadi, trava pa je bila zelena, kot da bi hotela dobiti mesto v mavrici. trjujejo, da njihova volilna kampanja ne bo umazana. In prav dostojnost volilne tekme je tisto, česar si volilci najbolj želijo. To pomeni, da bi v strankarskih soočenjih, kijih ne bo manjkalo, raje videli zmagoslavje znanja in ne glasnosti posameznikov, ki se potegujejo za vabljiv poslanski stolček. Ža volilce je volilna kampanja pomembna predvsem zato, da bi na volitvah znali izbirati in izbrati zares najboljše kandidate. Čeprav zakon nikogar ne sili na volitve in udeležba ni obvezna, pa bo vseeno dobro pretehtati, predno vas morebitno razočaranje nad politiko odvrne od te edine možnosti, da vsaj delno odločate o lastni prihodnosti. Z volitvami namreč določamo oblast v državi za predvidoma naslednja štiri leta. Bomo potem vest Prekmurcev in Prlekov in njihov odnos do okolja, ampak je s tem bojem prišlo do premika v politični zavesti Slovencev, ki so začeli vzpostavljati kritičen odnos ne samo do okolja, ampak do družbe kot celote. Tega zametka pluralnega dojemanja družbe pa ni pustil ob strani, ampak ga je dopolnjeval in tudi sklenil kot eden od pomebnih akterjev pri vzpostavljanju demokracije. Kljub nestorski Te reči ne minejo. Srebrni odlomki mirnega dneva, ki jih je nad močvirjem nastrgal kačji pastir; krog, skozi katerega je riba poljubila nebo; mrak močvirja, ki taji hrepenenje; smeri nebeških pozdravov, ki jih ptice pišejo po vodi - duša pa se jih boji naglas prebrati; sladki vonj minulega življenja ... vlogi ga ne najdemo v orbiti visoke politike, ampak mu to pomeni novo spodbudo za javno delovanje, in sicer v časnikarstvu, kjer spet ostaja v domačih logih, čeprav mu z njegovim izbrušenim stilom in intelektualno širino nikjer ne bi bila zaprta vrata. O tem času ne kaže izgubljati besed, kajti vsem, ki smo ga poznali in brali, je vse Ž je za življenje z reko, za žalost, če naše in njeno življenje tečeta drugo mimo drugega, za ženski spol reke in za žuborenje, ki pada z lopatic mlinskega kolesa. skupaj dovolj blizu. Je pa to tudi čas, ko ponovno vzpostavi oseben odnos z Muro, ki ga odslika z monografijo s preprostim naslovom Mura - Tu bi lahko lebdela duša. To je tudi čas, ko vso svojo energijo usmeri k udejanjanju razvojnih nastavkov v pokrajini ob Muri, ko išče možnosti v oživljanju tradicionalnih dejavnosti, vezanih na pokrajino in na Muro. Vendar takem zlahka spustili iz rok priložnost, da nam jo določijo drugi? ravno tu, kjer bi pričakovali največ podpore njegovim idejam in pronicljivosti, je bilo največ težko premagljivega kamenja iz družbenega okolja. In tu je to okolje ponovno pokazalo, da mu še veliko manjka do usklajenosti in sožitja, kot ga ima narava ob reki Muri. V stoičnem preseganju vsega tega je veličina Štefana Smeja. J. VOTEK (Vsi odlomki so iz knjige Mura - Tu bi lahko lebdela duša) MILAN JERŠE vestnik, 17. oktoberjjjjL ospodarstvo Dolgovi, dolgovi... Kompenzacijske verige s križem Po jutranji telefoniadi si je v besu že marsikateri direktor zaželel, da bi nekdo z bobnom na javnem trgu sklical ljudi in prebral imena vseh dolžnikov, ki jim še na misel ne pride, da bi poravnali svoj dolg firmi in v kar jih prav nihče ne more prisiliti. Da, prav to bi storili, javno jih osramotili, da bi dobili, če že ne plačilo za terjatve pa vsaj osebno zadoščenje. Pod milim nebom nihče več ničesar ne plačuje, bentijo direktorji, ter se zaradi pomanjkanja denarja vse bolj zapletajo v medsebojno zadolženost. V jezi si potem pomagajo z bogatim besednjakom vzdevkov in kletvic, na koncu pa uvidijo, da zato, ker sami niso finačno močni in nimajo možnosti določati pogojev igre, tudi njim ne preostane drugega, kot da se še sami gredo začeto igro z rdečjo nitjo: ti ne meni, jaz ne tebi. Za državo mora biti denar, ki šele-sti, za izplačilo plač prav tako, za poslovne partnerje pa kakor kdaj, morda čez pol leta ali leto ali pa tovornjak blaga po načelu blago za blago. Povprečni dnevni znesek blokacije slovenskih podjetij se je povečal in je v juniju znašal 71,3 milijarde tolarjev, je v svoji statistiki ugotavljala služba za konjunkturno in ekonomsko politiko, mi pa ob tem podatku lahko ugotavljamo tudi to, da so podjetja medsebojno zadolžena do vratu. Povprečni znesek blokacije za pomurska podjetja je v septembru znašal 2,5 milijarde tolarjev. Medsebojna zadoženost pa je idelano torišče za kompenzacijsko trgovanje. Kompenzacijske verige se sestavljajo kot verižice, skorajda že kot rožni venci, ampak na koncu vsake vendar visi za nekak križ. Na trgu kompenzacijskih poslov veljajo zakonitosti, a ne toliko zakonitosti trga kot zakonitosti močnejšega ter vez in poznanstev. Že pred leti zapisana izjava -ker nismo v finančnih težavah, nismo prisiljeni sprejemati blaga ali izdelkov za plačilo njihovih obveznosti - ostaja nespremenjena do zadnje pike tudi v današnjem času. Finančno močni si lahko kljub mreži kompenzacijskih poslov med podjetji izberejo pot »čistega posla«, po pravilu najprej denar, potem pa posel ali blago, ali pa uberejo drugo pot, da si s kompenzacijskimi verigami ustvarjajo ekstra zaslužek. Kot pijavke so se na mreže prisesale tudi firme, ki jim je edini posel iskanje in sestavljanje verig za »zapiranje« obveznosti in terjatev. MH Panonkin klimakterij Za nedeljo je napovedan vhunec »orgij«, ki v zadnjih dveh letih potekajo okrog Panonke, »ponosa« slovenskega in nekoč jugoslovanskega zadružništva. Vsaj tako je nakazal vehementen, da ne zapišem hujšega izraza (tako so ga ocenili v javnosti), nastop enega od glavnih akterjev pri »reševanju« Panonke na radiu. Vendar udarniški nastopi in gala predstave v obliki občnih zborov ne bodo več obudili tistega, kar so neumne glave pokopale. Da pa obuditev ni mogoča, potrjuje še drugo dejstvo. Čeprav je eden od lokalnih veljakov največje opozicijske stranke že zdavnaj ocenil, da si je pri Panonki potrebno »umiti« roke, ga nekateri njegovi jorišniki niso poslušali, kar so navsezadnje plačali s tem, da jih sedaj ni med kandidati za parlament. Palica pa ima ne glede na vse to še drug konec, namreč nobena skrivnost ni, da ima ravno ta do sedaj najmočnejša opozicijska stranka tudi največ pod palcem. Če jim je všeč ali ne, imajo pod kontrolo celoten agroživilski kompleks od pridelave (Zadružne zveze) do predelave (živilska industrija), če ne drugače z lastniškimi deleži, in zadružni kapital (kmečke banke, HKS-a in posredno s tem tudi investicijske družbe), ki lastnini preostanek kapitala v predelovalni industriji. V načelu nič nenormalnega, saj gre ža povsem legitimne poteze dobrih kapitalistov. Problem se zapleta le na ravni, kje se koncentrira vsa akumulacija. In ko pridemo do centra (Ljubljane), lahko mirno ugotovimo, da so poti kapitala žal enosmerne in da jih nazaj več ni. Na tej ravni pa je upravičeno vprašanje, ali je bilo res potrebno, da seje celoten lokalni agrarni sistem sesul, in ali je temu res botrovala samo država s svojim liberalizmom. Mislim, da ne, veliko je k temu prispevala »blaznost« lokalne scene, ki nekaterih temeljnih problemov preprosto ne razume ali jih noče razumeti. Zavestno ali podzavestno, vede ali nevede so »zakockali« vzvode svoje moči v odnosu do centra na eni- in do države na drugi strani. S sesutjem pridelave in nekaterih zadrug je namreč opešala moč kmetijstva v odnosu do centra in do države na drugi strani. Kaj mislim s tem? Na eni strani so pokrajino »prizemljili« in ji dali status surovinske baze na praktični in politični ravni. (Ali ni tako nekako definirana v kmetijski strategiji.) S predelavo surovin zunaj domačega okolja je namreč kontrola akumulacije zabrisana za ustvrajalce le-te (kmete) in dostopna centrom kapitalske in politične moči. Zato je tudi nerealno pričakovati, da bi država s svojimi interventnimi ukrepi lahko dvignila pokrajino na višjo raven, dokler si le-ta ne bo zagotovila kontrole nad svojim ustvarjenim kapitalom. Tako bo tudi s politično usmeritvijo prej omenjene stranke, četudi pride na oblast. Zato ni več dovolj radikalen odnos do države in njenega odnosa do kmetijstva, ampak tudi radikalizacija in zahteva po kontroli in upravljanju z lastnim kapitalom. Tu pa je z revolucijo potrebno nehati in začeti uporabljati pamet. J. VOTEK Lendavska Ilirija V svečah in čistilih je profit Likvidnostni bič sega tudi po Iliriji Verige zaradi neplačanih računov med gospodarskimi podjetji postajajo čedalje daljše, vedno bolj prepletene, likvidnostne razmere čedalje slabše. Ali danes sploh še kdo kaj plačuje? V zamreženosti neplačanih računov direktorji rohnijo v telefone. Mreže, silno prepletene, segajo že do dobrih, najboljših. »Ta problem ni zaobšel tudi nas in likvidnostne težave nastajajo ravno na ta račun. Vendar zaenkrat jih še premagujemo. Mogoče imamo nekoliko več sreče, da je naš izvoz nekoliko večji in so prilivi s tega trga točni in lahko mašimo likvidnostno luknjo,« je povedal tehnični direktor Ilirije v Lendavi Stanko Bensa. Ilirijini profitni enoti v Lendavi, svečarstvo in kemija, ki ravno v tem času doživljata svoj vrhunec tako v proizvdonem procesu kot prodaji, bosta dosegli 14 milijonov mark bruto realizacije, kolikor so za to leto tudi načrtovali. Na slovenskem trgu bodo prodali iz kemijskega programa nekoliko manj izdelkov, kot so načrtovali, a bodo izpad nadomestili s prodajo izdelkov v tujini. Prodajajo na pomembnih tržiščih na zahodu in v Ameriki, v zadnjem času pa so vse pogostejši partnerji kupcem iz držav nekdanje Sovjetske zveze ter Jugoslavije. Okrog 60 odstotkov načrtovane bruto realizacije pri dohodku bo dosegla kemijska enota ter 40 odstotkov sveče, v sestavi izvoza pa je tako, da sveče predstavljajo 70 in kemija 35 odstotkov izvoza. Skupno torej prodata Ilirijini enoti v Lendavi polovico proizvedenega na tujem, s čimer si bosta letos prislužili 7 milijonov mark bruto prihodka. Izvozniki so v zadnjem času od vlade pričakovali in zahtevali spremembo denarne politike in ukrepe za spodbujanje izvoza. Jih je tudi Ilrrija? »Naš predlog je bil, da bi bili naši koperanti, ki nam dostavljajo embalažo in izdelke iz uvoza in jih potem mi z izdelkom spet izvozimo, ravno tako upravičeni plačila carinskih dajatev po zakonu o uvozu zaradi izvoza. To bi pocenilo končni izdelek, ki ga prodajamo zunaj,« je povedal sogovornik. Prednost so dali barvi za lase Za to leto so v lendavski Iliriji načrtovali investicijska vlaganja v vrednosti okoli 800 tisoč mark, toda direktor Stanko Bensa sedaj pravi: »Načrtovana investicija se odlaga v prvo četrtletje prihodnjega leta.« V program prešanih sveč, investicijo, ki jo bodo dokončali še ta mesec, so vložili 100 tisoč mark, prav toliko pa za prenovo pro- grama čistil, za katera pripravljajo novo embalažo in izdelke po novih recepturah. Večina investicije, ki je bila ovrednotena na 800 tisoč mark, pa je preložena na prihodnje leto. Sogovornik to pojasnjuje: »Po skupnem dogovoru v Iliriji se naložbe v kemiji in svečarstvu prenašajo v prihodnje leto. Prednost je dobila nova blagovna znamka - barva za lase. Glede na to, da smo enovito podjetje, je prav, da skupni investicijski denar vlagamo v izdelke, ki hitreje povrnejo investicijski vložek. Zato se ne čutimo zapostavljeni.« Zaradi preloženih investicij v lendavski Iliriji učinkov ali večjega zaslužka na ta račun letos še ne bo. Notranje prestrukturiranje in večji zaslužek pa sedanja manjša naložba v svečarstvo vendar napoveduje. »Povečali smo delež sveč, za katere je potrebnega več dela in pri katerih je tudi profit večji.« Izdelek je tržno zanimiv in bo nadomestil del manj zahtevno svečarsko proizvodnjo. Zato bodo letos naredili od 200 do 300 ton manj sveč, kot so jih lani. Približali se bodo tri tisoč tonam. »Z rezultati, ki jih dosega svečarna, smo lahko zadovoljni in po dolgih letih, tako lani kot letos, je očitno, da je lahko tudi svečarstvo dohodkovno zanimivo,« je zatrdil Stanko Bensa. Po njegovih besedah bi glede na povpraševanje lahko prodali več, kot lahko naredijo. Odlagališče Dolga vas Avtomobil za študijo Načelnik Upravne enote Lendava je zbral župane z območja prejšnje lendavske občine V torek, 15. oktobra, so se na povabilo načelnika Upravne enote Lendava Štefana Gjerkeša zbrali člani sosveta, župani občin Lendava, Kobilje, Turnišče, Odranci in Črenšovci ter predstavnika Komunale Lendava in KS Dolga vas. Dogovorili naj bi se o višini in načinu plačevanja ekološke rente za odlagališče komunalnih odpadkov za leto 1996, vendar dokončne rešitve tudi tokrat niso našli. Novembra naj bi odpadke tehtali, do 15. decembra pa določili, koliko denarja bodo dobili za razvrednotenje okolja, in potem izračunali višino odškodnine. bra. Tako so se v torek končno zbrali pri načelniku Gjerkešu, vendar tudi tukaj ni šlo vse gladko. Najprej lendavski župan Jožef Kocon ni hotel pokazati izdelane študije o škodljivem vplivu na okolje, češ da druge občine niso plačale dogovorjenega zneska, zato je nimajo pravice videti. Dolgovaščani so vztrajali pri skoraj desetih milijonih rente, župani štirih podeželskih občin pa pri šestih Organizacijska delitev po trgih Več zaslužka Pa U^jgani-tudi potem, ko se>bodo zacijsko preoblik°v danje profitne enote njene, nova delite' narejena glede na trge- trgjhin cija se bo torej deli a P ne več proizvodih. v Ilirije se namreč p > jn n® cem z določenega f0jzvod- naj bi ponudili celo e ]en- ni program Hinje- jaine, da davskih dveh eno :zjranost jim bo drugačna orgjn večji prinesla večjo prodaP1 zaslužek. , tga da1,0 Ali bodo imela od1 8^. šlo Iliriji dobro, kor ga lendavska podjeta-je Ilirija, uspešr«^^ djetje v lendavskem oZ1ra to v svojo školjkoa jetjih? tudi po domačih P »Držimo se pravil ^ ima-spodarja, a v istih ra‘ ^aše Pra’ jo prednost domačin vilo je, da vse, kaj J. Judi »J jemo na domačem zaP^ zanemarjivo, da v . ter d slujemo okoli s ublišk6 smo s splačami fih ana povprečju, po n p zah še nekoliko ,. s prečjem. kupu^ energijo. Zato dobrosa mačimi podjetji B lujemo,« je povedal lagališče. nčn° v'S'"h^ dke tehtali, dokon decembr določili šele po verige Dolgovascam P oVa<. bodo veseh rezu sajta P. raziskovalne dika zaradi oni k se dkov ni Pr^nh^i pani pa se morajo p-ati, ah čin pri tem P nOvo o a raje gradili sv J , ozif jj lišče ali piacafi ali bi sami v s, aiišce, J imeli takšno °dlavsseh pr«j je narejeno P° tgV) da b n Tudi začasna re ^^o jj padke vozili na P 1 gališče, ne pr bj naJv oi vaščani Puconec X neje zahtevali ren V torek, 17.septembra, so krajani Dolge vasi protestno zaprli dovoz do komunalno urejenega odlagališča komunalnih odpadkov v svoji vasi, saj razen lendavske občine nobena druga podeželska občina ni hotela plačati rente ali odškodnine vasi, v kateri je odlagališče. Pravzaprav so rento plačevali že lani, in sicer iz proračunskega denarja, vendar je takrat le-ta znašala 6 milijonov; letos so to odškodnino zvišali na 10 milijonov tolarjev, podeželskim občinam pa bi tako veliko breme pobralo preveč denarja iz sicer skromnih proračunskih sredstev. Zato naj bi le-to odslej bremenilo tudi občane, tako da bo komunalno podjetje strošek rente zaračunavalo gospodinjstvom hkrati s stroški za komunalne storitve in ga nakazovalo na položnicah. Zaradi čimprejšnjega končanja zapore so zaenkrat pristali le na plačilo rente v višini lanskega zneska, nadaljnja višina pa naj bi bila odvisna od količine odpadkov. Že takrat so bili župani v teh občinah ogorčeni zaradi načina izsiljevanja, saj je bilo dogovorjeno, da bodo plačilo poravnali takrat, ko bo izdelana študija o škodljivem vplivu na okolje - mnogi občani iz omenjenih občin pa vedo povedati, da so jim rento redno zaračunava- Kdo bolj smeti, Lendavčani ali krajani iz okoliških občin? li, zakaj pa občina skupnega zneska ni nakazala naprej, pa ne vedo. Zato se jim tudi ni zdelo prav, da bi zaradi medobčinskih razprtij trpeli oni, torej da jim ne bi redno odvažali smeti. Sredi septembra, ko so Dolgovaščani pritisnili na zunanje župane, so se dogovorili, da bodo našli rešitev do 20. okto- milijonih. Prav tako se jim je zdelo bolj smiselno, da odškodnine ne bi izračunavali po številu prebivalcev, temveč po količini pobranih odpadkov. Potrebnih je bilo kar nekaj »zunanjih pogovorov«, da so se potem vendarle dogovorili: do konca oktobra bodo župani občin plačali dolg vasi, kjer je od- še višjo, saJ diie v vredno tisoč tolari^Ob^/ nega P S v last s. va dobt'^ mobil- Vojka Ravbar z menedžerji v Radencih * * Regionalna organiziranost v!. A ena od nujnosti državna sekretarka tezerve za prevzemanje kT ---------------------------------------------------------- , avna sekretarka MEOR-ja o gospodarskem sodelovanju z j I Pskimi, baltskimi in balkanskimi državami - Posebne proračunske stečajnih rizikov - Pri storitvah še pešamo Bo pa v prihodnje nujno imeti podpisane sporazume o prosti trgovinami z vsemi 29 državami, ki poslujejo z EU, kajti to bo osnova za enostavnejše določanje porekla (izvora) blaga. Carinske dajatve so namreč vse manj pomembna ovira pri mednarodnem poslovanju, toliko bolj odločujoče pa bo poreklo blaga; zaradi velikega uvoza v Slovenijo, raznih predelavnih in dodelavnih poslov in nadaljnjega izvoza tega blaga mora biti Slovenija toliko bolj zainteresirana za formulo t. i. diagonalne akomulacije oziroma seštevanja blaga, ki prihaja iz držav, s katerimi imamo podpisane sporazume, če se izdelek - v katerega je to blago vgrajeno -izvaža v državo, s katero imamo prav tako podpisan sporazum. To bi lahko začelo veljati 1. januarja, zato Slovenija tako hiti s podpisovanjem sporazumov. Pri instrumentih, s katerimi bi : Slovenija zavarovala, zaščitila domači trg, pa smo še močno bosi. Manjkajo nam številni predpisi ali pa strožje izvajanje le teh - na primer za označevanje, nadzor kakovosti, standardov -, razlog pa je v tem, ker je tovrstna zaščita trga v pristojnosti različ- e« an ^čanja Združenja Manager v Radencih v petek, 11. okto-®a MinisfP0”31^®"'^ še Vojka Ravbar, državna sekretarka . rstvu za ekonomske odnose in razvoj. Seznanila jih je z '---------------------------------: novih, saj sporazumi banjem'^'u 'a „------ °Smerjajo Sporazumov 0 prosti trgovini in pripravi novih, saj sporazum, ^stavne £°SP<)darsk0 sodelovanje v varnejše tokove in bodo osnova za bitjem Sin 6 do,°čanje porekla (izvora) blaga. Seznanila jih je z delo-steč ’zvozne družbe in predvidenimi rezervami za prevzeto® v ^kov. Slovensko gospodarstvo naj bi se še pred vsto-"" ---navznoter in navzven, prvi šok Baš J?""*10 (EU) organiziralo navznoter in navzven, prvi sur , "^ale veljati °Z- Že januaria 1997, ko bodo znižane ali pa bodo pre-Cv .. cannske dajatve za izdelke iz držav članic EU. dolgoletnemu gospodarskemu sodelovanju uspeli podpisati šele pred kratkim (pa še to le delno liberalnega, saj so kmetijski izdelki in pridelki dobili od 10 do 20 odstotkov dodatnih dajatev), s Hrvaško so se pogajanja šele začela (slovenski izdelki so na hrvaškem trgu v primerjavi z drugimi v zelo neenakopravnem položaju), z BiH ni osnovnih gospodarskih možnosti, na katerih bi temeljil sporazum, Srbija pa kljub odstranitvi gospodarske blokade Združenih narodov slovensko gospodarstvo vse bolj »blokira«, kar ji trenutno nadvse uspeva s pomočjo medijev, vendar le zato, ker še ni članica nobenih mednarodnih gospodarskih in trgovinskih organizacij. Slovenija si želi, da bi imeli slovenski izdelki v teh balkanskih in vzhodnoevropskih državah vsaj takšen položaj kot izdelki iz dr- > žav članic EU. ie Ojka Ravbar je povedala, da < (J1 stteUgiji ekonomskih od- S tUEno sodelovalo kar a°®ačih in 10 tujih stroko-Wv°V’sl°ven»kega gospo-H ? Pa ie seznanila, da želijo Phhodnje pridobiti čim ijetij s terena iz polj J' ' sodelujejo s tujino, kajti tiziC b°do lahko pripravili spo-^jet o b°do koristni za naša Spor?a' Podpisan je asociacijski Mč?10 Z EU Pa tudi z drža-% - Cami CEFTE s0 SP°' iovolJ,2:® Podpisani, s tem da so s Češko in Slo-tpot ’ rnani Pa z Madžarsko; 'jati 1 Uffl s Poljsko bo začel ve-1997, z Latvijo je Estonijo pa bo po- UnCa, 0 konca tega leta. Do nai b' podpisali še I ^ioinT1116 z Romunijo, Bolga-'»hinZ?610111- Težje je z drža- 1 ^ra?,, anie Jugoslavije, saj so I 111 z Makedonijo kljub ^ger leta ’96 v Radencih Starejši se naziva ---- I Bds manager leta Alojz Deželak, g uprave Kolinske, d. d. S’,° v — &?eria?>>pSpj'*1 razmerah ocenjevati uspešnost podjetja in uspešnost lahk ,e ' namerah, ki so sedaj v Sloveniji, in s tem trgom je lahko to Petst' ^Živi le tisti, ki je bogat, ki ima bogate proizvode in visoke °stane° U.spe^nimi Je t0 le prvih dvajset - brez prodajalcev avtomobi-je tp .farmacevti, traderji (Petrol), pivovarji, vinarji ...Uspešen ZaX,\ k' kljub težavam izdelke tudi izvaža,« je povedal predsed- b Mi. Iz“or managerja leta Miloš Kovačič v četrtek, 10. oktobra, K?Sik zd . M, sRerniv ruzenJa Manager —uoUnnia so ^ja^avegan PaJePred podeli-S^CZ1Va skoraJda potoku >" do/^ . "za menedžement v bilnUS0 trebno za šole s 24 in »zagotoviti« 2 + 2 + 4 ’vske zb<> še šole pa 2 + 4 ure za P .jani, re. Prav tako so bilivsi2ativno da mora biti osnovno ^i^vV izhodišče 16, ne pa 0 nekaterih primerih- jejovn0 zapisana v odredbi, pa J organjZa-mesto računalnikarja oj 5, torja informativne dejavno5 do 8. razreda. Pomurski ^i. so to pozdravili, obene P. ^j. da bi bilo prav, če bi . 1 tivih upoštevali vsi raz (ne do 8.), in to za 16 odae K aVna-in več, kot je oOučevatl’ teljiso pripravljeni tudiP^z da ostanejo v neposr delom/ vzgojno-izobraževa moz' razredu, vendar naj . eznostufe' nost določeno učno c' jeji, U« sničiti tudi z nadomeščanj pa da bi nekomu »vzel drnetual ur pri posameznem stopnji-učiteljem na razredn življ««1' naj bodo skratka do . velja ske rešitve. Podobn raVflatelJ tudi za pomočnike(ce) 3ilnfP v(ic). Vsaka šola paJ' lisoS tudi hišnika in kurjač^ v k več drugih pripomb m ul« jih bodo posredoval.^gRAJ nistru. Vrednote in življenjski stili študentske mladine Kaj je med drugim pokazala raziskava na to temo? Študenti in študentke zavračajo »velike teme«; formalna politika in oblast jih ne zanimata, visoko pa vrednotijo osebni in zasebni svet, npr. družino in prijatelje. Skoraj 90 odstotkov jih popolnoma ali precej zaupa svojim staršem. Pripravleni so se angažirati predvsem v dejavnostih, kjer pridejo do izraza sami in kjer so učinki zadovoljstva takojšnji ter vidni (prostovoljne dejavnosti za pomoč starejšim, telesno prizadetim, beguncem idr.). To je med drugim pokazala raziskava, ki jo je izvedla raziskovalna skupina Centra za socialno psihologijo pri Fakulteti za družbene vede, v katero je bilo vključenih 1829 študentov obeh slovenskih univerz. Ena od ugotovitev je tudi, da med študenti in študentkami ni opaziti vidnih sledov političnega radikalizma niti volje do njega. V glavnem ni- majo vizije obsežnejših sprememb naše družbe. So sicer nezadovoljni z realnimi možnostmi za svoje produktivno vraščanje v to družbo (slabe možnosti za zaposlovanje in pridobitev stanovanja), a tega ne povezujejo z nobenimi globalnimi očitki družbi ali s projekti družbenih reform. Relativna pasivnost študentske mladine se kaže tudi v pasivnih potrošniških oblikah preživljanja prostega časa, v brezbrižnosti ter kompleksu resignacije, apatije in umika v zasebnost. Posebnost odraščanja današnje mladine je tudi v tem, da postaja podobna svojim staršem. Mladi so jim podobni v stališčih in vrednotah, življenjskih strategijah ... Poslušajo podobno glasbo in volijo iste stranke. Študentska mladina pa se sicer zavzema za tipične ekspresivne vrednote, kot so mir, nenasilje, varnost, kreativnost, avtonomnost, prijateljstvo in medosebnost. J. G. Dopolnjena lista zdravil Male srn cetice , Televizija novo oddajo Ma ob [7 1 na sporedu ob sre -boijše ek‘L želji, da biizbra ' "Jvijajo 'zb po osnovnih šol, pr P |jfikacijeJ^ tekmovanja ..ah. T« vseh slovenskih Le za pobilo izbirno tekrn je Pomurja na Os 22‘j na, zanj pa se je P J^doV 1 s0 lanskih ekip se 1 m pol osnovnih šolj P bilidalec najbJJ ,oVC1,oS j, čam (pred OS c v če in OŠ II M- izkaza11 ja. delu pa so se naj 1 % pirs' )et tina Primorac, Ma« sob«* j0 mo Triškic z O j^ ni a. TanjaGrager.S gApace.^j Franja Pizmuht z jelitudi govalni ekip' s P lepih nagrad. oJ- Dopolnjena nsta zaravn Revščina ni razlog za cenejša zdra^ S prvim septembrom so morali v lekarnah pri izdajanju zdravil upoštevati stveno zavarovanje obravnaval Vlajhna novo razvrstitev zdravil na pozitivno in vmesno listo. Številna zdravila je stroko- tudi predlog popravkov liste zdra- J . vna komisija s pozitivne liste prenesla na vmesno ali pa jih sploh črtala z liste vil, ki ga je pripravila nova komi- jjg dajC P* • ■ zdravil, za katera strošek v celoti ali delno plačuje zdravstvena zavarovalnica. s’-ia- Slednja je na novo razvrtila Jcih 7(|r^" . Imenovana komisija ie novo listo zdravil nosoremila tudi z zagotovilom, da P«®!4 štirideset zdravil. Med drugi- CCnCJSU inV«11.^?' novo razvrstitev zdravil na pozitivno in vmesno listo. Številna zdravila je stroko- vna komisija s pozitivne liste prenesla na vmesno ali pa jih sploh črtala z liste zdravil, za katera strošek v celoti ali delno plačuje zdravstvena zavarovalnica. Imenovana komisija je novo listo zdravil pospremila tudi z zagotovilom, da spremembe za tiste bolnike, ki imajo sklenjeno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ne bodo pomenile dodatnega materialnega bremena. Toda bolniki so že prve dni septembra na svoji koži občutili, da so novosti nič drugega kot do-plačevanje številnih zdravil iz svojega žepa. Zdravila brez doplačil za mlade in študente Na to temo smo v našem tedniku pisali že prve dni septembra ter ugotavljali, da so zaradi sprememb prizadete najbolj občutljive socialne skupine ljudi, to pa so otroci, invalidi in starci. In prav zaradi tega, da so morali starši določena zdravila doplačevati tudi za otroke, so dobile lekarne z Zavoda za zdravstveno zavarovanje kaj kmalu navodila, da za zdravila, predpisana otrokom, šolarjem, mladim in študentom, ki so sicer razvrščena na vmesno listo, ne smejo več zaračunavati doplačila. Na hitro so torej popravili kapitalno napako in kršenje zakona, ki ga je sprožila strokovna komisija, vsem enotam Zavoda pa so bila poslana tudi navodila, da otrokom, mladim in študentom ali njihovim staršem na podlagi predloženega računa o doplačilu zdravil pri zdravstveni zavarovalnici vrnejo denar. Torej vsi, ki so od prvega septembra za zdravila, predpisana za otroke, stare do osemnajst let, ter študente, v lekarnah morali doplačati, lahko ta denar dobijo povrnjen na enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Na pozitivni listi po novem nekatera pomembna zdravila Ravno na današnji dan pa je Upravni odbor Zavoda za zdrav- mi so na pozitivno listo uvrščena zdravila sirup amoksiklav, kapsule hiconcil, tablete lasix za odvajanje vode, kapljice metablen za oči ter pentilin za ožilje. Med pogosteje uporabljenimi zdravili, ki so jih na novo razvrstili na pozitivno listo, so tudi dia-mox za zdravljenje glavkoma, ter sintron, ki ga predpisujejo po operacijah srca in pri nekaterih oblikah tromboz. Strokovno napako komisije so popravili tudi s tem, da so na pozitivmo listo zdravil uvrstili kapljice AD3, pa-naze, reglan ter rocaltron. Prav tako ne bo treba več doplačevati za berodual, bronilide, lontermin in servent, torej za zdravila, ki jih zdravniki predpisujejo bolnikom z boleznimi dihal. Za šolarje, mladino in študente ne bo več treba doplačevati za zdravila lekadol, lupo-cet, panadon, paracetamol, dige-nol, ferrum, orferon retard, reta-fer in sumamed. - _________ ,, Prizadeti, predvsem nizirani v svojih društvih. jP^tr da jih doplačevanje zdravi, no socialno ogrožene, m° stavljč deva. Pričakujejo, da bodo eV)h ni ali razvrščevalci fprt^1 njihov socialni položaj- 1/vSpeH> do brezplačnih zdravil z zavarovalnica ne deli ve socialni status, ampak g e ^il° mezno bolezen. Zato, ah -pgpf potrebno doplačati ali nef ^joj bno, ali ima invalid maj ■ pole _ no, pomembno je. taft„3 pti^ nimi zboleva. Če se zdra sb zaradi visokega krvnega a( dkorne bolezeni, mu zd ie(pUb treba doplačati, jih Pa t Aa iafi . zdravnik predpisal)tdr težav s prebavo. Sj^^rof1 Položaj torej zdravstve ^ord) ci sploh ni Ponem ^ zato tudi Pričakovani jn, P 0 socialno ogroženih , zanje vendarle nekaj kina bolje, prevelika- Predlogi za ustanovitev občin in druge teritorialne spremembe (4) Nismo bili za najbolj črno varianto!« Na referendumu leta 1994 so se prebivalci KraJ Zaradi skiepa Me z večino glasov odločili za samostojno 'ooc n • Toda na javnega zbora so sprožili ustavni spor, venda dogovorja- ^križju se niso pomirili s tako odločitvijo, saj so anOviti lastno. '' kako se odcepiti od sedanje ljutomerske občine Novoizvoljeni svet Krajevne '"Mosti Razkrižje (od 2. avgu-aMos) je na ustrezne državne •Krte naslovil zahtevo za usta-nove Občine Razkrižje. Ofano so sprejeli več pomem-s?,odl°čitev in nadaljevali po- Pke do sprejetja zakona o us-občin in njihovih ob-t 'V?1 kasneje. Najpomem-je sklep, s katerim so dali , Mo za izločitev sedanje kra-J^upnosti in oblikovanje mer y ne Razkrižje. Od Ijuto-। občinskega sveta so d ^''obravnavo na seji, hkra-ida°Jali; *Če Se ta njih°Va k.ane sPrejme, se le-ta šteje °8 za državni zbor. Se-"Ga?6 Občine Razkrižje bi bil U. arskem, kjer je že sedež UlJ"6 skupnosti Razkrižje, nega urada, šole itd.« Na nedavni seji ljutomerskega občinskega sveta so sprejeli sklep, s katerim ne nasprotujejo pobudi KS Razkrižje, in predlagajo, da postopke za ustanovitev nove občine nadaljujejo organi te krajevne skupnosti, ne pa občinski svet, kot v takšnem primeru veleva zakon. Močni zgodovinski in geografski razlogi In s čim utemeljujejo to svojo odločitev? Že na referendumu 29. maja 1994 je bila jasno izražena volja ljudi po samostojni občini, kar se je potrdilo tudi na zborih občanov v letu 1995. Med zgodovinskimi razlogi omenjajo na prvem mestu, daje že v času Dravske banovine leta 1937 to območje spadalo v Občino Štri- v Dokležovju imajo nov vrtec * Sonček za radost, veselje membnejša investicijska naloga nove beltinske občine in daje za najmlajše potrebno zares še posebno skrbeti. Dokležovski otro- ’Erač, pojemo nove pesmice, Q tu je moj prija-ttlj Ova(1''no, barvamo s čopiči, tu počakamo nekaj misli, ki * jk^Muirica dobro kuha, imamo se radi... 1 J o s0 ve]iko 0 svoiem vrtcu mal5k'V D°k n'Vnreselili v nove prostore, ? et°šnjim novim šolskim letom s f s0 kar najlepse OVesno Predali namenu minulo soboto, s / i tudi teden otroka. ^ij.b^Vzgojno-varstve-?da M- Sobota Lidija 6 naiprej spregovorila Sirn te Pridobitve, je med Podarila, da je velika otroke 'n njib°' \en'ln nov vrtec, ki so ga Sonček, je v Do-gotovo prinesel ve-। iVeselja ... Predšolska Hje Ze'° Pomembno ob- Potrebno narediti ok ret' otroka - ustvariti Je’ ki bo omogočalo tVarialnost> ga na' arn°stojnosti, mu zado-P°trebe po doživljanju ^^dnik KS Dokležovje je orisal njihova e&Vih . Za zgraditev novih ^W?Storov (prizidek k M osnovni šoli) in de-K P^eklo kar 7 let od P^jekta do realizacije. »Šovh- kvadratnih metrov IjSsttk>So odšteli (ocenjena A (J. 'Zu milijonov to-milijona tolarjev Aan n?ya oprema. M k kocine Beltinci Jožef Al uradno odprl dokle-%( d .’ Pa je med drugim je bila to prva najpo- I____________________________ Dokležovski otroci so skupaj s svojimi vzgojiteljicami veselo »zarajali« v počastitev novega vrtca. (Posnetek: J. G.) ci potrebujejo sedaj še novo igrišče (čez cesto), vendar vse ne gre hkrati, kajti niso uspeli dobiti dovolj sredstev iz državne blagajne, potrebe pa so tudi drugod. Tako se že pripravljajo na dograditev vrtca v Beltincih. Malčkom in njihovim vzgojiteljicam v Do-kležovju pa bosta prišla zelo prav । lovcih za ceste in okolje ^etišča bodo kar zakopali dnje leto. Tudi v tej občini imajo precej težav z nekategonziranimi lokalnimi vaškimi cestami. Za obnovo le-teh bo občina namenila 40 odstotkov vrednosti, drugo pa naj bi zbrali s prispevki posameznih gospodinjstev ob cestah, po 400 tisoč tolarjev. Med prvimi naj bi prišle na vrsto cesti na Zimanov in Vukov odstotkov, v Pomurju pa znižalo za 2,4 odstotka. Ves čas naj bi jih pestila zapostavljenost Na odločitev prebivalcev Krajevne skupnosti Razkrižje so vplivale dosedanje negativne izkušnje. Ves čas so bili zapostavljeni, kar naj bi dokazovala tudi neugodna naložbena politika ljutomerske občine do njihovega območja. V občinskem proračunu so prikrajšani za leti 1995 in 1996, saj so glede na število prebivalstva, ki ima 8,36-odstotni delež v sedanji občini, deležni le 2 odstotkov proračunskega denarja. V programu naložb do leta 1999 ni nobene naložbe na njihovem območju. Zavajajoče so tudi informacije o asfaltiranju cestnega odseka Krapje-Razkrižje. Po dveletnih izkušnjah v Občini Ljutomer ugotavljajo, da nista upoštevani njihova obmejna lega in demografska ogroženost. Na sejah ljutomerskega občinskega sveta naj ne bi dovolj upoštevali odločitve Krajevne skupnosti Razkrižje. »V vsakem drugem primeru na boljšem!« Ivan Golenko, predsednik sveta Krajevne skupnosti Razkrižje, navaja, da je bilo dejavnosti za ustanovitev nove Občine Razkrižje zelo veliko. »Nismo bili za najbolj črno varianto, ki bi nas še bolj potisnila na obrobje dogajanja, kajti v vsakem drugem primeru bi bili na boljšem. Za ureditev komunalnih vprašanj je v ljutomerski občini namenjenih okrog 28 milijonov tolarjev, to pa je je premalo. Dobiti bi morali večji delež, kot so nam ga namenili. Če se primerjamo s sosednjimi občinami, kot so Odranci, Kobilje in Črenšovci, so te na boljšem kot mi. Po opravljeni anketi med ljudmi bi se dalo v prihodnje marsikaj izpeljati. Sodelovanje s sosednjo Bistrico je vzorno. Takšno usmeritev je navsezadnje soglasno podprlo 11 članov novoizvoljenega sveta Krajevne skupnosti Razkrižje.« Čeprav ne izpolnjujejo pogoja o številu 5.000 prebivalcev, saj tod prebiva le okrog 1.600 ljudi, pa v razkriški krajevni skupnosti deluje kar 34 enot drobnega gospodarstva. Poleg tega omenjajo razvojne možnosti, ki se odpirajo s projektom celostnega razvoja, in bi jih lahko, kot poudarjajo, laže uresničili v lastni občini. Pri tem se opirajo na začetne državne spodbude ter razvoj turizma in obmejnega območja. MILAN JERŠE > "1] $6 jg sanacijah in rekonstrukcijah cest v posameznih novona-fekoS Vt''ko zgodilo. Precej pozornosti so namenili izbiri ik\l. arašaJjStrukcijo cestc 0,1 Pertoče do Fikšinec, natančneje za °d °i gas'kkega doma v Fikšincih, ter odsek Sotina-meja, SR do mejnega prehoda z Avtrijo. Že na prejšnjem se-A Sa,,aCjjj ter krajevnimi in vaškimi skupnostmi pa so se dogo-l Za IVj'b 0 če a lz rebalansa '^bo^111 "e bo dovolj cesto financirali likih odlagališč, ki jih imajo v tej občini, saj ne vedo, kaj bi naredili z velikimi kupi odpadnega železa, avtomobilov, bele tehnike, akumulatorjev ... Župan Janko Halb je mnenja, da je odvoz odpadkov predrag, saj stane posamezen odvoz petnajst tioč tolarjev. Zato je predlagal, da se ta smetišča preprosto zakop^ Ijejo. Da se vse to, kar so do sedaj izkopali, preprosto prekrije z zemljo in se naredijo nekakšne rimske gomile. Nekateri v občini temu nasprotujejo, saj se mnogi zavzemajo, da bi smetišča v občini dokončno sanirali, smeti pa odpeljali. Zavzemajo pa se tudi, da bi priskrbeli zabojnike za Rome. Po čistilnih akcijah je njihovo naselje nekoliko čistejše in tudi sami so bolj navdušeni nad svojim okoljem. ANR gova, ki je takrat zajemala tudi del sedanjega slovenskega ozemlja. Šele po velikem pritisku so jih po drugi svetovni vojni priključili Sloveniji. Ko navajajo geografske razloge, pa je v ospredju specifična obmejna lega. Na eni strani meje je Hrvaška, na drugi pa so z reko Muro ločeni od Prekmurja, zato se ne morejo širše povezati s kako občino. In ko omenjajo gospodarske razloge za ustanovitev lastne občine, so zapisali, da imajo vodovodno omrežje v sedmih vaseh Krajevne skupnosti Razkrižje, v 15 letih so posodobili 15 kilometrov cest, razvito je telefonsko omrežje, imajo osem avtobusnih postajališč, lastno kabelsko televizijo, obnovljen dom kulture, urejeno mrliško vežico itd. Njč manjšega pomena ne pripisujejo demografskim razlogom. Samo en značilen podatek: v letih 1948/91 seje število prebivalstva znižalo za 1,9 odstotka, v ljutomerski občini se je povečalo za 5 tudi televizor in videorekorder, ki jim ga je ob tej priložnosti v imenu občine podelil beltinski župan. Ob koncu je bila na vrsti še blagoslovitev novega vrtca in župnik je poklical v svojo bližino vse otroke, da so skupaj z njim molili. Je bila to kršitev šolske zakonodaje, s katero je v vzgoj-no-izobraževalnih organizacijah 14. seja odranskega občinskega sveta Kako zagotoviti denar? Na zadnji seji odranskega občinskega sveta so obravnavali kar nekaj prošenj za sofinanciranje raznih naložb, vendar so proračunska sredstva za letos že razdeljena in si kakih večjih naložb ne morejo privoščiti, ne da bi to škodilo drugim proračunskim uporabnikom. Občina Črenšovci jih je zaprosila za sofinanciranje adaptacije in gradnje Zdravstvene postaje Črenšovci ter prizidka lekarne in parkirnih prostorov pri zdravstvenem domu. V dopisu so v Občini Črenšovci zapisali, da menijo, da bi morala Občina Odranci sofinancirati del investicije, ki je »namenjena zagotovitvi primarne zdravstvene oskrbe občanov obeh občin v proporcionalnem deležu glede na število prebivalcev občine«. Občina Črenšovci ima 6150 prebivalcev, občina Odranci pa 1800, zato bi morali v Odrancih po mnenju Občine Črenšovci zagtoviti 22,6 odstotka potrebnih sredstev, to znaša 2.750.000 tolarjev. Svetniki v Odrancih so se strinjali, da bi denarno pomagali pri investiciji, vendar se morajo z Občino Črenšovci o tem natančneje dogovoriti. Menijo, da bi se morali o sofinanciranju dogovoriti glede na število ljudi, ki obiskujejo zdravstveni dom. Res pa je tudi, da se tudi v Odrancih pripravljajo na gradnjo zdravstvenega doma, za katerega bodo dobili lokacijsko dovoljenje v naslednjih dneh. V letošnjem občinskem proračunu nimajo predvidenih sredstev za sofinanciranje Zdravstvene postaje Črenšovci, denar pa bodo poskušali dobiti iz proračuna za naslednje leto. Obravnavali so tudi dopis Zdravstvenega doma Lendava za sofinanciranje nakupa reševalnega vozila Mercerdes Benz fur-gon, bolniške opreme in strojne računalniške opreme v skupni vrednosti 9.5OO.OOO tolarjev. Odranci naj bi sofinancirali 6,9 odstotka, kar je 655.500 tolarjev. Svetniki so se strinjali, daje naložba nujno potrebna, saj zdravstveni dom brez teh pripomočkov ne more ustrezno delovati, vendar pa je vprašanje, ali bodo lahko potrebni delež pokrili z denarjem iz letošnjega proračuna. Počakali bodo tudi na odločitev drugih občin. Tretjo prošnjo za denarno pomoč so dobili od domačega nogometnega kluba, ki mora, če hoče tekmovati v dosedanji ligi, v najkrajšem času razširiti pokrit prostor za igralce, urediti garderobe za gostujočo ekipo, sanitarije in odpraviti še nekaj drugih pomanjkljivosti. Predračunska vrednost za prizidek k slačilnici znaša 1.697.000 tolarjev, dogovorili pa so se tudi z lastnikom zemljišča pri igrišču, da bi jim ga prodal, in bi potem s te strani naredili ograjo. Za njivo zahteva lastnik 360.000 tolarjev. Kljub nasprotovanju nekaterih svetnikov, češ da se nekateri občani pritožujejo, da se preveč sredstev namenja za nogometni klub in premalo za nekatere druge dejavnosti v občini, so svetniki sprejeli sklep, da bodo pokrili dejanske stroške za doslej opravljeno delo do vrednosti milijon tolarjev. Na seji so izvolili tudi nadzorni odbor občinskega sveta, saj so prejšnji člani odstopili. V novem odboru so Marjan Zver, Franc Balantič in Marjan Škafar. Jože Gabor prepovedana konfesionalna deja- vnost? Seveda so pripravili za to priložnost tudi pester kulturni program, v katerem so sodelovali otroci iz vrtca«šolarji, dekliški pevski zbor in FS Dokležovje. JOŽE GRAJ breg. Odločili pa so se tudi, da bodo nekaj sredstev namenili za obnovo cest v romskem naselju v vaški skupnosti Ropoča. Sicer pa se občina trudi za izboljšanje ravni življenja Romov. Nekaj se jih je tudi vključilo v javna dela in pomagajo pri čiščenju divjih odlagališč na območju Sotine in Serdice. Ogromno odpadkov so našli tudi v bližini romskega naselja. Ta divja odlagališča so že precej stara, tudi pet, deset in več let. Zato dela napredujejo izjemno počasi. Ob teh čistilnih akcijah so odpeljali že kakšnih sto kubičnih metrov odpadnega materiala. Težave pa so nastale zaradi dveh ve- Rogašovci - SEG Razgledne točke in pešpoti V sredo, 9.oktobra, so se v Rogašovcih srečali člani Odbora za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem Občine Rogašovci in predstavniki Pomurskega ekološkega centra SEG. Dogovorili naj bi se o konkretnih akcijah, med njimi pa je najpomembnejša ureditev pokritih počivališč in razglednih točk na treh najvišjih vrhovih Goričkega. Vsaka gorička občina naj bi se po svojih možnostih - objektivnih in subjektivnih - vključila v projekt Razvoj in struktura turističnega produkta Goričko, ki je že odobren in ga bo sofinanciralo tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Prav gotovo lahko v vsakem goričkem kraju najdejo kakšno naravno znamenitost, pa če je to slatinski vrelec, izvir vode, debela jelka, gozd rdečega bora, rastišče narcis ali dišečega volčina ali gnezdišče zlatovranke. Zanimive in skorajda neznane so številne vaške cerkve in kapele ter druga znamenja. V Rogašovcih so se spomnili, da imajo v svoji občini kar tri visoke hribe - Serdiški breg, Kuglo in Kuharov breg, s katerih je prav lep razgled na neokrnjeno pokrajino na Goričkem in v sosednji Avstriji. Na teh vrhovih naj bi uredili razgledne točke (o načinu označevanje naj bi se še prej dogovorili z ustreznimi strokovnjaki, saj ni primerno, da v Prekmurju postavljamo nekakšne miniature Triglava!) in nekakšna pokrita počivališča. Je pa celotno Goričko tudi idealni prostor za ureditev poti, najsi bo samostojnih pešpoti in kolesarskih poti ali kot navezava na avstrijske in madžarske poti. Bližina mej pa tudi točka tromeje v Martinju sta bili doslej vse premalo izkoriščeni. ■Sicer pa se za Goričko pripravlja kar nekaj projektov; toda ali bodo izvedljivi in uresničeni ali pa bodo ostali le pri ideji, je težko napovedati. Prav župan Občine Rogašovci Janko Halb je koordinator prizadevanj goričkih občin za vključitev v trilaterarni krajinski park TRI-NAD, ki ima vso podporo Bruslja; Milan Bogataj bo s svojim podjetjem in ob podpori SEG-a poskušal izdelati projekt Razvoj in struktura turističnega produkta Goričko, Občina Puconci pa bo te dni izbirala najugodnejšega ponudnika za izdelavo projekta CRPOV za osem goričkih občin. BBP “ Murska Sobota Skromno praznovanje Letošnje praznovanje občinskega praznika Murske Sobote bo skromnejše kot minula leta. To je po eni strani razumljivo, saj se že nekaj časa dogovarjajo o novem datumu občinskega praznika. Tako bo 17. oktober, ki ga občani Murske Sobote praznujejo v spomin na znane dogodke iz NOB, zaznamovan le s petkovo priložnostno sejo Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota ob 14. uri, medtem ko se bo redna seja mestnega sveta začela ob 11. uri. Ob 15. uri pa bo še otvoritev atletskega šolskega stadiona pri prvi osemletki v Murski Soboti. M. J. vestnik 1 7. oktoberj^ as veti Dogajanje na ljubljanski borzi Dvotedenska borzna veselica je v petek doživela svoj vrhunec. Takrat so se prvi gostje (špekulanti) naveličali zabave in kratko malo »odšli« domov, vsi z bolj ali manj napolnjenimi žepi. Zaslutili so namreč, da lahko po tako dolgem veseljačenju pride do »pretepa« s tekači na dolge proge (pravimi investitorji portfolio), v katerem bi slednji, ki imajo prav gotovo več kondicije (denarja), realizirali dobičke na račun prvih. Posledica takega ukrepanja, realizacija špekulantskih-dobičkov, je bil kar opazen zasuk tečajev navdzol. Nakupovalna mrzlica je tako popustila, ponudba pa je lahko več kot zadovoljila povpraševanje. V prvih dveh dneh tega tedna sicer ni nadaljnjega vidnega upadanja tečajev, ni pa tudi rasti, prav tako pa je precej upadla tudi likvidnost, kar ne vliva posebnega optimizma za kakšen strmi vzpon tečajev. Sicer pa je bil rahlo spremenjen tudi borzni indeks. Vanj so po novem dodatno vključene tri nove delnice, in sicer delnice Leka, Droge in Kovinotehne. Borzni trg Rotacija A in B V petek je bilo na tem trgu sklenjenih za milijardo tolarjev poslov. Ta znesek pove dovolj o živahnosti trgovanja. Kot je bilo že omenjeno, je bilo tega dne opaziti popuščanje nakupovalne vneme. Do tega dne pa je vsak dan že v nekaj minutah zmanjkalo delnic Kolinske, Droge, Term Čatež in SKB-banke. Cene teh delnic so tudi iz dneva v dan dosegale rekordno visoke vrednosti. Z rastjo tečajev investitorji še ne zaslužijo, deležni so samo povečanja premoženja. Dobiček je mogoče ustvariti izključno s prodajo. Zaradi negotovosti glede nadaljnje rasti tečajev so se mnogi odločili za realizacijo dobičkov, kar je na trg prineslo tudi nekaj panike. Prvim prodajam je sledila verižna reakcija, to pomeni, daje bil trg že toliko pregret, daje manjkala samo še iskrica, da se vname. Enostavneje povedano, vsi so že nestrpno pričakovali, kdo bo zaoral prodajno ledino. Kolinska - Kako cenjena je ta delnica med investitorji, pove samo podatek, da pravzaprav razen petka ponudba noben dan ni mogla zadovoljiti povpraševanja. Kupci so ponujeno vsak dan v nekaj minutah po odprtju trgovanja dobesedno razgrabili. Tečaj pa je rasel z maksimalno hitrostjo +10 odstotkov na dan. Prav gotovo bi bila hitrost-rasti krepko presežena, če je borza ne bi tako strogo omejevala. V petek je bilo ob odprtju trga spet precej poslov sklenjenih na mejni vrednosti +10 % oz. absolutno pri 2.278 tolarjih. Za nekaj časa je sicer zmanjkalo ponudbe, toda zatem so se sprožile prodaje in tečaj zbile na 2.100 SIT. Prvi cilj špekulantov, realizacija dobičkov, je bil uresničen v celoti. Drugi cilj špekulantov, da bi drugi udeleženci še naprej zbijali tečaj, pa seje izjalovil. Taktika špekulantov je namreč jasna: kratkoročno se vključiti v trend, nekje pri zadostni rasti realizirati dobiček, hkrati pa narediti zmedo na trgu, da tečaji upadejo, da bi delnice zopet lahko poceni kupili nazaj V ponedeljek in torek se je tečaj spet obrnil v pozitivno smer, v ponedeljek pa je dosegel rekordno visoko ceno, in sicer 2.330 sit za delnico. Potrdilo o kakovosti delnice je prav gotovo tudi nedavno priznanje »manager leta« direktorju Kolinske, d. d. Lek - Dnevna prometnost delnice je sicer še vedno zelo velika, toda tečaj se je ves teden gibal v intervalu med 20.000 in 21.000 tolaijev. Dnevna ponudba pa že nekaj časa krepko presega povpraševanje, kar ni najboljši znak za morebitno rast tečaja. Prodajalci so povečini še zmeraj certifikatni delničarji, ki pri tej ceni delnice nikakor (več) ne morejo trditi, da je bil certifikat ničvreden papir. Probanka - Čeprav trenutno ne sodi med najprivlačnejše, pa je bilo trgovanje kljub vsemu zelo zanimivo, K njeni rasti je najbolj pripomoglo pomanjkanje ponudbe pri najbolj iskanih delnicah. Ker pa se borzniki in investitorji obnašamo podobno kot molekule v pari, le-te ne morejo mirovati, šmo začeli kupovati delnice, ki jih je bilo mogoče dobiti. V tem kontekstu smo zajeli tudi to delnico, ob ne preveč veliki ponudbi pa zato tečaj dvignili z dobrih 17.000 SIT na nekaj več kot 19.000 SIT. Tako rast so hitro antici-pirali prodajalci, ki so pri tako visokih cenah ponudili tudi precejšnje količine delnic, kar pa je negativno vplivalo na tečaj. Le-ta seje v ponedeljek in torek spet gibal okrog 16.500 SIT. kar je občutno znižanje. Cez mrtve golobe do TV-signala!? Delniška družba CATV - Kabelsko prenosni sistemi Murska Sobota je v minulem letu opravila 175 novih priklopov na kabelski TV-sistem v mestu, na novo pa je priključenih tudi 50 naročnikov v Kupšincih in nekaj v Černelavcih, ki so vezani na glavno postajo. Tako družba sedaj upravlja 3.490 priključkov v Murski Soboti, signal pa sprejema še 270 naročnikov v Bakovcih, 222 v Krogu in Satahovcih, 260 v Černelavcih, 73 v Veščici, 41 v Polani, 72 v Nemčavcih, 39 v Markišavcih in 50 v Kupšincih. Na glavno postajo CATV-sistema Murska Sobota je trenutno priključenih 4.517 naročnikov. Gre za celotno Mestno občino Murska Sobota razen Rakičana, kjer je približno 200 naročnikov priključenih na svoj sistem. Kako pa je s priključki v posameznih naseljih? »Teh družba še ne upravlja, kajti noben sistem po vaseh ni pridobil uporabnega dovoljenja, ki je pogoj, da ga sistem sprejme v upravljanje. Problematično je novo naselje v Černelavcih, kjer ni dokumentacije, dela pa so bila opravljena zelo slabo, saj ni sheme primarnega voda in ni mogoče kakovostno vzdrževanje, zato bo potrebna obnova omrežja. Opravili smo sanacijo kabelskega TV-siste-ma v blokovskem kompleksu Lendavska, v Partizanski, Ulici ob progi, Vrtni (2-4), Tomšičevi in v Tomšičevem naselju, kjer je prihajalo do izpadov oziroma slabega sprejema signala. Najkakovostnejši je zvezdni sistem priklopa, da dobi vsak odjemalec signala svoj kabel. Tako bi ob neplačevanju vzdrže-valnine takega odjemalca samo- stojno odklopili in ne bi prihajalo do kraj signala,« pravi direktor delniške družbe CATV - Kabelsko prenosni sistemi Murska Sobota Stanko Farkaš. Kaj se opravlja zdaj? »V Partizanski, Mladinski in ulici Zorana Velnarja so že mogoči priklopi do posameznih hiš. V sanaciji je blokovski kompleks Lendavska 17-25, kjer na posameznih stolpičih priključujejo nove omarice z močnejšim signalom. Stanovalce blokovskih naselij in upravljalce teh blokov bi posebej pozval, daje treba poskrbeti za človeški videz podstrešij, da ne bi bilo treba hoditi čez mrtve golobe in živalske fekalije. Prav tako poteka obnova glavne postaje zaradi novih priključkov.« Kdaj Kanal A in TV 3? Ljudi seveda zanima, kateri programi so trenutno vidni ob Droga - Te delnice pa ni moglo zlomiti niti že omenjeno petkovo dogajanje. Tudi ta dan se je delnica podražila za 10 odstotkov, vendar so dali prodajalci kupcem jasno vedeti, da je tudi tečaj 22.550 SIT za tako kakovostno delni- DRPG SIT 24000 r------------------------ 22000 20000 18000 16000 ----------------,-------- 8.10.96 10.10.96 14.10.96 co prenizek. Posledično temu so ponudili le nekaj simboličnih lotov. Nekoliko drugačna slika je bila v ponedeljek, ko je tečaj prebil mejo 24.000 SIT, to pa je bila tudi vrednost, pri kateri so mnogi imetniki ugotovili, da bi se delnico splačalo prodati, zato je opazno naraslo število ponudnikov. Povečana ponudba pa v nasprotju s pričakovanji ni vplivala na bistveno korekcijo tečaja navzdol. V torek je bilo trgovanje ustavljeno zaradi 30-odstotnega porasta enotnega tečaja od zadnje objave za javnost. Zunajborzni trg Rast tečajev delnic seje popolnoma ustavila, tečaji pa se tudi, razen z izjemo ene delnice, niso bistveno pocenili. K temu, da se niso pocenili, je veliko pripomogla velika nelikvidnost. Posli so bili sklenjeni z zelo majhnim številom delnic. Omenjena izjema je bila delnica Poslovnega sistema Mercator. V zadnejm tednu je tečaj skokovito naraščal ter dosegel vrednost nekaj čez 4.400 SIT. Nekaterim je ta tečaj omogočal tudi 50-odstotne dobičke, zato so poskrbeli za njihovo realizacijo oz. udejanjenje. Prodaje so zelo negativno vplivale na celotni trg, ki je v hipu ocenil, da je tako visok tečaj 'prenapihnjen. Množične prodaje so zato tečaj potisnile pod štiri tisočake, najnižji je bil v torek, in sicer okrog 3.850 SIT. Še o certifikatih Vladaje sprejela zakon o zapolnitvi t. i. privatizacijske luknje, to pomeni, da bodo lahko vsi certifikati v pooblaščenih investicijskih družbah zamenja-' ni za delnice oz. deleže podjetij v razmerju 1:1. Trenutno potekajo javne prodaje v naslednjih podjetjih: 1. Intertrade ITS Ljubljana 2. VPG Hidrotehnik Ljubljana 3. Gozdno gospodarstvo Kranj 4. Železarna ravne 5. Monter Dravograd ■ 6. Butan plin Ljubljana Slavko ROGAN, dipl. oec. Na Krajni so v nedeljo na domačiji Kleklovih odkrili spominsko ploščo znanemu rodoljubu in duhovniku Jožetu Kleklu. Poleg politikov se je odkritja udeležil mariborski pomožni škof Jože Smej. Besedilo in fotografija: BH pomoči CATV-sistema Murska Sobota. »Vidnih je 29 programov, ki so v vidnem območju do 100 kanalov. V minulem letu sta bila vključena Pop TV in Duna TV, iz programske sheme pa so izpadli filmski programi, ki so bili vezani na kartice in s tem na plačevanje zakonskih avtorskih pravic. To so Premiere, Sky Mouvies, Movie Channel in TV 1000. Družba ima podpisane pogodbe z nekaterimi tujimi producenti, ki zahtevajo plačilo za prenos svojega programa. To so: MTV Europe, Turner Limited, CNN, TNT, Cartoon Network, N-TV, Eurosport, Euro News, TV-5 in Duna TV. Glede programske sheme velja omeniti, da so največje želje po sprejemanju Kanala A in TV 3, ki je bil začasno vklopljen zaradi testiranja. Signal z oddajnika na Boču se je pokrival s signalom madžarske TV 2, zato je prihajalo do motenj in problem poskušamo rešiti. Pri satelitskih programih pa ni sprememb. To so zlasti Film Net, Premiere, Sky Movie, Movie Channel in TV 1000. V skladu z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah ni mogoče predvajanje plačljivih programov in družba to upošteva. Problem pri sprejemanju teh programov se pojavlja v sistemih, ki niso vezani na glavno postajo CATV v Murski Soboti in nelegalno prenašajo omenjene programe.« Film Net za Srednjo Evropo »Prek Združenja kabelskih operaterjev Slovenije se dogovarjamo o prenosu filmskega programa Film Net za srednjo Evropo, ki bi bil plačljiv, vendar družba Multi Choice iz Ljubljane ne najde skupnega jezika za ceno. Prek PONUDBA SKB banke Okrožno sodišče v M. Soboti objavlja v stečajnem postopku zoper dolžnika ATLAS, M. Sobota, d. o. o., DRUGO JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev stečajnega dolžnika, ki bo v prostorih Okrožnega sodišča v M. Soboti 24. 10. 1996 ob 14. uri v sobi št. 12, in sicer: a) predelne stene z vrati in omare - z izklicno ceno 693.752,00 SIT, b) pisarniška oprema v skupni vrednosti 720.796,00 SIT. Skupna izklicna cena za osnovna sredstva stečajnega dolžnika je 2,121.822,00 SIT oz. dve tretjini 1,414.548,00 SIT. Interesenti morajo plačati 10-odstotno varščino pred javno dražbo v višini 212.822,00 SIT na žiro račun: ATLAS, d. o. o., M. Sobota v stečaju, št. 51900-690-10628, pri APPNI, izpostava M. Sobota. Za pisarniško opremo pod točko a) morajo kupci na lastne stroške opraviti demontažo predelih sten. Ogled osnovnih sredstev stečajnega dolžnika je mogoč na dan javne dražbe v pritličju poslovno-stanovanjske stavbe v M. Soboti, Lendavska ulica 16. Vse informacije pri stečajnem upravitelju Jožetu Korpiču, tel. 21 925, ali pri Biro servisu Tkalčec, tel. 22 666. PTV (plačljive televizije) bo do konca leta mogoče sprejemati ero tične programe, in sicer Euroti® in Adult Channel. Zaradi zanimanja ljudi za angleške program bi bilo mogoče vključiti program2 BBC World in BBC Prime, ki v paketu staneta 0,35 DEM'P®a mezni program pa je dražji. ženje se pogovarja še z druz HBO iz Budimpešte, ki bi za o venijo predvajala poseben Pr° gram in bi ga lahko gledali v2 četku prihodnjega leta. O novostih sproti Kakšna pa bo poslovna tika družbe v prihodnjeT kakovost sprejemanja lov in odpravljanje pomanJ sti na posameznih področji ročnike bomo informirali o stih, ki se pojavljajo prira CATV-sistemov, in o vse« P blemih glede uresničevanj konskih določil zakonov0 F-glasilih, avtorskih in sor a. pravicah pa tudi Prih0 osnovi kupljenih obveznic SKB banke treiJ č ki jih banka v tem času prodaja, lahko na zaprosite za lombardno posojilo. ^pK0 Za dodatne informacije lahko pokličete s^rnja Ekspozituro Murska Sobota, Ekspozitur0 ^3^ Radgona, Ekspozituro Ljutomer, Agencijo , PE Murska Sobota Kocljeva 6 Tel.: 069/32-495 Ekspozitura Gornja Radgona Trg svobode 12 tel. 069 61 841 Ekw..w"u »o®/75-81" HUMU M. I! Pl J Ol Ul K v, t: »1 je sl »( ta Pi h oktober 1996 metijska panorama Teletina in dolgi nemški Koruza in 9 BSE-nosovi , t z Brusljem* Za Nemški kmetje so nezadovoljni tako z Bonom ” . oblažitvene ^»govedo so iz Bruslja dobili 14,40 nemške trgu povzročila s katero naj bi izravnali padec cen, ki g J .jski kmet dobi E-kriza. Nezadovoljni niso zgolj zato, ker p • ^emci dajejo S100 nemških mark, temveč predvsem zato, ker Nem v denarno malho EU. Nemški kmetje protestirajo, 'M morejo razumeti, da je za v? . birokrate avstrijsko go-y vredno kot nemško. Mar pa za vse vendarie niso u Bruslju, saj so tokrat »za-Mu predvsem v Bonnu. EU ^“skojšnjo pomoč za evrop-»J^^dorejce zbrala milijardo mark, ki naj bi jih po-po enakem ključu. V denarja na govedorejce Prepustili članicam EU. , Tako so npr. v Avstriji okrog 50 milijonov mark namensko razdelili kmetom, po ključu, da več dobijo tisti, ki so bolj oškodovani, to pa so rejci bikov in volov. Za razliko od teh se nemški kmetijski lobi ni mogel zediniti o delitvi. Tako seje nemški kmetijski minister Jochen Bor-chert odločil, da od 233 milijonov mark razdelijo 16 milijonov govedorejcem, ne glede na govejo sorto. Nadalje je nezadovoljstvo nemških kmetov povzročila klavnična cena za kilogram mladega teleta, saj za tega dobijo letos 4,79 nemške marke, pred letom pa so dobili 5,26 marke. Tako so kmetje pri pitancih na izgubi za 200 do 300 nemških mark, vendar pa se izgube lahko še povečajo. EU uporablja svoje instrumente, s katerimi poskuša preprečiti padec cen. Tako je Bruselj odkupil letos 320.000 ton teletine in jo shranil v hladilnice. Za boljšo predstavo: to je okrog milijon telet, ki jih niso odkupili zaradi BSE-strahov. Nadaljnih 100.000 ton so za to leto že odobrili, za leto 1997 pa naj bi kontingent povečali na 500.000 ton. In če se ne bo zgodil čudež, bo EU v naslednjem letu imela več kot milijon ton govejega mesa. Toda, ali bo problem lažje re- šila kot v začetku devetdesetih let? Takrat so namreč velik del z velikimi subvencijami prodali v Sovjetsko zvezo in na Bližnji Vzhod, vendar pa že od začetka preteklega leta svetovna trgovinska organizacija WT0 dovoljuje EU prodajo samo določenega subvencioniranega kontingenta. Bonn poskuša prepričati kmete, da naj prodajajo v klavnice živino s 30 do 40 kilogrami manjšo težo kot do zdaj. To bi ponudbo za nekaj časa zmanjšalo. Toda, kaj se bo zgodilo, če bodo kupci še naprej zadržani in bo govedina morala ostati še dolgo v kleti? Se bodo kupci res povrnili v stare čase najpozneje leta 1998, kot to napovedujejo v Bruslju in Bonnu? Ali pa bodo ubo-božali prej kmetje in z njimi skupaj EU? Pripravila: A. P. prehrana prašičev ^orčenje za analizo zemlje in , L, , . - > |„ n .J nndla- nranj;imn |j. s t0 ° ln ekološko lahko ravnamo le, če gnojimo na podla-l^elki’. k Je ”a osnovi založenosti tal s hranili in odvzema hranil t?0 kraniieni'^na anal'za zemlje je osnova za gnojilni načrt in bi-Holoh3 Na njivskih površinah jo opravimo vsaj hi “got a^U a** Vsaj enkrat na 4-5 let. Pri analizi je pomem-is Post tJ"^0 dejanski potencial rodovitnosti in naravno 'So ken,-- Zato je Pomembno predvsem pravilno vzorčenje. Z '"iu ter vJ'"0 analizo ugotovimo kislost tal in potrebe po ap-VzOr nost fosforja in kalija. za analizo 8n?anskimi° eto po gnojenju lttJ,gnojevka8nK0jili (kot so hL NpJ10 gnojenikomPost) in pol V a!i PosJU ? mineralnimi gnojili' (dai e Po cas za vzorče-h?tialijePy?Vilu Pridelkov točenjeSP°mladi je ^krat nem primeren fe ,.*1 men ne moremo vec kek^noip °[at!vneSa apnje- pa vzorčimo po oranju. Vzorčimo s sondo ali lopato. Zemljo iz iste vzorčne parcele stresemo v čisto posodo, dobro premešamo in odvzamemo približno 0,5 kg vzorčka in damo v plastično ali dvojno papirnato vrečko. Preveč vlažen vzorec prej osušimo. Vzorcu zemlje priložimo li- stek s podatki o naročniku analize in navedemo tip tal, rabo zemljišča (njiva, travnik ...), k. o., ime parcele. Če želimo še komentar k analizi in gnojilni načrt, moramo zapisati še poljščine v kolobarju, pričakovani pridelek, kaj odpeljemo z njive (samo zrnje ali tudi slamo), količino in vrsto organskih gnojil ter pogostost gnojenja z organskimi gnojili v kolobarju. Za pomoč pri vzorčenju lahko zaprosimo kmetijskega strokovnjaka ali kmetijskega svetovalca. Zemljo pa lahko damo oz. pošljemo v analizo v enega od naslednjih laboratorijev: na Živinorejsko-veterinarski zavod Murska Sobota, v Tovarno sladkorja Ormož, na Kmetijski zavod Maribor, v Jurano Maribor ... Ino Kutina, ki ponuja za območje Pomurja 100 brezplačnih analiz. Za ekonomično pridelavo kakovostne hrane vam v kmetijski svetovalni službi na podlagi analize zemlje izdelamo komentar k analizi, če pa navedete poljščine v kolobarju, izdelamo priporočila za gnojenje poljščin in gnojilni načrt za parcelo, za najbolj načrtno gospodarjenje pa izdelamo tudi bilanco hranil za vso kmetijo. Žita FLISAR-NOVAK, dipl. inž. agr. čeie 'e't0 P°’ Pa kažejo, da ioj^erov ^ka zemlja v veči-hit Zmemo kisla in lieSpa "? meliorativno ap-foHhko tr°kovno uteme-lu 'tyi žit aipavimo le P°leti l| ^skih ‘ .J®sem po spravi-kSpomla-bor ? gnojila v večjih to. J škodujejo kot ko-kXrtl- ^i^teht Zemlje d° gl<> h^zaannu okr°g 3 000 kg. 7at 1Zo Pa vzamemo 'V^emr. ‘e Pomembno, %rC' VZopC!!nbo,j PovPrečni ki?"a 2o^lm° d° globine '%,r'ižogjk do 25 mestih na Warceip Pa se moramo hNZo;dePresij. Kadar ^oSrah ke po širokored- mora-V? izčmtiJe koruza v vrsti a kot med vrsta-vzorec izme-ln med njimi ali Aktualnosti v vinskih kleteh Trgatev je za večino vinogradnikov končana, v glavnem smo vsi veseli, saj je trta količinsko kar dobro poplačala naš celoletni trud, posebno še, če smo trgatev opravili v dežju. V povprečju nižje sladkorne stopnje je nadomestil sladkor iz vreč in spet bo, naslednje leto vse po starem - še naprej bomo vinogradniki trgali prezgodaj in živinorejci na travnikih prvi odkos opravili prepozno. Z dodatkom selekcioniranih kvasovk po razsluzenju smo dosegli, da se je vrenje mošta začelo in da ta enakomerno vre. Temperatura mošta med vrenjem naj bi bila za bela vina 15-18 stopinj, za rdeča pa 20-25 stopinj. Višje temperature (ne pozabimo, da se med vrenjem sprošča tudi toplota) lahko povzročijo, da se vrenje prekine ali da gre v »nepravo smer«. Z višjimi temperaturami pa izhajajo iz mošta aromatične snovi in kakovost prihodnjega vina se izgubi že v otroški fazi. V jeklenih posodah lahko s po- • ^Ce ■cene P“jskov ?t,em seJmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali %pratHov'7.ai'b °d 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 Jev, ProdjPar-ie potrebno odšteti od 10 do 13 tisoč a 1 Pa so petindvajset živali. livanjem te posode z vodo posredno vzdržujemo temperaturo mošta. Dvakrat tedensko merimo z refraktometrom preostanek nepovretega sladkorja in pokušamo (po možnosti ne sami). Proti koncu vrenja se lahko pojavi vonj po gnilih jajcih (vodikov žveplec ali boekser). V takih primerih takoj zračno pretočimo, in če ima mlado vino še nepovret sladkor, ne žveplamo, doklčt vrenje ni končano. Če je mošt prevrel do željene stopnje in je ta pretok prvi, srednje močno žveplamo. Vonj po gnilih jajcih se pogosteje pojavlja v nerazsluzenih moštih. Mošti so prevreli in bodo vina suha (teh bo letos največ), če refraktometer kaže manj kot 6 stopinj po Brixu ali manj kot 26 stopinj Oeksleja. Če pa se je alkoholno vrenje ustavilo in tedenske meritve ne kažejo pa- danja preostanka sladkorja, vrenje pospešimo z razpihovanjem in dodatkom kvasovk iz rodu Saccharomyces bayanus. Prvi enološki ukrep že v fazi tihega vrenja je dopolnjevanje sodov, ki je lahko povezan tudi z dodatkom čistil (bentonit smo že dali pred burnim vrenjem), predvsem kremenčeve kisline in želatine, v odmerkih, ki so odvisni od vrste čistila in koncentracije ter neželjenih trpkosti v mladem vinu. Letošnji letnik bo glede kletarjenja v »otroški in pubertetniški fazi« zelo zahteven, zato vabimo vinogradnike na strokovni pogovor o negi mladega vina, ki ga bo vodil mag. Anton Vodovnik 26. oktobra ob 16. uri v Gerlincih. Prav tam pa lahko isti dan sodelujete s svojimi mladimi vini na 12. ocenjevanju moštov v sklopu prireditve Princesa mošta, vina in kostanjev. Vzorce zbiramo v soboto od 8. do 10. ure v prostorih gasilskega doma v Gerlincih. Vzorec obsega dve steklenici mošta. Ernest Novak, dipl. inž. agr. KSS za Pomurje IH P OUbclMJfe A e KATeRi M k//£■ 0 DELA VIKO , KO Koruza je poljščina, ki ima v prehrani prašičev največji delež. Je izredno bogata z energijo in prekaša vse druge poljščine. Ima pa slabost, ker ima malo beljakovin in esencialnih aminokislin. Zato jo moramo vključevati v obroke z beljakovinsko bogato krmo, da dosežemo zaželen učinek. Tokrat vam želimo predstaviti pomen koruze v prehrani prašičev. Spravilo koruze Koruza za prašiče je lahko pripravljena na več načinov. V pomurskem prostoru se največ koruze pospravi kot silirano koruzno zrno z delom oklaska, kot silirani koruzni storž brez ličja, kot suho zrno ali kot konzervirano zrno. Silirano koruzno zrno z različnim deležem oklaska spravljamo s kombajni, pri čemer imamo kombajn nastavljeno tako, da pospravi del (20 do 40%) oklaska. Značilnost te silaže je, da je dobra po hranilni vrednosti in se relativno dobro silira. Nekateri rejci dodajajo deteljo v plasteh. S tem izboljšamo hranilno vrednost celotne silaže, predvsem z beljakovinami. Silirani koruzni storž brez ličja. To je siliran cel storž, ki je bil prej olupljen. Takšna silaža vsebuje večji delež vlaknine in ima slabšo hranilno vrednost, težje se silira in moramo jo dobro stlačiti, da ne pride do kvarjenja silaže. Suho zrnje je zelo razširjeno in zaželjeno v prehrani nižjih kategorij prašičev (do teže 25 kg). Spravilo poteka počasneje, tako da moramo koruzo prej požeti in jo seveda takoj posušiti, da ima 13 do 14 odstotkov vlage. Sam porces spravila je počasnejši in dražji. Pazimo, kako suho zrno skladiščimo. Prostor za skladiščenje mora biti suh in zaprt pred raznimi škodljivci (miši, podgane, molji...). Konzerviranje je nova oblika shranjevanja koruznega zrna. Tehnologija je prišla k nam iz Avstrije. Koruzo spravljamo v zrelosti, ko vsebuje 30 do 40 % vlage, in jo v taki obliki spravimo v silos. Sistem silosa je tak, da je na vrhu plastična vreča, v kateri je CO2, ki prekine vse nadaljne procese v koruzi. Konzervirana korza se dokaj dobro obnese v prehrani vseh kategorij prašičev Vključevanje koruze v prehrano Ko sestavljamo krmne mešanice in obroke za prašiče, je dobro, če poznamo natančno hranilno vrednost krme, ki jo pridelamo doma. Ker je koruza najbolj in v največjih odstotkih zastopana v prehrani prašičev, je prav, da naredimo pred začetkom krmljenja kemijsko anlizo (wendska aniliza, določitev Ca, P, Na). Krmni obroki za prašiče pitance na osnovi koruze Ko sestavljamo krmne mešanice in krmne obroke za prašiče pitance, se v praksi največkrat ravnamo po naslednjem sistemu: Pripravimo si ustrezen koncentrat z določenim odstotkom surovih beljakovin in ustrezno temu dodajamo koruzo (silirano koruzno zrno, siliran koruzni storž). Če krmimo s suho koruzo, je najprimernejša popolna krmna mešanica za pitance. Krmljenje s siliranim koruznim zrnom Koncentrat s 26 odstotki surovih beljakovin Ječmen Otrobi Pšenica Sojine tropine Mesna moka Ribja moka Min.-vit. dod. Vsebnost hranil ME MJ/kg SB, g SV, g Ca, gl P. g Na, g 15 15 23 35 1 5 5 11.9 260 52 3.2 9.4 2.8 Omenjeno krmno mešanico krmimo v razmerju silirano koruzno zrno : do, olnilni krmni mešanici 45 : 55. Pri teži od 25 do 60 kilogramov krmimo v razmerju 0.5 do 1.5 kilograma silirane koruze in 1 kilogram dopolnilne krmne mešanice. Pri teži od 60 do 100 kilogramov krmimo v razmerju 1.5 do 3.3 kilograma siliranega koruznega zrna in 1 kilogram dopolnilne krmne mešanice. Krmljenje in prehrana nizko brejih plemenskih živali Faza nizke brejosti je prehransko najmanj zahtevna. Pazimo, da so prehransko pokrite potrebe po mineralih in beljakovinah. Energijsko so obroki za nizko breje plemenske svinje običajno preseženi. V tej fazi lahko s pridom uporabljamo voluminozno krmo oziroma siliran koruzni storž, ki vsebuje dovolj surove vlaknine in pokrije potrebe po hranilnih snoveh. Zgled krmljenja siliranega koruznega storža: dopolnilna krmna mešanica s 26 odstotki SB (0.5 kg/žival /dan) in siliran koruzni storž (2.4 kg/žival/ dan). V fazi visoke brejosti lahko vključujemo silirano koruzno zrno, vendar v omejenih količinah. Pazljivi pa moramo biti v fazi dojenja. Takrat imajo živali zelo visoke potrebe po hranilnih snoveh, konzumacija ni zadostna in pride do pomanjkanja hranil. Zato v tej fazi siliranega koruznega storža in omejene količine siliranega koruznega zrna sploh ne priporočamo v prehrani. Krmljenje in prehrana pujskov s suho koruzo Pujski so najbolj občutljiva kategorija prašičev, zato moramo še posebno paziti, kako in na kakšen način jih prehranjujemo. Najbolj zaželjeno je krmiti pujske do teže 25 kilogramov s popolno krmno mešanico. V takem primeru je najmanj izgub in največja možnost, da jih bomo uspešno odredi- Ob krmljenju pujskov s suho koruzo mešamo 40 odstotkov suhe koruze, 15 odstotkov ječmena, 15 odstotkov pšenice, 23 odstotkov sojinih tropin, 3 odstotke ribje moke in 4 odstotke mineralno- vitaminskih dodatkov. Seveda se za pujske lahko uporabi tudi silirano koruzno zrno in konzervirano koruzno zrno. Vendar moramo paziti pri konzumaciji. Če vključujemo v krmne mešanice majhne količine (CCM ali konzervirano zrno), je to lahko celo pozitivno (boljša ješčnost). Vsako pretiravanje pa se kaže v slabših prirastkih in višji konverziji. Prav tako moramo paziti (če krmimo silirano ali konzervirano koruzo), daje korito vedno čisto, ker pride do kvarjenja krme in s tem do zdravstvenih problemov. Svetujemo vam, da v svojih hlevih ne eksperimentirate na prašičih, ampak se obrnete s svojimi problemi na strokovne službe, ki vam bodo svetovale, kako pravilno ra- vnati. Zorica Abraham - Panič, dipl. inž. kmet., ŽVZ za Pomurje 10 vestnik, 1 7. oktobeM^ ntervju Pogovor s psihiatrom dr. Jožetom Kociprom Verjemi v človeka Čas, ko se časti vino - Čas jeseni je, trgatve in čaščenja vina. Da, to je tudi čas, ko je več recidivov ali povrnitev v bolezen, več sprejemov odvisnikov od alkohola v bolnice. Ta čas pa sovpada tudi s prvo konferenco o medicini odvisnosti, kjer bodo obravnavani razni vidiki odvisnosti. To bo prvi tak večji simpozij v Sloveniji. -Si boste v tem času zorenja vina tudi sami natočili kozarec, ali pa ste se odločili za vzdržnost? Nisem abstinent in na začetku sem se tudi sam ukvarjal s tem vprašanjem, koliko je za terapevta ali tistega, ki se ukvarja z odvisnostjo od alkohola, potrebna abstinenca. Ugotovil sem, da dokler ne bom imel v najožjem sorodstvu nekoga, zaradi katerega bom želel in hotel abstinirati, tako dolgo ne bom abstiniral. Čeravno sem nekaj časa abstiniral čisto zaradi svoje duše. Poznam pa terapevte, ki so abstinenti, in ki so pri izpolnjevanju pravil, ki jih postavljajo drugim, tudi sami zelo natančni. Moram reči, da me glede abstinence doslej nihče od zdravljenih alkoholikov ni povprašal. - Če bi vas vprašal, kako bi mu pojasnili, kako se obranili? Tako kot sem sedaj rekel vam, da ne gre za to, da bi bil moralno prisiljen zaradi nekoga abstinirati. Pravzaprav se sploh branil ne bi. Osebno sedaj veliko bolj cenim zmerno pitje, čeravno ga ne propagiram, ampak za sebe lahko rečem, kot sem se naučil pri pokojnem dr. Trstenjaku, da, ko pijem vino, cenim dobra vina. Prej na to nisem toliko gledal. - Kultura pitja pri nas se je spremenila. Zmerno pitje dobrih vin ob hrani dobiva pomen. Toda čeprav je prišlo pri nas do te pomembne spremembe, ta še ni prispevala k temu, da bi bilo zaradi tega manj odvisnih od alkohola. Tu res ne gre iskati neposredne povezave. V družbi je ogromno zmernih pivcev, malo je abstinentov, ki se za to odločijo zavestno ali zaradi zdravljenja. Odvisni od alkohola torej predstavljajo patološki del. In pri tem gre za tako patologijo, na katero kultura pitja v bistvu nima nobenega učinka. Ima pa učinek pri ustvarjanju ozračja, javnega mnenja o tem. Je še kaj več kot ponavljanje stare zgodbe? ■Kakšen je vaš osebni, strokovni pogled na zasvojenost? Osebni pogled na zasvojenost ima vsakdo, ker je izkušnja, ki jo imamo z alkoholom ali nasplo-šno z odvisnostjo, v vsaki slovenski družini, če ne v najožjem sorodstvu pa prav gotovo v širšem sorodstvu. Na neki način si prisiljen imeti odnos do tega. Drugo pa je, da imaš neki konstruktivni odnos. Večina odvisnikov pa tudi opazovalcev od zunaj ima defetistični, malodu-šen, zelo negativen pogled, češ daje to stalno ponavljanje iste zgodbe, ki ima svoj konec z ugotovitvijo: aha, to je bolezen, ki pa je neozdravljiva. Kot da iz tega ni izhoda. Zdi se mi, da je v tem ključni problem. - Kadar govorite o odvisnosti, na kaj mislite, kaj vam ta pojem zaobjema? Najprej imam v glavi odvisnost od legalnih stvari, odvi snost od alkohola, nikotina, ki je še najbolj razširjena, potem pa pride odvisnost od nedovoljenih drog. V širšem smislu besede mislim še na odvisnost od televizije, na odvisnost v odnosih med partnerjema, odvisnost od iger na srečo. - Znanka mi je rekla, ugonobil bo sebe in svojo družino, ker je zasvojen s sovraštvom. Beseda odvisnost nam v skoraj metafizičnem, duhovnem smislu pogosto pride na jezik, saj poudarja, da smo ljudje odvisna bitja. Človek ima že od rojstva izkušnje odvisnosti, ki pa je povsem drugačna od odvisnosti od kemičnega sredstva, ki ti spreminja razpoloženje, dojemanje in človeka na neposreden kemičen način pripelje v novo stanje. Vprašanje legalnosti droge je pomembno za sistem, ne za človeka - Kadar govorite o zasvojenosti, kot ste povedali, najprej pomislite na legalne droge. Zakaj tako, mar zaradi razširjenosti pojava, družbene dopustnosti, tolerance? Delitev med legalne in nelegalne droge je umetno postavljena, ki tudi ni prinesla novih rešitev, ampak nove zaplete. Razlogi, ki govorijo za legalizacijo raznih drog, so zelo tehtni. V trenutku ko legaliziramo pri nas prepovedano drogo, na primer marihuano, njeno pridobivanje, prodajo* s tem sprožimo ves postopek mišljenja in razmišljanja, ki potem odvisnost dejansko naredi še bolj perečo. S tem ko se ves čas fokusiramo le na odvisnost, ne prerastemo problema in se nenehno gibljemo v tej ravnini. Zdi pa se mi, da debat okrog tega še dolgo ne bo konec. Toda vprašanje dovoljenosti ali nedovoljenosti drog, gledano čisto z vidika posameznika ali pa z vidika nas, ki se ukvarjamo s terapijo ali preventivo, je popolnoma sekundarna zadeva. V ospredju je zmeraj Človek, ki se drogira. Če že delitev, potem je lahko takšna: je skupina ljudi, ki se izključno drogira ali pa jemlje droge z namenom, da si spreminja razpoloženje ter je to center njihovega početja, so pa ljudje, ki se drogirajo občasno in za užitek, samo da si izboljšajo svoj stil življenja. Morda je to bolj pragmatična delitev. - Pravite, da je za vas, ki delate v preventivi in kurativi, v ospredju človek in ne vprašanje dovoljenosti drog. Kdo naj bi potem odločal in razpravljal o tem vprašanju, ali naj bo droga legalna ali ilegalna? To je pravni, kriminalistični, upravni in politični nivo. Gre za Jože Kociper se je rodil v Odrancih ter v času osemletke živel v Beltincih. Po končani gimnaziji je nekaj let študiral teologijo in filozofijo, potem pa začel s študijem medicine. Letos je končal specializacijo iz psihiatrije in del časa posveča tudi zdravljenju odvisnih od alkohola in drog. Z družino živi v Mariboru, zaposlen pa je na psihiatričnem oddelku mariborske bolnišnice. vprašanje, kako obvladati ne samo drogo, ampak tudi ves promet z denarjem, informacijami, ki so skrite tu notri. V ozadju pa gre seveda za vprašanje vzgoje sedanje generacije. Upal bi celo reči, da gre pri vse bolj rastoči odvisnosti za enega temeljnih problemov naše civilizacije. Gre za ključna vprašanja, kako bomo živeli kot posamezniki in kot družba, ne le v prostem času, ampak tudi v službi, na cesti in predvsem s svojimi najbližjimi. Vsi bi morali soodločati o (ne)legalizaciji drog. Bistvo odvisnosti je soodvisnost - Dr. Jože Ramovš v enem od svojih zapisov govori o socialni imunologiji, odpornosti človeka na področju materialnih in medčloveških težav. Osnovna socialna imunska vzgiba pa sta samopomoč in dobrodelnost. To je teorija, ki se v praksi zelo obnese in deluje. Spodbuja zdrave konstruktivne sile v človeku, pri posamezniku povzroči večjo odpornost in ga nauči odgovornosti za svoje ravnanje. To je bistvo odpornosti, socialne imunosti. Drugo, kar je pri obravnavanju odvisnika zelo pomembno: ne gre samo za posameznika, ampak za odnose. Kajti bistvo odvisnosti, pravijo mnogi teoretiki, je soodvisnost. Noben odvisnik ne živi sam in ne postane odvisen sam, ampak je v nekem odnosu, kontekstu z drugimi ljudi in drugi, svojec, je tudi odvisen. Če ni odvisen od snovi, je pa njun odnos zgrajen na načelu odvisnosti. Socialna imunost se najbolj vzpostavlja ravno v teh družinskih odnosih. To se vidi ob raznih skupinah za samopomoč. Tudi klubi za zdravljenje alkoholizma so kot vzorčni primer nastali nekje pred tridesetimi, štiridesetimi leti prav na osnovi družinske terapije in odnosov v majhnih skupinah. - Je mogoče reči, da je klub zdravljenih alkoholikov skupina za samopomoč? Da, do neke mere. Je pa tudi inštitucionalna pomoč, saj je petletno obiskovanje kluba tretja faza zdravljenja ali rehabilitacije, ki se začne z intenzivnim zdravljenjem v bolnici. Če pa člani klub obiskujejo dlje, pa je to druženje zasnovano na načelih skupin za samopomoč. Nekateri prihajajo vsaj občasno na sestanke kluba, izlete tudi še po petnajstih letih, ko ni več nobene institucionalne prisile. Nazaposlenost, ugodna tla odvisnosti - Človek naj se utrdi v odpornosti zoper težave, svetuje dr. Ramovš. Toda težave so mnogokrat takšne, da se človek pod njihovo težo upogne, odpornost človeka pa odpove. Mislim na mariborski problem brezposelnosti. Brezposelnost in alkoholizem, odvisnost, pa pogosto hodita drug ob drugem. Nezaposlenost je na eni strani vir in po drugi posledica alkoholizma. Nezaposlenost omogoča ugodna tla za odvisnost od drog. Predvsem za mlade, ki niso v službi in ki vidijo, da nimajo nobenih možnosti za prihodnost. V teh razmerah neza-posljivosti je pri nekaterih droga samo pika na i. Sicer pa je problem večplasten. Za primerjavo lahko pogledamo, kakšen je bil položaj pred leti, ko je bila zaposlenost večja. Firme so bile zainteresirane za zdravljenje ali ga zahtevale. Danes je za človeka, ki postane odvisen ali je na poti v odvisnost, položaj povsem drugačen. Nekajkrat je opit, dobi »plave«, potem pa ga postavijo na cesto, ne da bi ga prisilili v zdravljenje. To je en problem. Drugi pa je, daje vedno manj inštitucij, ki bi ljudi motivirale, »lovile«, da bi se šli zdravit. Naj povem, da smo v našem klubu zdravljenih alkoholikov ustanovili skupino za samopomoč, kjer nekdanji alkoholiki enkrat na mesec svetujejo tistim, ki bi se želeli zdraviti. To je torej možnost za nasvet, pogovor. V človekove spremembe se pogosto ne verjame - Zdravljeni alkoholiki se vračajo z zdravljenja v svoje okolje, kjer se ni prav nič spremenilo. Srečajo se s starimi prijatelji, nič drugačnimi težavami. Z njimi je pogosto sam. Zdravljenje se dejansko začne z odhodom domov. Dosti pasti je, saj je ogromno recidivov ravno v prvih šestih mesecih po zdravljenju v bolnišnici. V tem času je polovica vseh recidivov, to je najbolj občutljiv čas za bivšega zdravljenca in ljudi, ki žive z njim. Tu lahko klubi veliko po magajo. Pravzaprav moram reči, da so bili ustanovljeni prav zaradi tega, saj je definicija odvisnosti od alkohola, da je to kronična bolezen, ki se ponavlja. To je tisto realno dejstvo, ki ga moramo sprejeti. Da pa klubi vsega ne rešijo, je pa tudi res. Tu je toliko problemov, še posebno če se v tem času rehabilitacije človek ne more zaposliti, izgubi službo ravno zaradi prejšnjih zamer in posledic pitja, ali da se ohladijo domači odnosi, konflikti doma se stopnjujejo. In če nima niti možnosti graditi naprej svojega samospoštovanja, se človek prej ali slej zlomi. Lahko se zgodi recidiv ali pa še kaj hujšega, lahko pride tudi do psihičnega zloma in samomora. Naše izkušnje so, da se prek tri četrt vseh zdravljencev, ki končajo intenzivno zdravljenje, uspešno vključi v normalno delo in funkcioniranje. Res pa je, da je bistveni problem v ponovni rehabilitaciji, v ponovni vključitvi v vsakdanje življenje in v tem, da ga tudi okolica sprejme in mu verjame, da je zmožen začeti na novo in daje zmožen abstinirati. V človekovo spreme-bo se pogosto ne verjame. To je dostikrat hud problem tudi pri našem delu, pri našem zdravljenju. Poznam dosti sošolcev, prijateljev, ki delajo v drugih branžah in ki ne verjamejo, da so alkoholiki zmožni ozdravitve in da so zmožni normalnega življenja. To je dejansko treba videti in doživeti. - Nekaj se v človeku, njegovi osebnosti mora spremeniti, da je potem drugačen kot prej. Je s terapijo zdravljenja potrebno poteptati vse, kar je človekovega, tako da se zruši v nič in da se potem na novo gradi nov človek, drugačna osebnost? Se spremeni. Vsak terapevt loči bolnika in bolezen. Ali drugače povedano: obstaja zdrav del osebnosti in del, ki je odvisen, bolan in ki ga tudi zdravljenec sam želi odstraniti. Temu prvemu koraku v terapiji rabi abstinenca od droge. Ni ravno redko, da nekdo spontano začne abstinirati in prekine začarani krog odvisnosti. Zdravljenje je namenjeno tistim ljudem, ki potrebujejo in sami iščejo pomoč. Vendar bistvo terapije ni v tem, da človek ne pije. Če bi bilo to dovolj, terapija sploh ne bi bila potrebna. Bistvo terapije je v tem, da se začne krepiti zdravi del osebnosti. Glejte, pozabi se na to, da je marsikateri odvisnik od alkohola v življenju običajno kar dosti dosegel. To so delovni ljudje, zelo učinkoviti, mnogi odvisni od alkohola so visoko v političnih, gospodarskih vrhovih. To so ljudje, ki proizvajajo in ki so sposobni delati. So družabni Iju- dje. V terapiji se te dobre na novo ovrednotijo, »a ri zdravljenec to sam zai potem začne drugače ziv _ stikrat se zgodi obrat a P memba, ki je ^oraj,^ postanejo upesni zdravi koholiki odvisni od deia-nejo se v delo, delajo ve, delali prej, tako da m ■j prave mere. To se pog zgodi, ampak ker odvisn 0 dela pri nas še ne vred”' kot bolezen, se t0 uspeh. Osebnostne P jj. pa je zelo težko na sp sovati, se pa zgodi ne*;^ nega, da skoraj vsak, P zdravljenje, pride zar pritiska, zaradi službe a se domačih odnosov,in . j|aSpi»-med zdravljenjem ta P ^0» vrže v motivacijo, da c sprejme to svojo o ^i. stanje in začne na e To je potem znak usp Pije- Iskanja, iskanja •• a za večino odvisnikov se da zelo malo naredi0; ■Kaj porečete na vanja problema in-^ odvisnosti od nei s pri nas? z dr J’ Pogovarjal sem s ^iiF movšem ter sePrJvatjrf{ govemu mnenju, nja od obravnavanje zdr^J j6 ’ snikovod nelegalnthd , nes na taki ravni, k ravljenje odvisno .deS6timi k pred dvajsetimi, tr d Ogromno je posk J pog°L je»o« volje. AU? brez dolgoročni večino odvisni oOdWJ malo narediti, cer* ^fjka^ v komune, na prihiatrične ustan° dA. na več ravneh m। P ( aiC mo, ne čez dvajset 1 prej, morali pri 1 rezultaov. - V tem iskanju n ih poskusih, P ^terH1" p do zavračanja n nov. Civilna inie « določenem drust o , institucionalni, lts pomoči odvfn ^tadell(b * razdeljevanju n t pravite o tem- svoJ6^ Lahko vam polnih J(i nje ter mneje pst j bol”1 cij.Vnašipsihia gako {,5 ne uvajamo ®e^odvis” ^ stva za zdravlje J ^oi”' J tem se klin zbija v piš vljenje z meta Jbstitue^ zdravljenje. J®s P dileP1*^ pija ali »medicittsK delimo medicin* ■ po” se zavedamo m KJ se to tudi ne pocn . pl potrebno tam, kJer,W f od trde droge dM upanja na ^zlorab-JZ se dogaja veliko2 ^ odvisnikov P° jemlje še herotn- oVan> P To so takole setis‘ / prazni pro^ se jim ne more dru^ ti, pomaga na ta t0 z” ji ločene odvisn*^ rešitev, na klin nadaU to kot na most P'je- ae^i^t - pogovof učenje od dr-vam je Pon,en‘arja'lJe .. je njegovo ust J pri vašem Njegovo “SrS^M rapijo se da >z njl0. L p”s t pri delu z odv * f priložnost, da f6d šal kurz njegovl j fu U Teološki faku^sl« sem ga veckra pfl p। .^lu, njegove knj g profesorju nim njegovo nost in zmoz' o n® J Spuščal »e J' odvisnosti, 11 17. oktober 1996 kulturna obzorja L slikarska razstava Hermine Šiftar v e V slikah se zrcali spoštovanje do živjenja ' Domu starejših občanov v Rakičanu je so odprli *’V novih prostorih, ki bodo v teh dneh dobih o * RaZstavljena so njena likovnih del njihove varovanke Hermine Sift • _ . motive. “^ prekmurska pokrajina, akademski slikar »tvoritvi so spregovorili tudi župan Andrej > ’ rta|anjč. V kul- Mesarič in direktorica doma Starejših občanov j . kj zbor, ki ^programu ob otvoritvi je s pesmijo sodeloval tu i P ko pe-J^Domu starejših občanov v Rakičanu, prebrali pa so tum J ki jo je napisal pesnik Jože Olaj. Hermina je že kot otrok izJemno zanimanje za sli--. upodabljanje. Takrat pa so ta^e’ b'lo denarja Njena tiha želja in po-i, ■ po tikanju pa sta odraščali z njo sk°z' življenje vse do Meni' la^° te^ titnjije bil S Sre^°’ &Je našla primeren d pJn, barvice, da je lahko slikala. / c murski motivi so jo navdihovanj0 ^P0,°’ doživljala jih je, dolgo itgl0 v 5j in ko je vznemirjenje do-'>tiunec,je ta čustva izlila na papir in platno,« je med drugim zapi-sla njena hčerka Liza Gumilar, ki je razstavo tudi pripravila. Gospa Šiftarjeva pa še danes, pri 86 letih, rada vzame v roko čopič, ga pomoči v paleto barv in na platnu ustvari podobo, ki je izraz njenih občutij. Vsako umetniško ustvarjanje pa je izraz globokih občutij. Tudi Franc Mesarič je ob njenih delih povedal, da so tople, nežne in intimne, v njih pa se zrcali iskreno spoštovanje do življenja. To je bila njena prva razstava, prav gotovo pa ne tudi zadnja, saj ima. še veliko slik, ki jih na prvi razstavi ni uspela predstaviti. Poleg tega pa bo morda ta razstava spodbudila še koga, ki si bo zaželel, da bi naredil podobno razstavo. Predvsem tisti, ki sicer veliko ustvarjajo, a javnosti ali morda še nikomur niso po- kazali svojih stvaritev. Tudi v Domu starejših občanov v Rakičanu je čudovit prostor, kjer se bodo lahko tisti, ki svoja dela še skrivajo, predstavili javnosti. Besedilo in fotografija: Aleksandra Nana Rituper ................................................................................... hsnikarjeve risbe &birki Arkade je izšla monografija Jojejai Ttsmkarja z JT,saikar - risbe. Avtor študuje je dr. MilceK rv '^Zn?0 risba ie tist0 primarno ?edstvo, ki je Tisnikarja od mize Pripeljalo v svet tičj. a se je to zgodilo na neki iWenamerno. Nakopičenost gorja, s katerim se je srečeval pri svojem Gra,Ae^tur’ bolnišnice v Slo-hesj-f U’ je našla svojo odrešitev 55 e>bdnvmtrejnutku’k0 i® Tisnikar ^jega ^C’isk' mizi odkril truplo ^a dogodek je za- ^triis Sekvenca srečno-nesrečnih k’ ie Tisnikarju ne le s slikarstvom Slikar vivendi (četudi likovna ne bi sprejela, bi slii/s^to’kar sHRa’ 'n tak0’ oc 7’ amPak mu je narekova- ji kot j n'St'U' se nam predsta-K'Zvir®n slikarski rokopis. »v h komelj pravi, da je Ti-‘karst™ kot terapiji dosego Sni* ~ ’n z nieemer primer-^"ezasr-1'0’k' bkrati zveni tudi sai 'Sano zmagoslavje slikar- Nile 'zkazal kot resničen, 4tave7aenemu prijemu in sporoči-^karku^etnik«. Danes je Ti-5?'ncrnuv svoiernu sklenjenemu z^kat”0811 sP'°šno priznan i ^lifn^6^ monografije so izšle %t; “m tnot—- • ■ ki ima sama po sebi dosti stvarnejšo težo kot tiste legendarne »heroične« zgodbice v stilu »Cimabue - Giotto« in bi je bil verjetno presrečen tudi sam Giorgio Vasari. Tisnikarjevo slikarstvo nas še enkrat utrjuje v prepričanju, da je slikar najboljši ravno takrat, ko se ukvarja s problemom, ki ga tudi sam neposredno zaznava kot problem, kajti to je menda edini način ne glede na raznorazne stile, ko je slikarstvo po svoji naravi pristno. Tako nam Tisnikar, kot pravi dr. Milček Komelj »skozi svoje slike govori o naši usodi, nas zarotuje, kaže na dragocenost življenja, na bolečine sveta, ko negibno šviga skozi oči svojih junakov s hipnotičnim pogledom, ki uteleša pogled arhajskega demona in smrtnega angela hkrati«. Ob pomoči Tisnikarja se vedno znova soočamo s smrtjo, za katero včasih mislimo, da smo z njo dosegli spravo, a se v gluhih nočeh vedno počutimo izigrane zaradi njene vseprisotnosti in vsemogočne neuničljivosti. Tako nam tudi Tisnikar sporoča Heideggerjevo resnico, da človek nikoli ni premlad za smrt in da je tisto edino, kar nam ostane, Hora-cijevo vodilo carpe diem (užij današnji dan), vendar pa dobi to Hora-cijevo vodilo pri Tisnikarju biblično karstva ne moremo govoriti o religioznem slikarstvu. Namreč tudi enoroki Tisnikarjev Kristus na razpelu ni Odrešenik, pa čeprav v pripisu nosi Kristusovo ime, ampak deloma zgolj podoba podobe »pokopališkega« Kristusa, ki so ga uničile vremenske neprilike, deloma pa podoba bednega trupla, ki ga je po lastnem križevem potu, na katerem je vaška gostilna osrednja varljiva uteha, življenje naplavilo na Tisni-karjevo mizo. Biblična teža Tisni-karjevega sporočila se kaže v naslednjem: če uporabimo srednjeveško stopjevanje ljubezni, imamo pred seboj delitev. (nadaljevanje prihodnjič) ROBERT INHOF Novice iz kulture % letnik , polah sveta, in k, katere8a obsežna spekter Predstaviš ?VriOsti v ne z8°dovine in na mndar pa tisto, kar ^njegov- ?n'karjevih slikah, k. 80Va življenjska zgodba, Kinopredstave v Lendavi vseeno bodo ’ Potem ko filmskih projekcij v lendavskem kinematografu po L oktobrom ni bilo več, se sedaj le kažejo neke možnosti, da kmalu vseeno bodo. Župan Jožef Kocon je povedal, da bodo filmske projekcije v lendavskem gradu. Za ta namen bodo kupili prenosni projektor, ki ga bodo v prihodnje uporabljali v šolah. V gradu bodo vrteli filme, dokler ne bo nared kulturni dom v Lendavi, to pa naj bi bilo do leta 1999. Potem, ko so prostore dosedanje kinodvorane vrnili prejšnjim lastnikom, ker so le-ti zahtevali previsoko najemnino, so filmske projekcije v Lendavi kar čez noč zamrle. Dvorano so morali izpraznili, sedeže pa bodo pustili v kinu. Del tistega, kar je bilo v kinu, so deponirali v gradu in bo čakalo na novo priložnost, ko bo v Lendavi spet deloval pravi kino. Čakajo pa tudi, da bo zgrajen kulturni dom. To pa še ne bo tako kmalu, zato bodo morali prav gotovo poskrbeti še za kakšne druge možnosti. •Jek* Najmlajšim v veselje V okviru tedna otroka sta Društvo prijateljev mladine iz Murske Sobote in ZKO na grajskem dvorišču v Murski Soboti pripravila resnično pestef^rogratn. Povabili so lutkovno gledališče iz Dokležovja, Spidija in Gogija, peli sta Nuša in Sergeja. Vsak dan pa so pripravili ^TOMrd^"11 °*roka Na otroškem oddelku občinske I s' lahko ogledate predstavitev J’°lroškPtK: V Ponedeljek, 21. oktobra, se bo 3v^čna 1 odcielku knjižnice ob 16. uri začela Ura’ ki jo vodi Branka Jasna Stoman. n'at4^°BOTA: V Galeriji Murska Sobota ?stala n-A • ate razstavo likovnih del, ki so Varažst- । ovn' koloniji Lipovci ‘96. Svoja Čer/. jo ’g°r Banfi, Božidar Boškovic, A|Bi lzidor Horvat, Janez Knez, Samo dv^^kA ^Bas in Samo Šilas. rj rane ^()BOTA: V predprostorih grajske u^arian n.a Og'ecl likovna dela slikarja amate-e Horvata a^nice T9BOTA: V razstavnih prostorih Zavali , ^nt.?glav Je na ogled razstava del sloven-K JeifeAlA Toneta Demšarja, Štefana Galiča, X. a> Marjana Skumavca in Boža Petka. MURSKA SOBOTA: V Mladinskem informativnem klubu si lahko ogledate fotografije Mateja Fišerja. LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si • lahko ogledate razstavo Vlil, slikarskega ex tem- pera MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo slik Igorja Banfija. MORAVSKE TOPLICE: V prostorih občine Moravske Toplice si lahko ogledate dela, ki so nastala na počitniški likovni koloniji Kančevci '96. RADENCI: V Galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala na 4. likovni kolonije Radenske. Razstavljajo Gustav Gnamuš, Zora Stanič, Dimitrij Orlač, Franc Mesarič in kipar Jakov Brdav. RAKIČAN: V Domu starejših v Rakičanu je na ogled prva slikarska razstava Hermine Šiftar. ŠALOVCI: V občinskih prostorih Občine Hodoš - Šalovci razstavlja študent likovne pedagogike Jože Livijen. Svoja delaje naslovil Slike z motivi pravljičnih bitij in predmetov iz romskega sveta. tudi različne delavnice, na katerih so risali, oblikovali in počeli še marsikaj. Srečo so imeli tudi z vremenom, tako je bil program lahko na grajskem dvorišču. Še posebno zanimivo pa je bilo, da so lahko skupaj s starši pekli kostanj in nikomur - niti staršem niti otrokom - ni bilo mar, da imajo zaradi tega črne prstke. Samo da bi imeli starši več časa za igro s svojimi otroki. Boris Brunec na 1. Forumu Petroviče V Čeških Petrovicah blizu Brna bodo ustanovili Forum Petroviče. Prvi forum bo tam od 21. do 27. oktobra letos. Na njem bodo sodelovali avtorji vzhodnih in zahodnih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije. Sodeloval bo tudi Boris Brunec s svojo knjigo Ljudje in ljubezen ob Muri. Moto srečanja pa bo odprtje vseh mej na kulturnem, umetniškem in intelektualnem področju. Forum bo postal tradicionalen, avtorji pa se bodo srečevali dvakrat letno. Na srečanju bodo izbrali tudi najboljša dela, katerim bodo podelili nagrade Ptakodrak 19, to pomeni ptičji zmaj in je simbol mesta, kjer bo potekal forum. Porabci na pevskem srečanju Od 18. do 19. oktobra bo v Jevnici, Šmartnem pri Litiji in Vačah 16. srečanje majhnih pevskih skupin, ki ga pripravljata ZKO Slovenije in Litije. Na treh koncertih bo sodelovalo petindvajset skupin. Nastopile bodo tudi Pevke iz Ševano-vec Magdalena Bartakovič, Magdalena Merkli, Marija Dončec, Ilona Trplan, Margit Trajber, Irena Merkli in Ana Svetec. Vodi jih Marija Rituper. Nekaj pevskih zborov pa se bo predstavilo s prekmurskimi narodnimi skladbami. ANR Za zeleni jezik (93) Kar nekaj bralk in bralcev nas je v pismih in tudi ustno prijazno opozorilo, »da pa je sedaj že res čas, da v rubriki Za zeleni jezik ponovno kaj zapišete« (primer B. K. iz Ljutomera). Strinjamo se, da je od našega zadnjega zapisa preteklo že kar nekaj vode po strugi naše skupne reke Mure, in smo hkrati hvaležni za spodbude, predvsem pa za »jezikovno gradivo«, ki se ga je nabralo kar nekaj. Med našim »jezikovnim molkom« namreč nismo povsem mirovali, ampak smo v sveže preimenovanem Slavističnem društvu Prekmurja in Prlekije (prej Slavistično društvo Pomurja) vzpostavili vsaj minimalno mrežo jezikovnih informatorjev (=obveščevalcev) s terena. Prav ti in tudi nekateri neslavisti so nam v tem času poslali kar nekaj opozoril na primere neustrezne rabe jezika, tudi vprašanj in pobud, ki jih bomo priobčili v naslednjih zapisih. Pa kar preidimo, k prvemu primeru. Kar s treh strani smo prejeli opozorila o pomanjkljivi in neustrezni jezikovni rabi v štirinajstdnevniku Prepih, »neodvisnem lokalnem časopisu območja občin Gornja Radgona, Radenci, Sv. Jurij in Ljutomer«. Ko smo pregledali nekaj številk in po jezikovnih ravninah razčlenili rabo slovenskega knjižnega jezika v časopisu, smo ugotovili, da so bila opozorila upravičena; celo več: izkazalo seje, da so prepihovci v marsičem neodvisni tudi od standarda in norme slovenskega knjižnega jezika, čeprav jim jo narekuje upoštevati tudi zakon. Zato je podpisani omenjeno analizo (= razčlembo) 12. septembra poslal uredniškemu odboru v Gornjo Radgono. Na koncu razčlembe je uredništvu priporočil, naj vsaj za čas, dokler novinarska ekipa (= moštvo) ne bo jezikovno ustrezno usposobljena, najame lektorja. Do danes na Sekcijo za jezikovno kulturo pri Slavističnem društvu Prekmurja in Prlekije nismo dobili nobenega odgovora uredništva. Iz tega in iz jezikovne razčlembe nadaljnjih številk Prepiha, ki kaže nespremenjeno jezikovno stanje v časopisu, sklepamo, da uredništvo ne namerava spremeniti svoje jezikovne politike. Iz dveh razlogov bomo v tem in naslednjih zapisih opozorili na nekatere izstopajoče jezikovne pomanjkljivosti v Prepihu: 1. javno opozorilo želi biti oblika pritiska na uredništvo, da bi vendarle spremenilo svojo jezikovno politiko; 2. jezikovne pomanjkljivosti v Prepihu niso osamljen primer, zato bo opozorilo nanje lahko napotek tudi drugim jezikovnim uporabnikom. Vsi primeri neustrezne jezikovne rabe so iz 46. številke Prepiha (1. oktober 1996), jezikovna razčlemba pa bo podana po posameznih jezikovnih ravninah. 1. Pravopisna ravnina 1. 1 Ločila Prepihovci delajo največ napak pri stavljenju vejice, največ v skladenjski vlogi, ko je ne postavijo npr. na mejah vrinjenih stavkov ali besednih zvez (primer na 2. str.: Danes /,/ na sam praznični dan /,/ pa je dan gasilcev) in na koncu odvisnih stavkov - nemalokrat tudi na začetku - v večstavčnih povedih (primer na 2. str.: Pri tem pa bomo pazili, da ne bi zmanjšali obsega običajnih rubrik /,/ in bomo v primeru večjega števila propagandnih sporočil dodajali strani tako, da bo obseg Prepiha večji; primer na 9. str.: Da bi tudi vi lahko lažje dojeli /,/ kaj se dogaja /,/ in ocenili /,/ kdo vse v izpeljanih postopkih greši...). Prav tako nekateri prepihovci ne ločijo med pomišljajem in vezajem in ju poljubno zamenjujejo. Tako je npr. v besednih zvezah »Šmarsko-Virštajnski okoliš«, »Radgonsko-Kapelske gorice«, »tržno-marketinške aktivnosti« pravilna raba vezaja, saj le-ta nakazuje zloženko, tvorjeno iz dveh prirednih in enakovrednih delov podstave. 1. 2 Presledki za ločili Opazna napaka, ki je v Prepihu postala skorajda pravilo, pogosta pa je tudi pri drugih jezikovnih uporabnikih, je neupoštevanje presledka v navajanju datumov s številkami ali kombinirano s številkami in besedo (primer na 3. str.: 13. / / 9. se je pričelo trgovati z delnicami Radis Trbovlje in Tosama Domžale, 19. // 9. pa z delnicami Marina Potrorož ...; primer na 9. str.:.... ki ga je na 15. //seji občinskega sveta 24. //aprila in 9. //maja obravnaval in sprejel občinski svet). Prav tako je napačno zapisovanje okrajšanega imena avtorja in njegovega priimka brez vmesnega presledka (primer na straneh 2, 3, 4, 7, 8, 9, 14, 17, 18, 27, 28: O. //Bakal). 1. 3 Zapisovanje časa V primerih kot Zvečer ob 19.00 uri bo še slavnostna seja občinskega sveta sta ničli v zapisu časa nepotrebni, saj rečemo »ob devetnajsti uri« in ne »ob devetnajsti nič nič uri«. Zato se pri navajanju polnih ur odločamo za ti dve možnosti: ob 19. uri ali ob 19h. Pri navajanju nepolnih ur so nam na voljo tele možnosti (navedimo kar konkretne primere): a) Gostje bodo prišli ob 19. uri in 25 minut (Zaradi relativno daljše oblike se pišoči tej možnosti izogibajo.), b) Natakarji naj bodo v dvorani ob 1920, c) Streči bodo začeli po pozdravnem nagovoru, predvidoma ob 19.35. 1.4 Deljenje besed V Prepihu zaradi enostavnega računalniškega preloma besed v glavnem ne delijo, kar pa vpliva na nepotrebno in grafično-estetsko prav nič všečno povečanje medbesednih presledkov, celo do te mere, da se v vrsticah pojavljajo praznine, velike za cele besede (primer članek Poceni pijače v diskontu Biba na 5. strani). Skorajda ga ni področja človekovega delovanja, na katerega računalniki ne bi posegli in vnesli vanj daljnosežnih sprememb, tudi takšnih, s katerimi »mojstri svojega poklica« niso zmeraj zadovoljni. To se je zgodilo tudi v grafično-tiskarski dejavnosti in tudi tam »stari tiskarski mački« nemalokrat potožijo, da je čas lepega in skrbnega tiskarskega stavka neizprosno mimo. Opazujoč grafično-tiskarske izdelke nekaterih novopečenih grafikov in tiskarjev (ne vseh, so tudi takšni, ki obvladajo svoj posel!) jim moramo pritegniti, vendar hkrati dodati, da za to niso krivi računalniki, ampak njih površni uporabniki. Sodobni računalniški programi, npr. urejevalniki besedil, ponujajo nešteto možnosti za resnično kakovostno oblikovanje in pripravo besedil, le potruditi seje treba in oskrbeti z ustreznim znanjem. Zato naj velja splošni poziv k večji skrbnosti in trudu pri računalniškem prelomu in oblikovanju besedil. In še to: nikar se izogibati deljenju besed, saj ni tako zahtevno, le nekaj osnovnih pravil je treba poznati. (Nadaljevanje prihodnjič) FRANCI JUST 12 vestnik, 17. oktoberj^ 'dsevi mladosti - glasbeni sceni Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Na prejšnje vprašanje, kaj je pieteta (= spoštovanje, obzir), smo dobili okrog 50 pravilnih odgovorov. Pri žrebanju je imela največ sreče MARIJA ERDELA iz Lešan 16. Čestitamo! KUPON št. 6- ALI VESTE? Ali veste, katere črke manjkajo namesto pikic v stavku Klopotec š....? Odgovore zbiramo najpozneje do 23. tega meseca. Planinski športni dan Zjutraj sem pokukala skozi okno. Ni deževalo. Bila sem zelo srečna, ker je bil napovedan planinski športni dan. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda smo se zbrali pri šoli. Z avtobusom smo se odpeljali skozi Ptuj in Maribor proti Kozjaku. Peljali smo se tudi skozi tunel. Drugo- in tretješolci smo izstopili prej. Najprej smo pešačili po gozdni poti. Pogovarjali smo se in opazovali naravo. »Hura, hura, hura ...!« smo vzklikali, ko smo zagledali pred seboj planinsko kočo. V njej smo popili topel čaj, nato pa se igrali. MANUAELA KOZAR, 3. raz., OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Jaz kot dvanajstletnik in moje težave Sem dvanajstletni fant. Ime mi je Tomaž. Obiskujem šesti razred osnovne šole v Murski Soboti. Po naravi sem izredno živahen. Mama mi pravi, da sem kot živo srebro. Ukvarjam se z igranjem nogometa in plavanjem, pozimi pa veliko smučam. Imamo svojo hišo, v kateri živim skupaj s starši ter bratcema Gregorjem in Urošem. Imam svojo sobo, ki mi je zelo všeč. Vanjo se zaprem, ko me kdo od domačih razjezi. Moje življenje se mi zdi lepo in urejeno. Nekaj težav mi povzročajo starši. Mama iz dneva v dan govori, da se premalo učim in kar naprej sitnari. Vsak dan me sprašuje, kako je bilo v šoli, ali sem naredil nalogo ali sem bil kaj vprašan ... Razjezim se tudi, ko moram vsako soboto pospravljati svojo sobo, brisati prah v dnevni sobi, pobrisati stopnišče in postoriti še kaj drugega. Takrat si želim, da bi imeli doma hišno čistilko. Težave imam tudi z bratcema, dvojčkoma, ki prepogosto zahajata v mojo sobo. Čeprav sta stara pet let in pol, si želita enake stvari kot jaz. Kako se lahko primerjata z mano, ki jih imam že dvanajst?! Ko grem s prijateljem na tekmo, slišim: »Mami, jaz tudi grem!« Takrat hitro zbežim na igrišče. Saj ju imam rad, ampak želim si malo več svobode. Želim si tudi več prostega časa za treniranje nogometa, da bi postal boljši igralec. Glede šole pa si želim, da bi jo s čim manj truda uspešno končal in dobil dobro službo, kjer bi zaslužil veliko denarja. Ko razmišljam o svojih težavah, me je sram spregovoriti o njih, saj se zavedam, da je na svetu veliko ljudi, ki nimajo ne doma ne dovolj hrane, pa kljub vsemu hrabro prenašajo svojo usodo. TOMAŽ PAVEL, 6. a OŠ II M. Sobota Arturo Sandoval - Swingin ’ Čeprav je kubanski trobentač Arturo Sandoval redni profesor na internacionalni univerziteti na Floridi, mu jemljejo zadnje poletje in jesen največ časa turneje, koncerti in snemanja. Pravkar se s svojo skupino pripravlja na nekajmesečno turnejo po Evropi in Japonski. Vzrok te zaposlenosti je vsekakor najnovejši izdelek, ki ga je Arturo Sandoval plasiral v zadnjem času in nosi naslov Swingin’. To je že sedmi album, posnet za založbo GRP. Z založbo GRP je Arturo Sandoval začel sodelovati pred šestimi leti, ko je s svojo družino in s pomočjo velikega prijatelja Diz-zyja Gillespiea uspel prebegniti s Kube v Združene države. Danes živi in ustvarja odlično glasbo v Miamiju na Floridi. Po prebegu je sodeloval v skupini United Nation Orchestra, ki jo je do svoje smrti vodil legendarni Dizzy Gillespie. Vzporedno z delom v skupini Dizzya Gillespiea pa je vodil tudi svojo skupino, imenovano The Latin Train, s katero je posnel vseh šest prejšnjih plošč. Glasba s prejšnjih njegovih plošč je bila zelo slatino« obarvana, zato je Arturo toliko bolj presenetil z glasbo na najnovejši plošči Swingin’, ki se zelo dobro ujema z naslovom plošče, saj seje s to glasbo najbolj približal jazzu štiridesetih let, ko je bil swing najmočnejši. Na albumu je prva skladba Moontrane skladatelja Woodya Shawa. Poleg te neavtorske skladbe vsebuje album še skladbe Johna Coltrana in Dizzya Gillespiea, kjer se Arturo pokloni svojim vzornikom. Zanimivost albuma sta vsekakor dve baladi, ki za Arturja niso ravno najbolj značilne, saj velja za izredno temperamentnega trobentača in obenem za trobentača, ki doseže najvišji ton C. To sta skladbi Streets Of Desire, kjer se Arturo prvič predstavlja celo s klavirjem. O tem pravi: »Ko sem nekega dne bral zgodovino jazza, sem v nekem poglavju zasledil odlomek, kako je mladi Miles Davis prišel k Dizzyju in ga zaprosil za nekaj glasbenih lekcij. Diz-zy mu je rekel, naj nekaj zaigra na klavir. Ko je Miles povedal, da na klavir ne zna igrati, mu je Dizzy odvrnil: »O. K., zdaj veš, kaj moraš narediti. Pojdi domov in se nauči igrati na klavir. Ko boš sposoben tega in ko boš razumel tipke, se vrni. Takrat bova lahko nadaljevala z lekcijami za trobento.« Ko sem to prepral, sem si rekel, da je najbolje, da grem domov in se začnem učiti igrati klavirja. Danes vidim in priznam, da je bila to izredna lekcija, ki jo je Dizzy obvladal že pred davnimi časi.« Druga balada nosi naslov Reflection in kaže, da Arturo dejansko zna igrati tudi nežne in počasne linije. Album končuje znana klasika Mačk »The Knife«. Glasbeniki, ki sodelujejo na najnovejšem albumu Arturja San-dovala, sodijo prav v vrh današnjega jazza. Ritem sekcijo sestavljajo bobnar Greg Hutchinson, basist John Patitucci in pianist Joey Calderazzo. Kot solisti pa se predstavljajo takšna imena, kot so saksofonist Michael Brecker, klarinetist Eddie Daniels, saksofonist Ed Celie, kitarist Mike Štern in legendarni trobentač Clark Terry. Iztok R. Jaz pa mislim... To bo odslej na tej strani nov kotiček, v katerem bomo skupaj z vami obravnavali različne teme, tako da vas bomo spraševali o tem in onem, vi pa boste povedali vaša mnenja, poglede, predloge ... Za začetek nas je zanimalo, kaj mislite o zakonskem omejevanju kajenja in nasploh o tej človeški »strasti«. STAŠA ŽUNIČ, dijakinja Gimnazije Ljutomer: »Čeprav vem, da ni zdravo kaditi, tudi mene zamika, da si občasno prižgem kakšno cigareto. Starši tega ne odobravajo, zato pred njimi ne kadim. Mislim, da so potrebne določene zakonske omejitve. Prav je, da bo v šolskih prostorih prepovedano kajenje, menim pa, da bi morali za kadilce vseeno priskrbeti poseben prostor, kjer bi lahko kadili, ali pa dovoliti kajenje zunaj na šolskem dvorišču. Prepovedi pa najbrž ne bodo bistveno vplivale na zmanjšanje kajenja, ampak bi morali storiti še kaj več.« GORAZD REŽONJA, učenec 7. razreda OŠ Veržej: »V naši družini nihče ne kadi -ne oče ne mama ne dedek ne babica in tudi jaz še nisem poskusil nobene cigarete. Če kdo v moji bližini kadi, me to moti. Običajno poskušam z roko .pregnati’ dim od sebe. Ko sem slišal, da so v sloven- skem parlamentu sprejeli protikadilski zakon, sem najprej mislil, da bodo prenehali izdelovati cigarete. S tem bi se še najbolj strinjal. Oče pa mi je pojasnil, da gre samo za določene omejitve, da torej ne bo dovoljeno povsod kaditi.« DENIS BARIČ, učenec 5. razreda OŠ III M. So.bota: »Pri nas doma kadi mama, oče pa ji govori, naj preneha. Rekla je že, da bo to res storila. Tudi jaz bi bil tega vesel. protikadilskem zakonu, slim, da je dobro, da so ga sprejeli.« MONJA KOLBL, 7. OŠ Veržej: »Moram priznati-da skoraj nič ne vem o no^ zakonu, ki bo prepo' Mislim, da bi bilo lepše, če tudi učitelji in učiteljice na šolah ne bi kadili oziroma če jih mi vsaj ne bi videli. Nekoč so me v kopališču fantje nagovarjali, naj tudi jaz poskusim kaditi, a sem odklonil. Vem, da kajenje škodi zdravju. Čeprav ne vem veliko o novem Poseben dan ob meji Že skoraj ves mesec je bil govor o odprtju mejnega prehoda Čepinci - Verica. To se je zgodilo v soboto, 28. septembra. Mejni prehod so odprli ob 8. uri in ljudje z obeh strani so lahko prestopali mejo do polnoči. Veliko si jih je zaželelo, da bi bilo tako vsak dan. Vprašanje pa je, ali se bo to sploh kdaj zgodilo. Kljub temu smo lahko zadovoljni, daje tako vsaj nekajkrat letno. Na ta dan so pripravili v zadružnem domu v Čepincih zelo lep kulturni program. Najprej so nastopili učenci OŠ Šalovci in Markovci, ki so se dobro odrezali. Sledila je gledališka predstava Nindrik indrik, s katero so se predstavili gostje iz Porabja. Predstava je bila nekaj posebnega, kajti vsakdo, ki je bil v dvorani, se je nasmejal prav do solz. Nato je nastopil ansambel Lacija Korpiča z ženskim kvartetom. Zaigrali in zapeli so po-rabske pesmi. Predstavila seje tudi mlada prekmurska pevka Sergeja Sukič, kije prav tako nadušila obiskovalce. Za njo so nastopile ljudske pevke iz Šte-vanovec. Zapele so lepe pora- kajenje na določenih J in težko si predstavljam-, bo to potekalo v praksi. , predvsem mislim, da^^L biti vsak sam dovolj 313 da bi prenehal s kajenj^’ J je to škodljivo za zdraVr?' tem smo se lani P°SoV,.ni šoli in mislim, da bi^jf tem večkrat govoriti. sem pa se seznanjati s P dicami, da ne bi tudi m L stali kadilci, ko born° liko večji. No, tudi z zakoni se ® p lahko nekaj doseže.« ' > I bske pesmi, ki jih znam0 S tudi v Prekmurju, nastopil še naš Mlad1®®’ vski zbor Čepinci -Za dobro voljo pa je P® trio Črnko. Zabava jetraJ ranega jutra. To je bil poseben di ob meji na tem kon°® nije in Madžarske. DARINKA^ Novice od tu... Primorska skupina Faraoni je posnela videospot za skladbo Sem takšen, ker sem živ, za katero so na Melodijah morja in sonca prejeli nagrado za interpretacijo. Skupina pa ne počiva, saj pridno snema nove melodije za kaseto in ploščo, ki naj bi decembra zagledala luč sveta. J" Pravijo, ženske predvsem, da je Vrtnar alias Sasha vročekrvni ljubljanski zapeljivec, ki zna marsikatero žensko speljati na svoje limanice. Glede na njegovo glasbo so prepričane, daje precej vročekrven in da zna zagrabiti tako, kot je treba. O tem, kako trdo zna zagrabiti, pa bodo več vedeli povedati moški. ... in tam Nigel Kennedy, mogoče se ga najboj spomnite po tem, ko je pred kakšnimi petimi leti v punko-vski izvedbi igral Vivaldijeve štiri letne čase, je pred nedavnim izdal ploščo Kafka. Tudi pri tem projektu nadaljuje s svojo osnovno idejo, združiti včasih najbolj nenavadne glasbene zvrsti. Pri tej plošči so mu pomagali Stephane Gra-pelli, Jane Siberry, Brix E, Smith in Ravi Shankar. Še eno glasbenikovo življenjsko pot si bomo lahko ogledali na filmskem platnu. Posneli bodo namreč življenjsko zgodba slepega pevca Steveija VVonderja, ki seveda svoje glasbene poti še ni končal. Najbolj pa si za glavno vlogo prizadeva Eddie Murphy, ki je tudi njegov veliki občudovalec. Leteči potepuhi Pišite jim! MOTRHEAD 98 Pu8ddletown, Crescent Poole, Dorset BH17 8AN ENGLADND ICE-T c/o Ryhme Syndicate 451 North Reese Plače Burbank, CA 951506 Glasbena uganka Alka Vuica je tista, ki se poleg žene najbolj suče okoli Magnifica. Glasbeno seveda. Prvilno je zapisala tudi Zlatka Zadravec, Brekovci 41b, 9201 Puconci. Čestitamo! Obvestilo o nagradi bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke: Leteči potepuhi so zadnje lepe sončne dni izkor^ manje in na tržišče poslali svoj drugi videospot za Blues, ki je iz njihovga prvega albuma Zguba časa Ta album je sedaj ponatisnjen že četrtič. Režiser j£ zelc, pri snemanju pa je sodelovalo okoli petdeset 1JU iz skladbe Pojem blues pa so posneli v največjem toplozračnem balonu v zraku nad Ljubljano. .. ppA Zgodba: pevec Klemen prepeva, da ga ni prav m0 3 ker gaje punca zapustila, njegovo dejanje pa kaz sprotno. Razočaran pomisli na samomor, vendar m. nak spota kuža Frik ukrade »štrik« (vrv), s katerih0 končati svojo nesrečo. Pevec in kuža postaneta prt skupaj potepata po mestu. Klemen igra na ulici kot poulična glasbenika dobro zaslužita. Z zaS narjem najameta starega BMW-ja iz leta 1938,s j odpravita na potep. . nasAr Snemati so začeli že sredi maja, takoj po vrnitvi zs(, je v Španiji. Vendar so morali snemanje prekiniti, ker [^va^ Došlo v prometni nesreči hudo ponesrečil, zato jeJ^D x seča strogo počivati. Kasneje pa jim je nagajalo še Upa^ me, zato so morali snemanje večkrat ponavljati, P1^1 s0 Al stali kar na cesti sredi gozda. Zadnje kadre spota Pa šele septembra. Tako je snemanje potekalo prav na j za prvi videospot, ki so ga snemali samo kakšen Skupina Leteči potepuhi je bila namreč nadvse u deospotom svoje prejšnje skladbe Bicikl, kjer je Metka Albreht. Tudi v novem videospotu jo l3^0 A veste, kdo je pevcu Klemnu ukradel Metko? Sam J° pfi? | dar Klemen prav nič ne žaluje, sa je dobil noveg I Frika, pa tudi avto ni od muh. ® | Naštejte vsaj dva hita skupine Faraoni! Odgovor: S e a s * Odgovore pošljite do 25. oktobra na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite prebirati v rubriki Na glasben^ sceni. Če ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih željah! V lendavskem klubu Sir Oliver bo v soboto, 19. oktobra, koncert vrhniške skupine Hic Et Nune, ki sodi med najboljše sodobne zasedbe na slovenski glasbeni sceni v 90. letih. Skupino so leta 1992 in se še « uvrstili na novi roc dili prepričanje n”1^piP| tagonistov, daje ogromnim potenci0 lahko postavi ob b° koli tuji zasedbi sbene usmeritve-tkim je izšel njihov P .6y. Vstopnina je 200 t° ;;; y V sredo, 31 • istem klubu nastop11 } KUD Idijoti. 13 17. oktober 1 996 zZ naših krajev ^esika pri Stročji vasi Mlinar Ivan Srša iz Globoke Streljajo že od 1948. leta ^darji le še upokojenci leta 1918 so v Presiki odprli rudnik rjavega premoga. Ko-dcttiačjSa-d0 1970. leta, nato pa prenehali. To je bil velik udarec za delavciJ,n Ahčane, saj je tako naenkrat ostalo brez dela več kot 30 ■ lakrat sojih veliko upokojili, nekateri pa so se »prezaposlili«. h i« d1 IJ O i' i« |t i? fr »cvete! C3Sa’ ko je rudarstvo lzv’ra tudi strelska vili 19« ieS'ka’ ki s°j° ustano-VsedaniA^’Uspešno deluJe še novfcp m.ca?u in ima 70 čla-Mai/681 - ? °k°lice. Mlajši tejšj Da / Zra6n*mi puškami, sta-^'»li Dntveda tudi z malokalibr-^eiiKEk am* 'n se udeležujejo ^esika' ln drugih tekmovanj. MariihJe tore1 znana ne le po Vva<;idmpak še po strelcih. »koli 2V 5° gospodinjstvih stvorny -Ud'' Ker se s kmetij-k dva obsegu ukvarjata ^kolievoet'j' (btebjaničevi in imeli dovolj prometa. Izguba pa menda ni velika, kajti Presiča-narji imajo do trgovine v Stročji vasi le tri kilometre vožnje, do Ljutomera pa pet kilometrov. Skozi vas pelje republiška cesta, ki vodi do Dravskega Središča. Marsikdo ima na to cesto moreče spomine, saj seje 1991. leta po njej valila koloma tankov 1!’ Pf K1' #1 # F s«f 'i f f f i r i' y dri -u več*na ljudi odvi-i'h dObi dohodkov. Precej So ni !>rudarsko« ali kako ^nih vi11.'00’ nekaJ j>h je za-?zir°rna Ljut°meru, z obrtjo Sn Da carnost°jnim podjetni-^ar, avtoj6-11^3^^0 trUe: avt0‘ ^ki^-k^arm podjet-Ihiije ml ?pec^aliziral za posta-. ^nihsten. V Presiki so imeli dlje časa trgovino in okrepčevalnico, vendar sta »usahnili«, ker menda nista Ko v Presiki ne bi prekinili z rudarsko tradicijo, bi se vas prav gotovo razvila v večje naselje s pomembnejšim središčem. Ker pa m bilo tako, je ostala Presika podobna vasem v bližini: asfalt, telefon, transformator, kapela, vodovod, nekaj novih hiš, par dobrih kmetov, nekaj zaposlenih in - veliko upokojencev. - Fotografija: Š. S. jugovojske, ki je šla osvajat slovenske mejne prehode. Naša teritorialna obramba in drugi so to seveda skušali preprečiti. Padle so žrtve, topovske krogle JA pa so v Presiki podrle dve hiši, na mnogih drugih stavbah pa so nastale luknje. Prizadeti držini sta postopoma dobili nadomestni hiši, sledi krogel na pročeljih drugih stavb pa so prav tako odpravili. V Presiki so lepo obnovili tudi neogotsko kapelo, zgrajeno v spomin vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Za tako imenovano infrastrukturo pa je tudi poskrbljeno: imajo asfaltirano najpomembnejšo cesto, dovolj močno električno energijo, primerno število telefonov ... Le z vodovodom je nekaj težav. Priključen je na ormoško vodno zajetje, katerega zmogljivosti pa naj bi bile preskromne za nadaljnje priključevanje. Tako kakih 15 gospodinjstev iz Presike nima upanja, da bi vodo dobilo iz tega vodnega vira. Pač pa obstoji tehnična možnost, da Presiko v celoti priključijo na ljutomersko vodovodno omrežje. š. s. aJevna skupnost Miklavž pri Ormožu J^Jizabeta ima kar 92 let a vinogradnikov in le malo gostincev l^11' ^rm°žu- Razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom v aJ^arjeni na vzhodu in Vinskim Vrhom na zahodu kraj ceste novica r?Čja vas- Skozenj teče Libanjski potok, čigar dolnji izvir je l^nii , teka izPo>Prekmurec«. lik H Miku Upnost sestavljajo IhK*’Kevina, Kajžar, živi 'H in Hermane!. W Miki°^-0® 1,565 prebi' \ H de| j avz Pa gravitirajo ^So^1 kalema in Pleši-r v drugi krajevni skupnosti. Nekoč je bil Miklavž že celo samostojna občina. Tudi zdaj si nekateri krajani želijo samostojno občino, čeprav ta hip ne teče noben formalni postopek za ustanovitev. Občina Ormož, kamor spadamo, je ostala nerazdeljena,« je povedal pre- dsednik Anton Kirič, ki je sicer zaposlen na obrtni zbornici v Ormožu. Vežica je že pod streho V pogovoru pa je tudi dopolnil informacijo, ki sem jo zapisal v uvodu. Tako sta zdaj v zadružnem domu tudi gostišče in sedež krajevne skupnosti; leta 1981 so ob osnovni šoli v Miklavžu naredili še prizidek za veliko telovadnico; pred dvema letoma so temeljito obnovili pročelje šole; v letih 1991-1992 so obnovili župnijsko cerkev, pravkar pa končujejo obnovitvena dela na župnišča. Obnovili so tudi podružnično Marijino cerkev na Jeruzalemu. V Miklavžu pa že nekaj let gradijo pokopališko vežico. Z delt so precej daleč, saj jo je treba le še opremiti in olepšati okolico. Brez samoprispevka ne morejo tudi v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu. Nazadnje so ga uvedli 1994. leta, iztekel pa se bo leta ^v^^ožu se je do 1955. leta imenoval Sveti Miklavž. Neka-aj0’ da bi spet dobil staro ime. 1999. Plačujejo ga v vseh osmih krajih, in sicer 2 odstotka od osebnih dohodkov in 6 odstotkov od katastrskega dohodka. Število zaposlenih (in s tem tudi mesečni zne- društva. Dela mu prav gotovo ne bo manjkalo. Miklavževčani in prebivalci drugih krajev se pač vse bolj zavedajo, daje treba naravne danosti (denimo vinogradništvo) bolje izrabiti, treba bo še bolj skrbeti za lepšo urejenost naselij in tako naprej. Je pa tudi res, da je podoba kraja precej odvisna od cest. Človek se pač bolje počuti, če se pelje po asfaltu, kakor tedaj, ko se vzenja po kakem blatnem klancu. V krajih KS Anton Kirič, predsednik ILčlanskega sveta KS Miklavž pri Ormožu, je bil prijeten sogovornik našega novinarja. Miklavž imajo 56 kilometrov cest, sek samoprispevka) pa iz meseca v mesec niha. Predsednik je ocenil, daje z območja njihove KS v rednem delovnem razmerju okrog 450 ljudi. , , Glede na to, da je rta miklavs- kem območju 305 hektarjev vinogradov, bi človek pričakoval, da kar mrgoli gostiln, vinotočev in turističnih kmetij. Pa ni tako! Češe predsednik ni zmotil, potem so (v treh krajih) vsega skupaj le štiri gostišča. Saj ne gre za to, da bi človek obiskoval gostilne in podobne lokale (tudi kmetije), da bi se »nalival«, ampak gre za to, da se človek, posebno če je tujec, ima kam dati. Morda pa bodo ščasoma le dobili kako kmetijo odprtih vrat? Kdaj bo drugače? Čeprav imajo pri Miklavžu kulturno društvo, le-to menda ni ravno aktivno, vendar je upanje, da bo čez določen čas bolje. Dobro kaže tudi pobudi o ustanovitvi turističnega od tega jih je asfaltiranih 11 kilometrov, kar sicer ni malo; veliko več (kar 45 kilometrov) pa je še makadamskih. S predsednikom miklavške krajevne skupnosti sem se dodobra zaklepetal. Medtem so trgači grozdja že pokosili in drug za drugim šli v vinograd rezat nove grozde sladkega pridelka. Trstenjakovi so med največjimi vinogradniki, saj imajo 1-hektarski nasad. Čas je že bil, da kosi tudi Anton Kirič, potem pa gre brž v gorice. Poslovil sem se. Na poti pa sem razmišljal, ali kdaj kako kupico izprazni tudi najstarejša občanka v miklavški krajevni skupnosti Elizabeta Fekonja iz Velikega Brebrovnika, stara 92 let? Če ne, o čemer pa dvomim, saj je dobro vino tudi zdravilo (za telo in dušo), potem se ponuja priložnost na novembrskem srečanju (in pogostitvi) občanov, starih več kot 70 let, in takih je na miklavškem območju 135. ŠTEFAN SOBOČAN Zakaj se mlinsko kolo ne vrti? Mlinarska tradicija je šla iz roda v rod - kaj pa zdaj? Izpod hriba Strmca priteka potok Potok, ki teče v globeli med Presiko in Globoko ter se pri Veščici izliva v Ščavnico. Včasih se je voda razlivala zunaj struge in poplavljala okolico; odkar pa so ta vodotok uredili (izravnali strugo, odstranili določene ovire), ne poplavlja več. K sreči se nad dolinico tudi ne utrga več oblak, kakor se je nekoč, zaradi česar je potem nastala velika poplava, posledice na stavbah pa se poznanjo še danes. Človek je nekoč, vsaj tako se zdi, bolj izrabljal majhne vodotoke kot jih danes. V mislih imam predvsem plavajoče murske mline in mline, ki so jih postavljali na potokih. Tudi na globoškem Potoku se je vrtelo mlinsko kolo. Ivan Srša mi je povedal, da je mlin dal zgraditi njegov stari oče, potem je z mlinarstvom nadaljeval oče, nazadnje pa še on. Mlin so postavili ob kanalu, ki so ga (v obliki loka) izkopali ob Potoku. Vodni tok so seveda zajezili. Potem ko se je nabralo dovolj vode, so odprli zapornico in voda je tekla (zgoraj) na mlinsko kolo ter ga vrtela. V Sršenovem mlinu sta bila dva para mlinskih kamnov, ki sta mlela ne le koruzo, ampak tudi žito. Ivan, ki seje za mlinarja uradno izučil pri tujem mlinarju -Viktorju Sercu, ki je imel mlin na Ščavnici - je povedal: »Kolesa našega mlina so se vrtela tja do 1980. leta. Potem pa smo zašli v dilemo: ali mlinsko kolo in notranje .postrojenje’ obno- Četudi Ivan Srša iz Globoke zagotovo ne bo več gradil potočnega mlina, je ohranil šest mlinskih kamnov. Vselej, ko gre mimo njih, se spomni svojih mlinarskih časov. Kamne, ki so na prostem na dvorišču, občasno očisti. - Fotografija: Š. S. kladivarji, po domače ,čekičarji’, ki so bili na električni pogon, omislili pa so si jih na skoraj sleherni kmetiji. Uporabni so bili zlasti za mletje koruze za pokladanje živini. Odstranili smo torej dotrajano mlinsko kolo in notranjo opremo. Ta je ščasoma končala v peči, ohranili pa smo šest mlinskih kamnov.« Seveda sem si jih želel videti. Ivan Srša me je povabil h gospodarskemu delu domačije in pokazal mi je pripomočke, ki so nekoč mleli zrna v moko. Kamni na tistem mestu »čakajo« že 16 let. Mlinarja sem seveda povprašal, ali jih bo morda kdaj spet uprabil v mlinu. Odvrnil je, da najbrž ne, saj so kanal, kije vodil od potoka k mlinu, zakopali, podrli so tudi nekdanje mlinsko poslopje in v njegovi neposredni bližini je zrasla lepa stanovanjsko-gospodar-ska stavba. Srševi iz Globoke pa vendarle niso brez mlina. Na steni gospodarskega poslopja so dali pred leti naslikati mlinsko stavbo z vodnim kolesom, na katerega se zliva voda. Pred mlinom (na sliki), ki je na vzpetinici, so mlinski kamen, klopca, drevo, brv, »pomelaji« (ljudje, ki so pripeljali zrnje). Logično sem sklepal, daje tak moral biti tudi njihov (Sršenov) mlin, a mi je sogovornik povedal, daje stenska slikarija kopija neke druge slike, je pa mlin precej podoben nekdanjemu njihovemu, zato pač krasi pročelje. Tako: Sršev Ivan iz Globoke pri Razkrižju mlina nima več, verjetno ga niti več ne bo postavljal na novo, pač pa živi v spominih na nekdanje mlinarsko življenje, na kar jih »opominjata« tudi slika in mlinski kamni. Da seje prekinila mlinarska tradicija, so krivi predvsem domači električni mlini - »čekičarji«. Š. SOBOČAN Na turistični Ferencovi kmetiji v Kraščih so pripravili prireditev Dnevi koruze. Številni obiskovali od blizu in daleč so se tako seznaninili s pridelovanjem koruze, dobrotami, pripravljenimi iz koruzne moke, raznimi običaji, denimo z ličkanjem koruze ... Na prireditev je prišča tudi Marija Rajter iz Turnišča, ki je prikazala pletenje cekarjev iz koruznega »bilja«. - Fotografija: F. Kuhar 14 vestnik 17. oktoberj^r 'z naših krajev Kapucin Karel Gržan živi v samoti Ubog med ubogimi V letošnjem pregledu o prestavitvah slovenskih katoliških duhovnikov, ki ga je objavila Družina, na kratko pa smo ga objavili še v Vestniku, je tudi ime kapucina Karla Gržana. Zadnji dve leti je bil vodja Doma duhovnosti Benedikt v Kančevcih, poleti pa je bil, kot je bilo zapisano, »razrešen te službe.« Ker ni bilo navedeno, zakaj, so ljudje začeli po svoje komentirati njegov odhod. Kdo je in kje je brat Karel? Zvedel sem, da je odšel v samoto. Odkril sem tudi njegov dom. Prvič, ko sem obiskal zapuščeno hišo v vinogradniškem območju Globoke pri Razkrižju in potrkal na vrata, se ni oglasil nihče. Kljub temu sem pritisnil na kljuko in odprl vrata, ki niso bila zaklenjena. Za hip sem vstopil in brž ugotovil, da živi v uboštvu. Ob drugem obisku - bilo je sredi prejšnjega tedna - sem brata Karla zagledal na prostem pred hišo. Sedel je na preprostem lesenem stolu in bral. Tudi meni je ponudil podoben stol in potem sva na kratko pokramljala. Vsi smo bratje Kapucin Karel Gržan želi, da ga ogovarjamo z bratom. Povedal je, da je kot srednješolec v gradbeni šoli v Celju odkril otipljivost božje navzočnosti, ki je zanj postala tako omamna, izpolnjujoča, daje sklenil zapustiti »vse« in se ji prepustiti. Po študiju teologije in magistrskem izpitu iz dogmatičnih ved je devet let deloval na Ptuju v župniji sv. Ožbalta, zadnji dve leti pa je bil vodja Doma duhovnosti Benedikt v Kančevcih na Goričkem. V enajstih letih duhovništva je vodil tudi številne duhovne vaje in se oglašal s pisnimi prispevki, predvsem v Družini; deloval je tudi na Radiu Ptuj in pozneje na radiu Murski val. ' »V zadnjih štirih letih se mi je postavil božji izziv: ali si res zapustil vse? Si ubog med ubogimi, kot je bil Jezus, kd se je približal naši človeški stiski? Z dovoljenjem kapucinskega reda sem se umaknil v samoten kraj v Globoki 95, župnija Razkriž-je,« mi je povedal brat Karel in tako razblinil vsa natolcevanja, na primer tisto, da je moral oditi »zaradi kazni«. Trije vzorniki. Hiša, v kateri živi, je preprosta (zapuščena). Ne zaklepaje CANKOVA ■ TIŠINA - V odloku o krajevni turistični taksi v Občini Cankova - Tišina so med drugim določili, da bo krajevna taksa, kije prihodek občine, znašala 110, prenočitvena taksa (prihodek države) pa 20 tolarjev. Obe taksi sestavljata turistično takso. Te zneske bodo morali plačevati gostje ob začasnem bivanju na območju občine. M. J. Cmo-bela preteklost Murska Sobota je v zadnjih štirih desetletjih hitro menjavala podobo. Ta razglednica je bila narejena 1961. leta pri Putniku v Zagrebu. Na desni strani so še vidne hiše nekdanjih soboških trgovcev Josipa Kardoša, Hiršla ter družine Ascher. Zdaj stoji tukaj velika poslovno-stanovanjska hiša, poimenovana Šoping. Škoda, daje ime povsem tuje. In če si še ogledujemo razgle- dnico, vidimo bomo cestno razsvetljavo, telefonsko govorilnico pod kostanji hotela Dobrai, ki po vojni postane Zvezda, pa tudi promet na glavni oziroma takrat Titovi cesti je boren. Ulica je bila tlakovana z granitnimi kockami, ni še urejeno križišče in ni poslopja, kjer je danes Jelša ... F. Štefanec ne podnevi ne ponoči. Če ga ob določenem času ni doma, obiskovalec najde pisno sporočilo, pravzaprav povabilo, naj vstopi in poišče (najde) košček miru v njegovi kapeli. Ta je v prednji sobi, v njej pa so: preprosta okrogla miza z Marijinim kipom in Najsvetejšim, ob strani sta dve klopi, na steni velik križ in ikona sv. Frančiška. V kuhinji, ki je ob omenjeni veliki sobi (kapeli), so: preprost star vzidan štedilnik, miza in trije stoli. Posoda: dve »sk-lečki« (skledici). Od jedilnega pribora ima brat Karel le žlico in nož. Na steni kuhinje je podoba brata Carla de Fuckoja - ustanovitelja reda malih Jezusovih bratov. Le-ta mu je, poleg sv. Frančiška in matere Terezije, največji vzornik. Živel je v samotnem kraju med narodom Tuaregi v južnoafriški Sahari. V hiši brata Karla je tekoča voda (vodovod), do nje je napeljana tudi elektrika, a je že lep čas izklopjena. Sam je ne potrebuje. Počiva na trdi postelji. Tudi nočna molitev Kakšen pa je dnevni urnik človeka, ki je odšel v samoto? »Od 2. do 3. ure nočna molitev, potem do 5. ure počitek. Med 5. in 9. uro čas tihote, molitve in maše v kapeli. Med 9. in 13. uro delo (pomoč tistim v okolici, ki sami težko delajo). Od 13. do 17. ure čas v kapeli: branje Svetega pisma, Vodila sv. Frančiška, meditacija ... Med 17. in 19. uro delo. Od 19. do 21. ure večerna molitev, nato počitek do 2. ure naslednjega dne, ko se vse našteto spet ponovi.« Brat Karel želi živeti čimbolj dosledno po Vodilu sv. Frančiška. Torej: ljubezen do Boga, bližnjega ...; brez vseh »zavarovanosti« (imetje in podobno), kar bi ga dvigovalo nad uboge. Torej želi biti enak z njimi, ubogimi- »,Ob vseh konfliktih, tesno bah in boleznih, ki jih prinaša duh izgubljenosti Zahoda, bi rad verjel Evangeliju tudi v radikalnih zahtevah: rad bi bil blizu Boga in ubogih.« Četudi sam, ni sam! »Niti v enem trenutku svojega bivanja v samotnem kraju nisem doživel samote. Samota je pekel. Tudi Bog, čeprav je eden, ni sam - je Trojica (Oče, Sin in Sveti duh, op. p.J, krogotok sprejemanja in podarjanja. Je Ljubezen, ki želi vstopiti v naše zemeljsko življenje kot odrešujoča bližina. Z mano so Njegova ljubezen, Njegov mir, Njegova bližina. Živim polno življenje v Njegovi navzočnosti. Človek Je sit besed, sit govornikov, žeja nas po ljubezni: ljubiti Boga tako močno, da nas izzove k ljubezni do bližnjega; je očarljivost, je polnost življenja. Ali lahko storim še kaj večjega? To ne velja samo zame!« Brat Karel je v nadaljevanju pogovora na prostem pred hišo v Globoki tudi pojasnil, zakaj se je odločil živeti brez varnosti. Torej, zakaj hiše ne zaklepa. »To je nujen pogoj za odpr PRIMERA novo Primero obesami, ki zagotavljajo izjemno vodljivost in stabilnost avtomobila, varnejšo kat08® ’ novimi lučmi, ki dajejo sedemdeset odstotkov več svetlobe,... Že od 29.400 OEM Poglejte v tretje tisočletje - še bolje, odpeljite se vanj. Nemški inštitut TUV je Primero testiral in postavil na prvo mesto med kon Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo- KOS. Polže a, telefon; 063/ 701060 BARLOG, Trebnje, telefon 478 NISSAN ADRIA d.o o . Slovenska 54, Ljubljana AVTOHIŠA. Murska Sobota, tei.: 069/ 32 209 ASM FERK. Manbor, telefon: ^>"/242 ZJ s Pooblaščeni trgovci in serviserji za področje Slovenije: MG, Muta, telefon: 0602/ 61 760 AVTO MOČNIK, Kranj - Brilo , --. 441l6v v AVTONISS. Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 FABJAN. Branik, telefon: 065/ 57012 VAŠ AVTO, Celje, telefon. ^/8935*= J. KRULC. Moravče, telefon: 061/731143 PIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 372 333 SALON NISSAN Lipnik, Velenje. ^/232^ VIDRIH, Otočec-Novo mesto, telefon: 068/ 75 180 TRUNK, Ljubljana - Ježica, telefon: 061/ 342 692 AUTOCOMFORT, Novagonca-boika1, g ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/81389 AVTOSALON Kovinarska, Vrhnika, tel.: 061/753 842 NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon. tost, za čuteč odnos do Boga, ki se dopolni v odprtosti človeku.« Kako dolgo pa bo ostal v samoti? »N prvih 40 dneh sem spoznal, da tihota omogoča dobro »slišanje« božjih pobud. Te postajajo z vsakim dnem vedno bolj jasne.« Vsem vse dobro! Odhod brata Karla iz Doma du- Pogled v preprosto kapelico, ki si jo je uredil brat Karel v prednji sobi zapuščene hiše v Globoki pri Razkrižju. hovnosti Benedikt v Kančevcih v neznan kraj, je povzročil razne govorice, natolcevanja. Tudi sam je o tem nekaj slišal. In kako vse to komentira? »Naslajanje nad govoricami je hrana zagrenjenih ljudi. Jezus mi daje svoj mir in Ijube- zen, vodi me po poti, na katero me je izzval. Molim za vse in jim želim dobro. Molim, da bi Jezusova ljubezen pregnala njihovo zagrenjenost; da bi lahko začutili Življenje v vsej polnosti, ki se imenuje Sreča. Tako brat Karel. Sprejel je božji izziv in sam odšel v samoto. Tisti, ki nimajo nobenega izkustva samote ali tišine in imajo v svojem ozadju vedno hrup, bodo nedvomno težko razumeli puščavnika ali samotarja. Kotički srca se odpro »Samotarjevo življenje ljudje pogosto idealizirajo, nanj da se gledajo kot na len e. od stresov in vsakdanji tosti. Kritiki ga P?jmUJJ:čno-strahopeten beg iz.re . fa. sti,« beremo v reviji । blet. Brat Karel se m zaradi bežanja pred tv0 vestjo, ampak ker mu F )a, lel notranji glas.^E odi. goslovov samote je tev od izrecne zahteY, drugih merim po pričakovan ljudi. Lahko semP^sseb0j jaz. Srečanje s sam iz obličja v obličje v ni samoti J e iskanja odpihne ' kustvo. Privide km se ne proč, slepi kotički s sle. morejo več upira i cejšnja dnjič odpro ... Ka k jti j6 stopnja psihične s sa. potrebna, da clov ■ mozavedanjem m . o sa-rak od spoznanja re • goga, mem sebi do spoznanja ki je Resnica.« !tnere Sedanje Nvljenjsk brata Karla Gržana nis kot ve, seveda, če gledamo ljudje, navajeni ugod utegne biti poztrM. ' az in sneg. Tja, do I S y vanja, cesta Pra^.f „ra(i splužena, sajje^a je^ vem tudi, ali ima tudi res, da življenj L :egovo,^ motarjev pa ,ak°[ddanjih divji asketizem nekd“ blažja vniških očetov, ampa« di lika samote, ki vodi 1° J ŠTEFAN SOB 17. oktober 1996 15 Avtomobilizem ® TOYOTA Toyota Ferenčak, Lipa 20, 9231 Beltinci, tel., faks.: (069) 42 530 RENAULT - pri vseh modelih COROLLA akcijska prodaja ABS-sistemov, le 1000 DEM COROLLA KOMBI COROLLA 4 WD - el. pomik stekel - centralno zaklepanje - zračni blazini - 3-letna garancija na motor - 6-letna garancija na pločevino - ugodna posojila RAV4 2.0 4WD 95 KW/129 KM - 3 ali 5 vrat - 2 zračni blazini - el. pomik stekel in bočnih ogledal - centralno zaklepanje - servovolan 40.158 DEM PASEO 1.5, 66 KW/ 90 KM - servovolan - 2 zračni blazini - el. pomik stekel - centralno zaklepanje - blokada motorja abs 33.177 DEM SERVIS IN PRODAJA HIACE 2.4 BUS D/TD 66 KW/ 90 KM (TD) 58 KW/ 79 KM (D) - servovolan 32.375 DEM - zračni blazini - zategovalec varnostnih pasov spredaj - dodatna zavorna moč COROLLA 27.435 DEM 32.623 DEM CREDITANS1ALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana reditansla,E d. d., daje v svoji enoti 11 v Murski Soboti posojila za - novih in starih avtomobilov. Posojila do 60 % vrednosti avtomobila 'p°soji|o 'Niio za dobo od 12 do 24 mesecev -TOM + za dobo od 24 do 48 mesecev -TOM + za dobo od 48 do 60 mesecev - 10% 12% 'Strnv TOM + it/ kom?' °dobdtve 2,0 % od zneska posojila za '^Vate banke in 2,5 % za druge ^r°Var|je vračila posojila s plačilom ■^ne premije ■obrp ^P vozil FORD in MARUTI 'Stmsina mera TOM + 9 % ^no ?dot]r'tve % od zneska posojila । st najetja višjega zneska posojila ^»1 780 ^JEDUZALEM Prodajain o d m o ž servis vozil Servisno-prodajni center Ormož, Hardek 44c tel.: (062) 701 106, telefaks: (062) 702 351 RENAULT MEGAN - takojšnja dobava : ugodno posojilo: R+5 Meganert Priporočamo tudi nakup drugih modelov iz programa RENAULT. V zalogi pestra ponudba rabljenih vozil različnih znamk. IN ZAKAJ PO RENAULT PRAV V ORMOŽ? Prijazni prodajalci - strokovni nasveti -zagotovljen servis - ponujamo vam originalne dele RENAULT V starosti 91 let je v Torinu v Italiji umrl inženir Dante Giacosa, konstruktor avtomobilčka Topolina, ki so ga začeli izdelovati 1936. leta. Starejši bralci se boste še spomnili, kakšen je bil ta dvosedežni štirikolesnik. Na osnovi osebnega avta Polonez so v tovarni FSO na Poljskem izdelali dokaj robat poltovornjak. Toga zadnja prema in listnate vzmeti zagotavljajo visoko nosilnost, saj je mogoče naložiti na FSO truck (tako se avto imenuje) več kot 900 kilogramov tovora. Truck poganja 1,9-litrski dizel motor (69 KM). * naj bi jo novembra. Dolga je 3,72 in široka 1,69 metra, na voljo pa bo s tremi paketi serijske opreme (LE, LS in LX) in dvema bencinskima motorjema. Vse različice bodo že serijsko opremljene z voznikovo zračno vrečo, s samozate-govalniki varnostnih pasov, z ojačitvami v vratih, elektriko za stekla v vratih, z osrednjo ključavnico in kodo za vžig. Lastniki in drugi ljubitelji vozil porsche so se prvič združili v klub že leta 1952. Do danes je takih klubov že 350 v 137 državah, letos pa se jim je pridružil še naš narodni klub. Po podatkih iz kluba Porsche je v Sloveniji registriranih kar 150 'vozil te ugledne znamke. Porsche klub Slovenija ima sedež v enem od hotelov v Logarski dolini. Španski seat bo športnim kupcem poslej ponujal tudi ku-pejevsko karoserijsko različico modela cordoba. Novinec nosi oznako SX, opremljen pa je z odbijači v barvi avtomobila, z zadnjim spojlerjem, 15-colni-mi litimi platišči, bifokalnim žarometom in strešno anteno. Od preostalih cordob se loči tudi po spremenjenih sedežih, prevlekah ter drugačni prestavni ročici in volanskem obroču. Naslednica lancie Y10 se imenuje lancia Y. Predstavili Ameriške raziskave kažejo, da je zračna vreča za voznike manjše rasti lahko nevarnejša, kot so sprva predvidevali. Ne poročajo pa, kaj je treba narediti: naj taki vozniki sploh ne sedajo za volan, ki ima tako napravo, ali pa naj počakajo, da zrastejo. AVTO ORI - prodaja in servis Murska Sobota, Obrtna cona, tel./faks: (069) 31 042 VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM ZA VSA VOZILA POSOJILA IN ZAKUP PRI PORSHE LEASING SLO 16 vestn i K 1 7 ■ oktober Avtomobilizem zavarovalnica triglav OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA AMD ASTA d. o. o NOVO ^MONROE Slomškova 51, Murska Sobota, (069) 21 385 VESTNIK AUV Radio Murski val 94,6 Mhz NOVO - PODJETJA, OBRTNIKI, AVTOPREVOZNIKI - VAŠA VOZILA, IZLOŽBE, REKLAMNE TABLE OPREMIMO Z NAPISI - novost: magnetne TABLE Z VAŠIM ZNAKOM ZA VOZILA, KI JIH PO POTREBI LAHKO SNAMETE AIRBAG SERI!«]! PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AMORTIZERJEV GRNTRR P. E. MURSKA SOBOTA tel., faks: (069) 32 296 tel.: (069) 21 172 Noršinska 2, 69ooo Murska Sobota faks-. (069) 21172 PRODAJNO-SERVISNI CENTER VOZU SKODA felicia VW, diesel 1,9 felicia GLXI felicia GLX 1,6 VW-motor, ABS, 2 x zračna blazina m. p. c. 1.686.351,- SIT 1.320.000,- SIT 1.510.000,- SIT 1.925.000, SIT felicia PICK UP 1,9 D 1.353.752,- SIT s 5 % p. d. IZKORISTITE NIŽJE CENE VOZIL IN DARILNI BON - posojila do 5 let brez pologa - možnost menjave staro za novo PRVI SERVIS BREZPLAČEN ^^TlOtOd^^ S.O.S. Company Veščica 4e, 9000 Murska Sobota tel.: 069/23-507, fax: 069/31-576 GENERALNI TRGOVEC £ SERVISER ZA POMURJ*1 ---- LADA CENTER JAGODIC 40 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 ^e, ODPRTO: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od imate vozniški izpit? XT17 Obiščite nas v NORŠINSKI2 v MURSKI SOROTI NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLVden|ea^ Posojila brez pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in samostojne podjetnike ug AVTOMOBILI V ZALOGI - SISTEM STARO ZA BRANSBERGER NIVA 1700i AVTOSALON $CHRYSLER $Jeep KlA KlA MOTORS DOLGA ULICA 79, ČERNELAVCI, Tel./Fax: 069/21 238 SAMARA 1500/5V 12.630dem Novost v Sloveniji: SAMARA 1500i od 12 ---------------------------------------- * avtom Ir VUlKOHi* OB NAKUPU PODARIMO prevleke in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 12-LETNA TRADICIJA 17. oktober 1 996 17 Avtomobilizem If zavarovalnica triglav vfe OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA OPEL -^ctra zdaj CENEJŠA ZA 2.000 DEM AvtoRajh Po ugodnih cenah in možnostih plačila vam ponujamo: v/ o.o.’lndus avtopralnica dinitrol center trgovina prodaja vozil servis Jeruzalemska 1, Ljutomer telefon: 81 560 TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI ZA OSEBNA VOZILA, AVTOLAKI IN A VIOLI CARSKI M MATERIALOM OPEL e- 069/ 31 645 - rezervne dele za osebna vozila - avtolake - originalne in mešalne - ves avtoličarski material - avtomobilske plašče svetovno znanih izdelovalcev z brezplačno montažo in centriranjem - akumulatorje od 36 do 180 Ah - izpušne lonce in vetrobranska stekla za vse vrste vozil, ki jih po želji tudi vstavijo - avtoprevleke - motorna olja - avtokozmetiko - antifriz AVTO RAJH, Jeruzalemska 1, Ljutomer, telefon: 81 560, telefaks: 83 560 h. 'Mih at?Uarjem vožnja po Sle,jCestah ne bo.več ^in u so zgledu Švi-^^■Avt ' b°do posebne Orn°bilist se bo lah-tjfea da nakuP nalepke, ki za nalePko K H pr ‘ a'i za nalepko za «»vSlSnb° stala 70 šilin-h lretja 550 šilin’ Ven bodo nalepke za ^^aial^ l0'dnevnih ne ^(80 $ pale za dva % 2 0 šilin gov) in za let0 na> gOv)- Seveda uva-pke za avtobuse in iksti. * k'se poča-Vnski z 7e Prav gotovo nov V.pr0mo.°n 0 varnosti ce-% Potem' ° ^^ovem os-\ ° r4Znr- predlogu, o kate-'L^biio v državnem in zapisa- K p 'di« m naj bi bil po meri ljudi, je bilo pričakovati, da ga bo državni zbor končno sprejel. Pa ni bilo nič od tega, kajti poslanci »mirujejo«. Pred nami so volitve, tako da bo zakon sprejet, seveda če bo po meri novih poslancev, šele prihodnje leto. * Pred začetkom prodaje avtomobila Audi A3 je nov model nemškega izdelovalca avtomobi- lov že naročilo več kot 20.000 kupcev, to pa je polovica letos načrtovane izdelave oziroma prodaje. Letno naj bi izdelali 100.000 takih vozil. Audi A3 se je dobro »prijel« tudi v Sloveniji. Letos je pri nas na voljo 150 takih vozil, prihodnje leto pa jih namerava Porsche Slovenija prodati 400. Model z 1,6-litrskim motorjem in opremo atraction stane menda 33.697 mark. AUDIOSERVIS - AVTOAKUSTIKA - montaža avtoradiov In druge avtoakustike - popravilo vseh vrst avtoradiov, radijskih sprejemnikov in videoreknrderjev - prodaja avtoradiov in zvočnikov BLAUPUNKT in (novost) PIONEER. avtoradio avtoradio J• BLAUPUNKT 0 3231 KEH]400 4x25wattov samo (^PIONEER FRANC TKALEC, s EL9 A J U LJ L J L Markišavska 3a, Murska Sobota ................. tel./faks: 069 22 640 VOZILO ODKUPIMO IN TAKOJ IZPLAČAMO! - prodaja in odkup vozil - posredniška prodaja - menjava rabljeno za novo in rabljeno za rabljeno KUPON Bosch Group z montažo samo Zvezna 12, tel.: 27 440 UGODNA PRODAJA VOZIL AGROSERVIS d.d. RENAULT v oktobru Murska Sobota MEGANE IN LAGUNA - NIŽJA CENA TWINGO IN CLIO V ZALOGI AGROSERVIS, Kroška ulica 58, Murska Sobota, tel.: (069) 21 630 RENAULT priporoča elf živijenja S tem kuponom imate v OKTOBRU 25% POPUSTA za eno PRANJE VOZILA 18 vestnik, 17. oktober Avtomobilizem Nemško podjetje 3M ponuja na tržišču folijo, ki jo je mogoče nalepiti na najbolj izpostavljene dele avtomobila, s čimer zavarujemo lak pred peskom in drugimi mehanskimi vplivi. Folija je prozorna in je izrezana za posamezne modele oziroma dele vozila: sprednji odbijač, pokrov motorja, prage ... Česa vsega se ne domislijo! * Pri uradnem prodajalcu vozil Citroen, podjetju PDA, poteka posebna akcija za kupce na slovenskem tržišču z naslovom Darilo Citroena Slovencem. Akcija traja do 31. oktobra, kupcem pa je na voljo omejena količina: 260 avtomobilov. Najmanjša (AX in saxo) sta cenejša do tisoč mark v tolarjih, pri večjih in dražjih vozilih pa je popust celo do 2.500 mark v tolarjih. * Čelada (velja seveda za motoriste) se uporablja takšna, kot je bila kupljena. Vsako dodatno barvanje, lepljenje, vrtanje lukenj in montiranje dodatnih delov spremeni konstrukcijske lastnosti čelade. Predvsem se spremeni njena trdnost, to pomeni, da ni več varna za uporabo v prometu, in zato lahko človek izgubi glavo, četudi ima na njej - čelado! * Tačas so na slovenskem tržišču med najcenejšimi avtomobili: VW Polo 45 (17.989 mark), Škoda Felicia (1.320. 000 tolarjev), Suzuki Alto (13. 690 mark), Seat Ibiza (16.966 mark). Renault R5 Five (1. 237.000 tolarjev). Opel Corsa (18.323 mark), Nisan Mikra (16.990 mark), Maruti (10. 990), Lada Samara (999.000 tolarjev), RIA Pride GLXi (14. 990 mark), Hyundai Accent (16.500 mark), Ford Fiseta (17.990 mark). Fiat Panda (18.630 mark), Daewoo Racer base 4v (15.991 mark), Citroen AX šport (1.277.000 mark) itd. * Volkswagen je ponudil komplet za poznejšo vgradnjo katalizatorja v stare avtomobile. Namenjen je vozilom Golf in Jetta od letnika 1984 dalje. Z uravnavanim katalizatorjem in uporabo neosvinčenega bencina se količina škodljivih snovi v izpuhu zmanjša za 90 odstotkov. Kmalu naj bi podobno napravo ponudili še za starejše modele passata, VW-cabria ter za audi 800 in 100. * V rekreacijskem cetru Schwarz See pri Gradcu bo med 31. oktobrom in 3. novembrom atrakcija za navdušence avto-moto športa - tako imenovani Šov 100.000 konjskih moči. Poleg preizkušenih tekmovalnih avtov in motorjev bodo prikazali tudi razno avtomobilsko opremo, oldtimerje, ameriške avtomobile ... * Mnogi lastniki vozil nižjih cenovnih razredov in tisti, ki se vozijo v starejših avtomobilih, ob rednem vzdrževanju vozila pogosto razmišljajo tudi o an-tikorozijski zaščiti podvozja in drugih najbolj izpostavljenih delov. Na trgu, tudi na našem, je mogoče kupiti taka sredstva, recimo kanadsko olje znamke Krown. Olje ščiti kovine pred oksidiranjem in ustavlja že začeto rjavenje; v primerjavi z drugimi zaščitnimi sredstvi tudi maže gibljive dele. Povprašajte pri podjetju Tri krone Škofja Loka. * Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi Alto prava rešitev. Njegova osnova sta gospodarnost in praktičnost. Po zunanjih dimenzijah spada med majhne avtomobile, po notranji ureditvi pa je prostoren in udoben, beremo v »reklami« zanj. Opremljen je z 1.0-litrskim motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 litra goriva. Pri nakupu je zaradi ugodne cene majhna začetna naložba, nizki pa so tudi stroški vzdževanja in zavarovanja. Povsem drugače je, če avta ne potrebujete za vsakodnevne potrebe, ampak za določene priložnosti, ko se hočete z njim (avtom, seveda) postaviti; tedaj je treba kaj močnejšega, dražjega ... * Letos mineva natanko 20 let, odkar je bil predstavljen prvi golf z oznako GTI, zato so se pri VW odločili, da bodo navdušencem ponudili model z oznako GTI Jubileum. V prihodnjem letu pa bodo nekoliko spremenili oznake na drugih golfih. Oznak CL in GL na zadnjem delu avta ne bo več. * Podjetje Sumit Motors iz Ljubljane je septembra začelo ponujati na slovenskem trgu tudi posebej opremljeno različico forda escorda z imenom campion. Na voljo je v tri- ali petvratni karoserijski izvedbi, v serijski opremi pa ima zračno vrečo, ojačitve v vratih, nove sedeže, ki ob trku preprečijo zdrs telesa, in samozategoval-nike varnostnih pasov. Ima izključno 1,3-litrski bencinski motor z močjo 60 KM. * Aral AG je kot prva naftna družba na svetu razvila motorno olje z ekstremno viskoznostjo SAE OW - 40. Popolnoma sintetično olje je že naprodaj pod komercialnim imenom Super tronic. Odslej tudi v Ljutomeru nov sodobno urejen pooblaščen FORDOV sevis, kjer avtomobile servisirajo in ^i^rs^ Nastavljamo podvozje ob pomoči najnovejše, računalniško vodene avtooptike, opravljamo avtokleparske m storitve, montažo in centriranje avtoplaščev. • Prodajamo vsa vozila iz FORDOVE družine. Možnost nakupa na posojilo po zelo ugodni obrestni meč lizing, zamenjava rabljeno za novo in rabljeno za rabljeno. . rcn AVTO RAJH, Jeruzalemska 1, Ljutomer, telefon: 81 560, telefaksjjj^ PEUGEOT 406 1,8 CCM, 112 KM z bogato opremo: - ABS-zavore - servo nastavljiv volan - zatemnjena stekla - električni dvig stekel - centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem - el. vodena in ogrevana zunanja ogledala - zračana blazina na voznikovi in sopotnikovi strani - kodiran vžig motorja - voznikov sedež nastavljiv po višini... F*mSEL, VIDEL, ZIVIAGAL _ 0b nakupu PEUGEOTA 406 vam podarjamo: JESENSKA - radio Blaupunkt z zvočniki ^c\ MEGA AKCIJA -meglenke - gotovinski MEGA popust \ly | PEUGEOT Slomškova 33, M. Sobota, tel. (069) 31 28 MOTOR - avtokleparska in avtoličarska dela - komorno lakiranje - zaščita DINITROL - MONTIRANJE IN URAVNOTEŽENJE 0 - ravnalna miza in mešalnica barv - optika vozil - menjava vetrobranskih stekel - akumulatorji NEVESTE, KJE NAS NAJDETE Prekmurske^6 ČRENŠOVCI, tel.: (386) (069) tel.: (38 d- - 2^ Štefana K°va^ Murska u; 19 vestnik, 17. oktober 1996 »atira bujski val, poslovne vesti Zaradi večnih protestov podjetnikov je ljutomerska izpostava RUJP sklenila, da bo pobirala , avke tudi v najuspešnejšem podjetju občine. Tako dohodnino, davke in prispevke odslej plačevali [rektor Župnik, bratje Duhovnik, sestra Redov-gospod Cerkovnik in drugi redno in pogodbeno zaPosleni delavci. Prav tako bo njihovo podjetje koralo plačevati vse dajatve iz dejavnosti in do-kot jih morajo plačevati druga normalna po- Jetja. Podjetje Cerkev, d. o. o., za njih namreč gre, 0 moralo prav tako poravnati prometne davke za 1 ' et nazaj, za vso prodano hostijo, zadušnice, po-i e ln Pogrebe. Inventurna komisija je tudi popisa-zaloge mašnega vina in sveč. To bo tako zelo zakr-? ° toknjo v občinskem proračunu, da bo občina aka plačala vse predvidene programe. Daje po-aJev težavah, dokazujejo matere, ki so nekoč Pride’ b' s'n Postal duhovnik. Danes hočejo, da e v državni zbor, ker bodo lahko dejale, moj sin jeicaPitalistični poslanec. bujski val, tam kjer pameti ni, poslanec sedi tdra^aVn' zbor se Je začel ukvarjati s preventivnim za sVS^Ven'm varstvom in dokazal, kako zelo skrbi likim°He daeane- Prepovedali so kaditi, kljub ve-kadilej narjem’ k' Pb v državno blagajno znosijo Sni °b VSej dobrosrčnosti so spregledali korist, ki sodrž^^kadilci imeli od ubogih zadimljenih ( kateraV janov’ Poslanci so uničili edini kazalec, po in j ern Smo vedeli, da je nekje zrak zares umazan tih , t,reba zračiti. V zraku, zlasti v javnih prosto-izpL0 ®'avna umazanija prah, mikrobi, različne , e. vonjave in ne cigaretni dim. Zdrav«°Ve'! b' najreje prižgal cigareto v čakalnici bakter Venega doma, da bi jo prezračili. Virusi in tlobnJJe se lovijo okrog čakajočih, se igrajo svoje ki Vs. 'g?®6 >n veselo pozdravijo vsako novo žrtev, 1 Pljučn01" . želite zanesljivo zboleti za kakšno set min a‘' b'balno boleznijo, prebijte tam vsaj de- i_____________ datno obogaten z nevarnimi plesnimi in glivicami. Če ste že tam, vsekakor obiščite razstavo heme-roidov in žolčnih ter ledvičnih kamnov na sosednjem kirurškem oddelku. Šole so še na slabšem. Mladina živahno skače sem in tja, vrešči in se smeji. Pri tem z globokimi vdihi zajema vase vse bogastvo šolskega zraka. Hišnik in ravnatelj sta sklenila, da bosta varčevala za vsako ceno. Okna so skrbno zaprta vso zimo. Na ta način prihranijo za pet tisoč tolarjev goriva in še | kljuke se ne kvarijo. Svež zrak je samo na stranišču, kjer šolarji kadijo in zračijo. Kujski val, poskrbimo za varnost naših otrok Dobri ljudje, pobirajte avtoštoparje, ker bodo drugače naleteli na hudobne in nevarne. Kujski val, delo dobi Za opravljanje zahtevnih del in nalog iščemo propadlega študenta. Kandidat naj bi obiskoval vsaj tri letnike kateregakoli visokošolskega študija. Pravni pouk: Z diplomiranim si ne moremo pomagati, ker ne zna nič, je preveč »važen« in drag. Propadli študent se mora dokazati z delom. Kujski val, najboljše za vaš avto Majoneza Godmans, novo življenje za motor ' vašega avtomobila. Motor premažite pri vsaki menjavi olja in tekel bo kot namazan. Kako vam je všeč naš bencin? Vaš bencin je super. Ali boške h na obisk na interni oddelek S-O- Na od(l ^'C6' Že na stopnišču vas začnejo peči oči. Kujski val, najboljše za vašo sobi pa - u vas pozdravi kašljanje in hropenje, v J ’apravaZl S1T1^ in kihate. Edina prezračevalna kuhinjo ^'uie kr ° Premorejo, je prepih, in še ta le redko kajbpi: '^ar ne mislite, daje po drugih bolnicah < e' Mer imajo klimatske naprave, je zrak do- to res ^^Usti'?0 se mi zdi’ kako Se lina 3 narava vse tisto, ^o.^djemed seboj raz-^KVrazliČn?V^^ las nas '"Poa^e na-6 skuP'ne- Pa ne le W°bnenaPnc.Pa zaradi ljudi, ki ,(t ?JCln se 7i nad'n ožigosali. V'catov aj so udari 1 i naj- '"i^ipozr n° po »blondin-<>k, Veliko rjavolask ko. pn .h' si jih zaslužile C ^ločila ?em razmišljanju v’ la bom naredila -l^ko?a teznan n tedcn sem za-^Žalatu^n°p!avolaskoin pri-Ilič ^ni Impi11™ najintimnej-'kiiih^Pri ^ laje kakih 17 let > mi ni bil° "a <0'bSiha « h Pohajkovanjih, ^začela prihajati i ^le' ki j° bom N n ° ob Bjonda, je rav-danski malici in ^k£nedpr,Or^okon-Wazev-in n’arn°st! Člove-N ' ^°hzervae °ko'Ja Je čedalje ! । ®— a J® vendar polna »blondinke«? V olja in vse ribe so mrtve!« Noja, saj se glede onasnaževanja ni zmotila. Rib seveda ni pojedla, pač pa seje odločila, da si bo kupila nekaj bolj zdravega kar v trgovni. Ampak tudi s tisto hrano ni bilo nič, kajti zagledala je poceni hlačne nogavice in si jih je nakupila cel ducat. Pa sem morala nekoliko bolj prisluhniti pogovoru med Bjondo in prodajalcem: »Prosila bi vas, da mi na kolenu všijete napis ‘Do sem in ne naprej!’« Ko jo je prodajalec vprašal, v kakšni barvi, pa je odgovorila: »Z nevidno nitjo prosim!« Morda je hotela le presenetiti svojega novega fanta, s katerim sta imela ta večer zmenek, in kar zasmilila se mi je, ko on tega sploh ni opazil. »Jaz nisem gostobesedni prijatelj,« seje na neki način že vnaprej opravičeval. In res je takoj prešel k stvari: »Da ali ne?« Bjonda je bila tega že vajena in je bila tudi sama neposredna: »Pregovoril si me! Greva k tebi ali k meni?« On pa je bil razočaran: »Če boš začela komplicirati, lahko takoj vse Lendavski pereči di navidezno, na primer da bi lovili ribe. Korajža velja! Potem ko je neki podjetnik z območja Upravne enote Lendava ostal sam, sem se bal, da se bo zapil. Ni dobro, če je človek sam! Najnovejši I njegov zgled Je zelo spodbuden: že nekaj časa ni več sam. Mlada je spremenila njegovo življenje: človek, zaljubljen do ušes (kot kak najstnik), je spet polh elana. To pa je dobro tudi za firmo. Torej ni res, da bi ženske predvsem negativno delovale na moško ravnanje. No, majhna previdnost pa le ne škodi, saj nikoli ne veš, ali se ti samo dobrikajo oziroma igrajo ljubezen ali mislijo zares. Malo samokritičnosti pa je tudi treba imeti: tudi moški nismo nič boljši! Čista resnica pa je odranska pokopališka vežica v obliki rotunde (okrogla stavba s stožčasto streho). Vselej, ko se peljem iz beltinske smeri proti Odran-cem, ugotavljam, da je vežica lepo postavljena med cerkev in župnišče, le da je nekoliko prenizka. 0 tem se še bolj prepričam, ko me pot vodi mimo pokopališča, katerega del pred vežico na novo urejajo: tla lete pa so nižja od površine zemlje. Seveda ne trdim, da Odrančani grade katakombo (podzemeljskiprostor z grobišči), tudi nič žalega nočem, le to sem zapisal, kar me, kot prihodnjega prebivalca pokopališča (ne vem, katerega), »boli«. Kritiko, naj se brigam zase, sprejemam in vam nazdravljam s kozarčkom prevretega mošta, mojega domačega klintona. NACI (nJeČaj 2 moštom? Je že začel vreti? Ste Gl i ^,rov) lr' “d celo Pet kilogramov tem So na ,0’ mo8°če kupiti po Ije^ibn n^,l°gramske vreče sladkorja, slutim, ved Varčevad- Je pa tudi res, in to bi Iju-^^okor1'’ da ni nikjer dobro pretiravali. 1^- kdo Pa predravajo naši politiki z obiskom ^'f1 Palm-’ kateri možje vse so že prišli v to vas ni'c"e točke? Vsebina obiskov je seveda vprašanje. Hotižani, Velikopolanča-^>dn /u ^°čani, ki imajo glavnino zemlje na ^ia nit« Ure' pač ne bodo dovolili, da bi jih, ko ^lo»e e'.fadzorovali hrvaški policisti, zato od uPravičeno zahtevajo, da ostane 0 n ^a Mura. In zdaj so začeli prihajati Zan- Pw°čajo televizija, radio in časopisi. te^ [jV/.seveda dobro: čimvečkrat Jih ljudje zu J jih zapomnijo in tako jih nekako Č^kro^0^’ za'o bodo ob glasovanju na vo‘ in ' 'c n-i\hovo ime ali stranko. Ker pa seje si/^fliških vaseh zvrstila množica »rešili k'^01 'z raznih strank, bi najbrž morali, %/.° nd legat a0 sklepati, voliti vse. In kakšna ko-na Neveljavna glasovnica, Murapafor-\ 'nprezijPf^i ne bo mejna reka. Še največ bi ' p°licisti, ki bi »zasedli« levi breg, četu- Gozdoffučkec Po radgonskih, lotmerških no ormoških goricah so broči grozdje pobrali med dežon; eni pa so že plavali. Gda pa so bli že skoro na najgi pa mokri od deža kak ciihte, te pa je začelo sunce sijati. Gospo-dija na vinsken vrhi je privlekla žurč vina: »Privežmo si duše, naj še tote malo plavajo!« Piitar Mihalek si je ne da dvakrat reči. Tak se je pje naciika šmarjole, ka je hteja klompotec viin zmeknoti. »Pa ka je te toti popefko Vesela jesen '96 posluša, ka je tak nor grota?« se Je čuda Maruiek. Mihalek pa je reka: »Ka bi te ti rad. Grozdje smo pobrali, ka do te zaj še toti klompoci glamoterili na rantah no mrgotali kak store pijone babe!« Ne še je toga dobro reka, te pa se Jemi je posmeknolo, pa je padna dojto po goricah kak žaba viin z megle. Sosidova Julika se je režala: »Hehehe, toti je gvišno opaža, ka v Hotizi na meji nega več slovenske zastave, pa ka je ot tan že Bovčar posla domo policaje; pa se jemi je tak /trgalo, ka je kume zaj na rit opa!« Maruiek pa se je ne reža: »Koza. Enin našin strankarskin poli-tikon f Prlekiji se že pet let trga, pa se je še ni do kunca ftrgalo, zato pa momo to, ka momo. Niše ne ve, gda do nan pločali lajnsko grozdje pa keko mo dobili za letošjega!« Te pa je reka fčista trezen Prekmurec tan od madžarske granice, kerije priša na brotvo: »Vašoga boga nebeskoga!Azonjat! Ešče meni dajte pisker šmarjole, ka mo tildi jas miši plodijo po goricah kak piitar! Beloga vina ne pijen, ka te bele miši Vidin. Pijen samo črnoga!« Glih te je priša mujmo raufnkerar, pa Je reka: »Nema problema, bumu mi malo saje kcoj zmešali k šmarjuli, pa kak bilo, pak bilo. Samo ne razmim, kak je to, ka belo šmarjolo pijete, pa ste /si črle- ni?« Niše jemi je ne nič reka. Samo veki pisker šmarnice so poniidili totemi Medžimurci. Pa ga je sprozna pret ka bi reka aufbiks! Pret kak je Medžimurec nazdrava: »Bok živi našega milega precednika Kučana, ker nan je na šmarnico ne dojkov gor naštepa!« MIROS /, \a»' fiAP' 8< P5 M' ZAWA' Z ut f Kupite nov varnejši plinski štedilnik. Če vam jed prekipi, gorilnik samodejno ugasne. !/AS rajši pustiva!« Zdaj sem bila pa jaz jezna na njega. Tipičen macho! Bolj jim ženske skušajo ugoditi, huje se obnašajo. To se je izkazalo tudi zjutraj, ko sem v sosednji hotelski sobi tiščala uho ob lonček, ki sem ga pritrdila na steno. Bjonda se je zbudila vsa srečna in je svojemu fantu delila same komplimente: »Neverjetno, ti bi lahko zmešal vsako dekle!« »Ah ne, jaz se zanimam samo za dekleta, s katerimi se lahko pogovarjam o politiki, umetnosti, psihologiji, skratka, dekle mora biti pametno, da me res privlači,« je odgovoril on. Bjonda gaje počaščena vprašala, zakaj je prav ona izbranka, in pojasnilo je bilo tako: »Imaš neverjetno postavo!« Rajši sem lonček kar umaknila, saj tega nisem več mogla poslušati in bi se konec koncev na Bjondo še navezala, to pa ne bi pripeljalo do mojega realnega sklepa. Dekle je imelo svetle lase in je res včasih izustila kaj nepremišljenega, ampak bi to dvoje morala povezati? Dvomim, saj Bjonda ni imela naravno svetlih las, pač pa je bila le pobarvana rjavolaska! NIGRA Vrčeve točajke Odkar hodimo na protokolarno kavo k Vrču, se je zvrstilo nič koliko točajk. Še najdlje je kuhala kavo Matilda. Bila je utrujena babnica, ki je nosila k Marjanu razvijat filme, potem pa se je vedno opravičevala, da trenutno nima drobiža. S strankami je bila preveč domača. Nekoč se je skregala z oštirjem Vrčem in je odšla h konkurenci v gostilno Texas. Sledile so razne bolj ali manj neprimerne osebe in osebice. Še najbolj nam je ostalo v spominu z zadnjico migajoče bitje v minici. Ni bila prav lepa, bi pa tudi samega gospoda župnika napeljala na misli o grehu. To niti ne bi bilo prav težko, saj je bila cerkev ravno nasproti gostilne, tam čez cesto, še malo naprej, je vulkanizerstvo. Toda gospoda od klera ne hodi v takšne zakotne predmestne gostilne. Zato pa večkrat pride v atelje. Že nekajkrat so Marjana obiskali misijonarji. Misijonarji so prijetni ljudje, spoznali smo enega ali dva iz Argentine in enega iz črne Afrike, kjer spreobrača pogane. Misijonarji vedo takšne stvari, da Je v primerjavi s tem ritasta točajka pravi povedati nič. Gospodarstveniki in podjetniki, pozor! Regijska koordinacija ene od strank Vas in Vaše podjetje vljudno prosi za odobritev finačne pomoči v okviru zmožnosti vašega podjetja. Ob tem se zaveda, daje to podjetju lahko v veliko breme, toda le tako boste deležni hitrejšega, učinkovitejšega in enakopravnejšega razvoja pomurskega gospodarstva v slovenskem prostoru. Najdonosnejši mejni turistični servis je sedaj hotiški brod, saj ne mine dan, da se na tej točki ne bi obrnila skupina političnih turistov. Zato je turistična zveza že naročila posebno študijo in začela obsežno oglaševalsko akcijo za promocijo te nove turistične panoge. CK Panonke je v nedeljo sklical kongres. Temeljno kongresno izhodišče, o katerem bodo razpravljali delegati, je samoupravno interesno združevanje pri propadu Panonke. Na kongresu bo dopolnjen tudi okrnjeni CK, na čelu pa mu še naprej ostaja triumvirat z že profiliranim ideološkim aparatom. •k** Radgonski župan je te dni obelodanil statistično študijo o tem, koliko delavcev iz gor-njeradgonske občine je zaposlenih v radgonskih podjetjih. Vsa podjetja, kjer število ne presega polovice, je prijavil za odstrel. Prvi je na tapeti TAM BUS, saj zaposluje le 14 pristnih gomjeradgončanov. kkk Če je kdo napak razumel našo bodico, ki smo jo namenili ljutomerskemu stanovanjskemu skladu in posredno s tem tudi Tomiju Nemcu kot njegovemu predsedniku, je potrebno pojasnilo. Tomi Nemec - Redoljub namreč išče denar občinskega stanovanjskega sklada, ki je poniknil v starem izvršnem svetu in ni bil nakazan državnemu stanovanjskemu skladu. Zato so vsa natolcevanja o njegovi osebni vpletenosti nekorektna, kajti iz vode dviga le potopljeno stanje. Potem smo imeli nekaj časa točajko, zelo vljudno in tiho osebo, ki je bila doma iz Bosne. Bila je oblečena v črno in videti nekam zagrenjena. Kakor se je pojavila, tako kmalu je tudi izginila. Zatem je stregla Marička, ki je kuhala hladno kavo. Kako s kavnim avtomatom, ki deluje na paro, uspe nekdo skuhati hladno kavo, mi nikoli ni bilo popolnoma jasno. Tudi ona je izginila. Bržčas so jo poslali na tečaj kuhanja tople kave. Potem se je pojavila Silva. Ta je bila tička in pol. Hladno kavo, če je dovolj močna, človek še nekako popije, toplo kavo, ki je barve čaja, pa ne moreš. Prvi požirek mi je povedal vse. Vse o karakterju gospodične Silve, o njenih navadah, njenih stremljenjih, o njeni ideologiji, in to z enim samim požirkom. Tatica! »Halo!« sem zavpil. »Boste še kaj zraven?« je sladkobno vprašala. »Ja, kavo bi zraven!« »Saj jo imate pred seboj.« »Če je to za vas kava, zame ni. Jaz bi lahko pisal poeme o kavi, lahko bi delal doktorat o kavi, lahko bi na javnih mestih nastopal in predava! o kavi. Poznal sem nekaj največjih kavopivcev našega časa. Z nekaterimi sem se družil in z njimi celo pil kavo!« Zardela je kot šolarka in zažgolela: »Takoj vam prinesem drugo, oprostite, avtomat se je nekaj pokvaril.« Ko sem prišel naslednjič, seje avtomat spet 'pokvaril', to pot pa je prinesla novo kavo brez besed. Nikoli več je nisem videl. Verjetno je na kakšnem tečaju zaprtega tipa. »Vidva pa kar pijeta takšno kavo?« sem ju vprašal. »Saj ni tako strašna,« sta rekla. »Spominjata me na sodelavca Saša, bil je aranžer in slikar. Že zdavnaj ga ni več med živimi. Ko nama je nekoč zmanjkalo kave, je rekel: »Bom pa kar na zoc doli/ vode in pogrel, boljše kot nič bo že, samo da je kava!« Borivoj Repe V teh dneh je bil najbolj zaposlen soboški občinski ekspert za gospodarska vprašanja Štefan Cigan - Picek, ki je do Tre-zinega senja moral oceniti go-spodarka gibanja na Slovenski in Kocljevi ulici. To je delal s podpisovanjem formularjev, ki so jih predložili »šank maj-stri«, in sicer je vsakega ovekovečil štirikrat. Rezultati bodo razgrnjeni v soboški galeriji. M* Za ohranitev oblasti trenutne vladajoče naveze na državni ravni je ta z roko v roki z goričkim kmetom ponudila v podpis pogodbo, v kateri jim bo za ohranitev sedanjega položaja takoj po volitvah poslala milijon nemških mark za odpravo mastitisa. Janko Halb - Troedini je položil temeljni kamen za gradnjo igrišča za golf na Kugli. Prva partija te priljubljene oblike rekreacije je rezervirana za njega in Hermana Kisilaka -Doslednega. Tako se Hermanu ne bo več potrebno potepati po Alpah, da bi našel svoj duševni mir. KESEHAUl K01U 20 vestnik, 1 7. oktober 1^ Prva državna nogometna liga As Beltinci: Mura 0 : 1 Beltinci: Igrišče v športnem parku, gledalcev 3.500. Sodnik: Tivold (Kranj). Strelec: 0 : 1 Vučičevič (44). As Beltinci: Starovasiiik, Godina, Gajser, Šabjan, Šarkezi, Tratnjek, Črnko, Baranja, Gutalj (Tadič), Džafič (Kuzma), Komar. Mura: Černjavič, Dominko, Brezič (Cirkvenčič), Dvoršak, Breznik (Belec), Alihodžič, Cifer, Vučičevič, Škaper, Bakula, Kokol. Druga državna nogometna liga Železničar: Nafta 0 :1 Maribor - Igrišče Železničarja, gledalcev 100. Sodnik: Kranjc (Gornji Grad). Strelec : 0 : 1 Utroša (68). Nafta: Magdič, Hozjan, Novak (Gabor), Gaševič, Baša, Drvarič, Hranilovič, Utroša, Bedo (Varga), Bursač, Tompa (Pal). Tretja državna nogometna liga Pertoci Bakovci: Odranci 4 : 0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 300. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Jančar (3), 2 : 0 Erniša (8), 3 : 0 Kokaš (78), 4 : 0 Be-rendijaš (86). Pertoci Bakovci: Šiftar, R. Berendijaš, Žekš, Cipot, Bencak, Kokaš (B. Berendijaš), Kerčmar (Matuš), Fras (Holcman), Jančar, Krančič, Erniša. Odranci: Marič, Vegič, Kreslin (Zadravec), Zver, Ulen (Šraj), Ka-vaš (Horvat), Cener, Kavaš, Titan, Kerčmar, Radikovič. Turnišče : Goričanka 0 : 0 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Šegula (Ptuj). Turnišče: Dominko, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Toplak (B. Lebar), Kovač (Čizmazija), S. Lebar, Albert Lackovič, Markoja, Škafar (Lutar), Mujdrica. Goričanka: Nemec, Horvat, Smodiš, Kolar, Šalamon, Donoša, Žilavec, Gomboc (Kuzmič, Vidonja, Ficko), Vogrinčič, Poredoš, Kosednar. Črenšovci: Paloma 0 :1 Črenšovci: Igrišče Črenšovec, gledalcev 100. Sodnik: R. Kranjc. Črenšovci: Karoli, Vučko (Pintarič), Hartman, B. Horvat, Pucko, Hozjan, Kustec (Graj), Vbrbš, Lipič, Vori, D. Horvat. Nogometaši Črenšovec, člana tretje državne nogometne lige vzhod. Stojijo od leve: Kohek (pom. trenerja), Graj, Vori, Plej, Lipič, Virag, Hartman, B. Horvat, Pintarič, Kustec; čepijo: Karoli, Zelko, D. Horvat, Hozjan, Vučko, Pucko in Voroš. . Fotografija: N. Juhnov Hodoš : Lipa 2 : 5 Smaki: Tešanovci 0 : 0 Grad : Rotunda 5 : 2 Čarda 9 5 2 2 31:9 17 Tešanovci 9 5 2 2 16:9 17 Dokležovje 9 4 4 1 23:17 16 Lipa 8 4 3 1 22:16 15 Cankova 8 3 3 2 22:20 12 Grad 8 3 2 3 17:19 11 Prosenjak. 8 3 1 4 17:21 10 Hodoš 8 3 1 4 21:26 10 Makoter 8 1 3 4 7:10 6 Rotunda 9 2 0 7 17:37 6 Smaki 8 0 4 4 7:18 4 Minicom 8 1 1 6 11:26 4 Šport od tod in tam Atletika - V Ilzu v Avstriji je bil tradicionalni tek na 10,5 km. Sodeloval je tudi član TS Radenske Zdravko Mauko iz Melov in zmagal v svoji starostni skupini, v absolutni kategoriji pa je bil deveti. (G. G.) Košarka - V tretjem krogu tekmovanja v slovenski košarkarski ligi za st. deklice je Pomurje Skiny premagalo Ingrad Celje z 42 : 29. Najboljši strelki pri Pomurju Skiny: Svetinova 14, Matejeva 8. Po treh krogih so Sobočanke na drugem mestu. (Z. T.) Namizni tenis - V tretjem kolu prvenstva v tretji slovenski namiznoteniški ligi je druga ekipa Moravskih Toplic Sobote premagala Branik iz Maribora s 4 : 3 in vodi na lestvici. Zmagali so Smodiš dvakrat, Gyorek in Puhan. (M. U.) ___________________________ Nogomet Kristjan Cener v Nemčiji Nekdanji nogometaš Mure in Beltinec Kristjan Cener je podpisal dveletno pogodbo z nemškim drugoligašem FSV Mainz 05, ki se bori za uvrstitev v prvo nemško ligo. To je prvi slovenski nogometaš, ki bo igral v nemški drugi ligi. Največ zaslug za podpis pogodbe ima Valter Horvat. Mali nogomet - V tekmovanju prve slovenske lige v malem nogometu je As Saloni Cosmos iz Litije premagal Interier MF iz Ključaro-vec z 9 : 0. V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu je Tomaž premagal Agrotim z 9 : 1 (Škerbenta). Jurovski Dol in Železne Dveri Meteorplast pa sta igrala neodločeno 4 : 4 (Makoter 2, Ploj 2). (N. Šoštarič) Atletika - V Idriji je bil osmi in hkrati zadnji tek na 6 km za pokal severnoprimorske regije. Sodelovala sta tudi člana TS Radenske Branko Perme in Slavko Kumek. Kumek je bil pri članih drugi, Perme pa v svoji starostni kategoriji tretji. V skupni uvrstitvi je Perme pri ml. veteranih s 85 točkami zasedel tretje mesto, Kumek pa je med člani zbral 70 točk in zasedel peto mesto. Perme in Kumek sta sodelovala tudi v teku za krof v Krašnji in na 9,5 km dolgi progi zasedla v svojih kategorijah tretji mesti. Bojana Orgolič pa je bila na 2 km med deklicami druga. (B. P.) II. MNL Lendava Rezultati Petišovci: - 8. kolo Graničar 9 : 1 Nafta : Kapca 3 : Dolina: Žitkovci 0 Nafta vet. 8 5 J : 5 3 0 41:14 18 Žitkovci 8 4 3 1 23:15 15 Kapca 8 4 2 2 35:15 14 Graničar 8 3 1 4 16:26 10 Petišovci 8 2 3 3 29:18 9 Dolina 8 0 0 8 6:62 0 SNL - mladinci Triglav 10 8 0 2 29:11 24 Maribor 10 6 1 3 25:9 19 Koper 10 5 4 1 25:11 19 Mura 10 6 1 3 30:17 19 Svoboda 10 5 2 3 19:10 17 Ježica 11 5 2 4 16:16 17 Olimpija 10 4 4 2 16:10 16 Ljubljana 10 4 2 4 12:12 14 Gr. Gracer 11 4 2 5 14:15 14 Gorica 10 3 3 4 12:15 12 Drava 10 2 4 4 14:17 10 Rudar 10 2 4 4 11:17 10 Želez. (MB) 10 2 1 7 7:25 7 Ilirija 10 0 010 2:47 0 SNL - kadeti Svoboda 10 8 1 1 31:7 25 Olimpija 10 8 0 2 18:7 24 Triglav 10 6 2 2 25:11 20 Koper 10 6 2 2 22:10 20 Maribor 10 5 3 2 52:17 18 Gorica 10 6 0 4 25:13 18 Ježica 11 5 2 4 21:12 17 Želez. (MB) 10 5 1 4 16:15 16 Mura 10 5 0 5 27:18 15 Gr. Gracer 11 4 3 4 14:11 15 Rudar 10 2 2 6 12:19 8 Ljubljana 10 2 1 7 7:23 7 Drava 10 0 1 9 2:15 1 Ilirija 10 0 010 4:99 0 I. SNL Rezultati -11. kolo As Beltinci : Mura 0 : 1 Olimpija : Maribor 1 : 0 Primorje : Publikum 2 : 0 Rudar: Gorica 1 : O Nogometni komentar Neokusne Korotan : Koper 2 : 0 Primorje 11 7 3 1 26:6 24 Rudar 11 6 3 2 12:12 21 Maribor 11 6 2 3 25:10 20 Gorica 11 5 2 4 12:8 17 Mura 11 5 2 4 12:13 17 Publikum 11 4 2 5 18:16 14 As Beltinci 11 3 2 6 12:24 11 Olimpija 11 2 4 5 7:12 10 Korotan 11 2 4 5 5:13 10 Koper 11 2 2 7 8:23 8 navijaške strasti II. SNL Rezultati - 9. kolo Železničar: Nafta 0 : Črnuče : Domžale 1 : 1 1 Ljubljana : Naklo 2 : 1 Rudar: Vevče 0 : 0 G. opek. : Šmartno 0 : ( 9 Jadran : Drava 0 : 2 Piran : Zagorje 0 : 0 Šentjur: Dravograd 3 1 Drava 9 5 4 0 16:6 19 Šentjur 9 5 2 2 15:10 17 Nafta 9 4 4 1 16:13 16 G. opek. 9 4 3 2 14:6 15 Zagorje 9 4 3 2 14:7 15 Vevče 943 2 8:7 15 Rudar 9 4 2 3 14:10 14 Dravograd 9 4 2 3 10:10 14 Črnuče 9 3 3 3 9:8 12 Domžale 9 3 2 4 13:11 11 Naklo 9 2 5 2 8:8 11 Šmartno 9 2 3 4 8:13 9 Jadran 922 5 8:15 8 Ljubljana 9 1 4 4 7:14 7 Železničar 9 1 2 6 5:12 5 Piran 9 1 2 6 2:17 5 Za nami je še en prekmurski prvoligaški derbi med Asom Beltinci in soboško Muro, ki so ga dobili Sobočani in se tako oddolžili za poraz v prvem krogu letošnjega prvenstva. Tako kot vselej, je najbrž derbi kljub trgatvi tudi letos pritegnil na igrišče v športnem parku v Beltincih največ gledalcev. Beltinčani so imeli v prvem polčasu več od igre in dve idealni priložnosti za gol, ki pa ju Komar ni izkoristil. Sobočani, ki so redkeje prihajali pred kazenski prostor gostiteljev, so minuto pred odmorom izvedli hiter napad, ki se je končal z zadetkom. Prejšnji igralec Beltinec Škaper je poslal prvo žogo do Bre-ziča na desnem krilu, ta pa jo je natančno poslal v kazenski prostor do povsem prostega Vučičeviča, ki jo je z glavo porinil v mrežo. Sledil je nepričakovan razplet v začetku drugega polčasa. Sobočani so krenili s sredine, žoga je prišla do prostega Škaperja, ki je prodiral proti kazenskemu prostoru, kjer ga je podrl vratar Starovasnik, in sodnik Tivold mu je pokazal rdeči karton. Tako so Beltinčani ves drugi polčas igrali z igralcem manj, česar pa Sobočani niso znali izkoristiti. Obe moštvi sta sicer imeli priložnosti za spremembo rezultata, vendar so bili napadalci neučinkoviti, Breznik pa je zadel le vratnico. Prekmurski derbi je tokrat minil zelo mirno. Beltinčani so celo poskrbeli za prijetno razpoloženje pred tekmo, saj se je na igrišču pojavila Asova lepotička in pevka Karmen Plazar, ki je zapela pesem in izvedla začetni udarec. Svojemu nekdanjemu trenerju Peri Nadovezi pa so izrekli dobrodošlico s priljubljeno melodijo. Vse lepo in prav, če nogometne javnosti ne bi razburila početja navijačev pred III. SNL vzhod Rezultati - 8. kolo Bakovci Odranci 4 0 Turnišče : Goričanka 0 : 0 Črenšovci : Paloma 0 : 1 Dravinja Steklar 0 : 2 Kungota Brunšvik 2 : 1 Pohorje : Kovinar 1 : 0 Aluminij : Unior 2 : 2 Aluminij 8 6 1 1 22:6 19 Kovinar 8 5 1 2 14:6 16 Pohorje 8 5 1 2 13:5 16 Paloma 8 5 1 2 13:9 16 Črenšovci 8 5 0 3 17:12 15 Bakovci 8 4 2 2 21:8 14 Unior 8 3 5 0 10:5 14 Steklar 8 3 1 4 12:12 10 Dravinja ■8 2 1 5 12:23 7 Turnišče 8 1 3 4 13:19 6 Goričanka 8 13 4 5:11 6 Kungota 8 1 3 4 8:21 6 Brunšvik 8 2 0 6 10:25 6 Odranci 8 1 2 5 11:18 5 I. MNL MS Rezultat - 8. kolo Emal: Lesoplast 3 : D Beltrans Tromejnik 3 : 0 Serdica : Ljutomer 2 : 1 Šalovci: Les 0 : 3 Apače : Sirs 1 : 1 Kerna : Rakičan 2 : 2 Kerna 8 7 1 0 20:4 22 Rakičan 8 6 2 0 20:6 20 Les 8 5 1 2 13:7 16 Beltrans 8 4 3 1 18:9 15 Sirs 8 4 1 3 19:13 13 Ljutomer 8 4 1 3 12:10 13 Lesoplast 8 3 0 5 10:14 9 Emal 8 2 3 3 5:9 9 Serdica 8 2 0 6 6:11 6 Apače 8 1 3 4 7:15 6 Tromejnik 8 1 1 6 4:17 4 Šalovci 8 0 2 6 5:24 2 1. MNL Lendava Rezultati - 8. kolo Polana : Nedelica 0 : 1 Centiba: Panonija 1 4 Mostje : Kobilje 2 : 2 Dobrovnik : Olimpija 1 : 3 Opel Horser: Hotiza 3 : 0 Renkovci : Bistrica 2 : 2 Renkovci 8 6 2 0 24:5 20 Ople Horser 8 5 3 0 19:5 18 Nedelica 8 5 1 2 16:9 16 Panonija 8 5 0 3 16:12 15 Dobrovnik 8 4 1 3 30:18 13 Polana 8 3 2 3 11:11 11 Bistrica 8 3 1 4 17:17 10 Olimpija 8 3 1 4 14:17 10 Kobilje 8 2 3 3 8:10 9 Hotiza 8 2 1 5 10:18 7 Mostje 8 1 1 6 10:36 4 Čentiba 8 0 2 6 9:26 2 II. MNL MS Rezultati - 9. kolo Dokležovje : Prosenjak. 8 : 3 Garda : Cankova 6 : C Romah : Minicom 5 : 2, tekmo. V sobotni številki časopisa Ekipa seje pojavila »osmrtnica« z neukusno vsebino, nape rjena proti trem nogometnim delavcem Mure fr navijaški skupini Black Gringos, ki naj bi bila odgovor na »osmrtnice«, ki so krožile medna vijači Beltinec po visokem porazu Beltincev Ajdovščini. Temu je sledila reakcija druge sira-ni in v noči s sobote na nedeljo so popisali d ve gradu na beltinskem parku, na zelenici nogometnega igrišča pa izpisali veliki črki G in ■ Tako neokusno početje navijaških strasti n koristi nogometu, še manj pa prekmurskih prvoligašema Asu Beltinci in Muri, in ga je P0-trebno obsoditi. V drugoligaški konkurenci so nogometa51 Nafte iz Lendave gostovali pri Železničarja Mariboru in zmagali ter se povzpeli na tre . mesto lestvice. Tako so potrdili, daje bil na poraz doma s trboveljskim Rudarjem le trem ni spodrsljaj. V tretji državni nogometni ligi vz^°^ai.Sjja. bila na sporedu kar dva prekmurska der Moštvo Pertocija iz Bakovec je gostilo Odra in gladko zmagalo, čeprav ja nastopilo Pre oslabljeno. V Turnišču pa sta se srečali mo Goričanke iz Rogašovec in Turnišča, sreč pa seje končalo brez golov. Nepričakovana raz so tokrat doživeli nogometaši črenšove domačem igrišču. Premagalo jih je moštvo' me s Sladkega vrha. Moštvi Črenšovec in vec sta se tako-znašli na sredini les,^cej prj dtem ko sta moštvi Turnišča in Goričan dnu. Odranci pa celo na zadnjem mestu- Feri MaimeC Šport od tod in tam v badmintonu'Jj'ep5laY'Je bil tretji turnir za jakostne zmagal Miha Hn ‘n Oklice do 14 let. Med 25. četrti (vsi Lendava) '^skun^^ h-11-^’ točkasmi D-mi m ' ) skupni uvrstitvi je zmagal Hor Koncu^asedk d ak pa Je bi' ^ugi. Pri deklicahje^, Koncutova ie v ,rugo.mesto- Renata Gjurkač paK b d{og« mesto. Na MadžG po * 1_ • 1 ' j vV'inl^ mintonu za dečke do uu ? mednarodn° tekm°\ Marko Ketler sai ; 2 Lep uspeh je dosegel Leni bila tretja, (v/sekereš)^1 PrV° meSt°’ S°m6n # K-a^dfnar^čhn 3 prvem nastopu po operacijiN državi J' a Mir°teksa iz Celja ki je v Kranju Atletika Trig‘aV s7: P0^ 450 Branko Perme Zasrebškem maratonu (4^^- sto, med 290 tek™ Ra?enske) med veterani zasedel t0. tekmovale, pa je zasedel devetindvajsetimi Ustanovili Atletski klub Lendavi I AlSsČtiubjnfl,er'h atl«sUh delavcev so I je udeležilo Aendava- Ustanovnega občnega zbI I med njimi so biP 25 a*letskih delavcev in tektnov v3 ViliSek^^b Predsednik Športne zveze Bet r I Lebar in nr ntrfner AK P°murje iz Murske Sobot -0 Dopša Snrpi pavnik AK Medžimurje iz Čakovca I ski upravni n m S° “strezne dokumente in izvolil n I Attilo Horvat h°ri^uba' Za Predsednika kluba s do takrat mK ub bo začel delovati priU0^ činv Atletsko zvezo^ln^™^ Program dela in se v J p[jte-gnili tudi n Sl°venije. V tem času bodo v ki smn tudi nove elane. (F. M.) .i ---- .ael L_------------------------------------ Slavko Kumek je v teku na 14 km v absolutni k u,- četrto mesto. (B.P.) Pikado - Na Ptuju je bilo meddruštveno te a dov v pikadu. Med 7 ekipami so imeli največ usPnjh J« e? saj so zmagali v moški in ženski konkurenci. P piri ^e-Murske Sobote zbrala 820 točk, ženska pa J4 ■ JvaP0 niki je zmagal Franc Gčmboc z 248 točkami Pre 0 gornom (oba MS), 245 točk. Med ženskam’ J P^^gon sedla Albina Babič s 156 točkami pred Helen gp- MS), 141, točk. (T. Kos) j iz Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgr‘ ša*1 bote organizira 9. prvenstvo Pomurja v pospes v movanje se bo začelo v torek, 22. oktobra, ob । ■ po hotela Diana v Murski Soboti. Igrali bodo de mojst skem sistemu. Naslov absolutnega prvaka br nčič-Boris Kovač, med nižjekategorniki pa Kegljanje - V prvem kolu tekmovanja man ^po P, tiol kegljaške B-lige je Mura v Radencih premaga a iz Maribora z 8 : 0 (3989 : 3801). Zmagah so- ^9 u nec 693, Šebjanič 665, Borovič 658, Smolk 628 podrtih kegljev. (S. D.) 5^7. oktober 1996 >port Konjske dirke v Ljutomeru Najhitrejši Benjamin C Lee (Makoter) V lepem vremenu je bila na hipodromu v' letošnja kasaška prireditev. Sodelovalo je okrog • »tekmovali v devetih točkah sporeda. Največ/uspe Ljutomerčani, saj so kar sedemkrat zmagali. aJ uvoženih Benjamin C Lee (Tomi Makoter), saj je v zadttji d ln domačih kasačev zmagal in dosegel najboljši ki , v '■'6,8. Navdušil je tudi Duras (Jože Sagaj), saj J . a »srni dirki s kilometrskim časom 1:19,5, kar j elošnja deseta zmaga. Zmagovalci v drugihi dir a ■ _ ^ay (T. Slavič) v prvi dirki, Meri Lobell (Babic) dirki . lster II (j. Sagaj) v tretji dirki, Ahaja (J - Sagaj) : s0 ®Eskimo Vela (Kukolj) v peti dirki. Po končani . Podelili pokale pokroviteljev za letošnjo sezono ®eru.Te so prejeli: Mery Lobell (dveletniki) po Lenta > Lord Lobell (triletniki) pokal Pivovarne L^^Len Jetniki) pokal Radenske, Ajd B (petletniki) poka Cest^ ^Podjetja Murska Sobota, Lavishy (sedemletnik p na. Duras (najstarejši) pokal Pomurske banke L Benjamin C Lee (uvoženi) pokal Makoterja. ( slovenska šahovska liga *^kada iz Lendave druga priboru so bila odigrana zadnja tri k°la - ^e'.Sahistj Rokade iz Lendave so tri ra ' magali: Šifrer, Ple-(Šentiur) 8’5 : 2’5‘Za-R°a Krelja in Š^umbergerjeva, "Uiziraincer’Vldič’Neratova’ Dimceva, H J ado s0 zmagah: \PaK lvanec- Rokada : Zalec 8 vi Hrelia in Štumberge-šifrer, Plesec, lvanec, Dimčeva, Pukl, Hre a in c> : Celje 8,5 : 2,3. Za Rokado so zmaSa11 pa s0 ^^va, Pukl, Hrelja in Stum,bergrpndave so z 12 točka- i&^nčer in Vida. Šahisti Rokade iz Le^ Bli drugo mesto, kar je lep uspeh. (J. Rokoborba Poraz Mlekoprometa V drugem kolu prve državne članske rokoborske lige je Keor iz Razvanja v Ljutomeru premagal domači Mlekopromet z 20 : 18. Za Mlekopromet Ljutomer so zmagali: Lukašev (57 kg), Vogrinec (62 kg), Kurbus (82 kg) in Horvat (100 kg). Srečanje med Lenarton in Mursko Soboto je bilo preloženo. (NŠ) Judo ------------- Zmaga Hašaja V Slovenj Gradcu je bil močan mednarodni turnir v judu za pokal miru. Sodelovalo je 180 tekmovalcev iz 11 držav. Lep uspeh je dosegel Sobočan Goran Hašaj, saj je v kat. do 60 kg zasedel prvo mesto in bil razglašen za najboljšega slovenskega tekmovalca. Gorazd Kerec (86 kg) je bil peti. Med mladinkami je Maja Perme (56 kg) zasedla tretje mesto. (TK) ______________________________________ Leka in Svobode Pov Dih k Gec v derbi tV državneSa prvenstva v hokeju na travi je Lek iz Li-|jJ (1: za naslov prvaka premagal Triglav iz Predanovec kJ' 2: j n' trelci zadetkov: I : 0 Š. Mesarič (17), 2 : 0 F. Maučec ftn 'Bajna k^.8L bek Lipovci: Sraka. S. Forjan, D. Maučec, T. L' । Uboc p -Ujdrica, R. Mesarič, P. Forjan, F. Maučec, Š. Mesa-Bredan ' .atnjek, Š. Tratnjek, Kerman, B. Tivadar in Časar. 'np ^al. Zri °VC-: Kuzma, Gjergek, Kulič, Bagari, Poštrak, Cigut, ll'nS'Svobod1’Skrdec> Slivnjak, Domjan, Kovačič, Šparaš, Rogač O Strei a 'z Ljubljane pa je premagala Mursko Soboto z 2 : 0 V Sobot . ^adetk°v: 1, : 0 Trotovšek (15), 2 : 0 Kaluža (41). H ? anko n. .?r'nčič, Črnko, Časar, Lenarčič, Gotanj, G. Zelko, IV^!ko.č ,an''el Bar|ko, Pasero, Kuzma, Gorza, Horvat, Smodiš 9 ’ Hitj L°r a Ljubljana: Nemec, V. Bratec, R. Bratec, Štembol, %ll, ' Bratec, Kaluža, Trotovšek, Kramar in Jug. H'^bje--------------------------------------------- ^Ferčak drugič državni prvak %?cBujekji Mh Jes°dein° drzavno prvenstvo v hitrostnem kotalkanju. V 13 kate-^^ov. LenVa'° okro8 50 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih sloven-Le ?Speb so dosegli tekmovalci Roller kluba Murska Sobota ^^avnPh aVa’ sa'so osvoj
  • Avlaseh-sšpor-Sl^ija tovili so’ da Je P° Sloveniji K^Po???’11 odziv ter bila k Gov0rjZUpanov in šPort-K Ori 1 Pa so tudi o pro- gramskih usmeritvah delovanja Športne unije na področju športa za vse. V okviru rednih posvetov po regijah bo v četrtek, 17. oktobra, ob 15. uri pogovor v sejni sobi Športne zveze v Murski Soboti. Vabijo, da se pogovora udeležiji Kegljanje Zmagi Nafte V tretjem kolu prvenstva v tretji slovenski moški kegljaški ligi je Nafta iz Lendave premagala Kovinotehno iz Celja s 7 : 1 (5162 : 4996). Za Nafto so zmagali: Peric 905, Horvat 890, Žalik 880, Radakovič 838 in Felšo 832 podrtih kegljev. Tekmoval je še Matko in podrl 817 kegljev. V prvem kolu tretje slovenske ženske kegljaške lige je lendavska Nafta premagala Rudarja iz Črnomlja s 5 : 3 (2244:2204). Za Nafto so zmagale: Ščapova 390, Staničeva 374 in Žalikova 347 podrtih kegljev. Tekmovale so še: Novakova 388, Vargova 379 in Ut-roševa 366 podftih kegljev. (M. Žalik) Izobraževalni seminar — Psihologija športa Odbojka -LA moški Salonit 4 4 0 12:0 8 Olimpija 4 2 2 8:6 4 Fužinar 4 2 2 8:6 4 Krka 4 2 2 7:7 4 Bled 4 2 2 7:7 4 Pomgrad 4 2 2 7:9 4 Maribor 4 2 2 6:8 4 Izola 4 0 4 0:12 0 Odbojka -LA ženske Novo mesto 3 3 0 9:4 6 Bled 5 3 2 12:8 6 Branik 3 2 1 8:4 4 Koper 3 2 1 7:5 4 Krim 2 0 2 3:6 0 Ljutomer 2 0 2 0:6 0 Zg. Savinjska 2 0 2 0:6 0 Odbojka -LB moški Kamnik 4 4 0 12:1 8 Šoštanj 4 4 0 12:2 8 Termo L. 4 2 2 10:6 4 Ljutomer 4 2 2 8:8 4 Žužemberg 4 2 2 6:9 4 Granit 4 1 3 6:11 2 Žirovnica 413 3:9 2 Črnuče 4 0 4 1:12 0 Odbojka - 1. B ženske ŠOU 4 4 0 12:3 8 Sobota 3 3 0 9:0 6 Lik Tilia 312 5:7 2 Ptuj 3 12 4:6 2 Tabor 3 12 3:6 2 Prevalje 4 13 4:9 2 Gorica 4 13 3:9 2 SKL ženske Ilirija 3 2 1 265:202 5 Ježica 2 2 0 178:117 4 Celje 2 2 0 169:119 4 ŽKD Maribor 3 1 2 194:189 4 Pomurje 3 1 2 177:201 4 Sežana 3 1 2 214:260 4 Odeja 3 1 2 170:223 4 Comet 3 1 2 177:233 4 Rokomet -LB moški Škofljica 4 3 0 1 94:91 6 Drava 4 3 0 1101:101 6 Šešir 4 2 1 1 88:81 5 Radeče 4 2 1 1 92:90 5 Besnica 4 2 1 1 98:97 5 Gorenje B 4 2 0 2101:98 4 Inles 4 2 0 2 98:94 4 Dol 4 2 0 2 91:91 4 Grosuplje 4202 91:91 4 Ajdovščina 4 1 1 2 81:95 3 Šarbek 4 10 3 92:94 2 Pomurka 4 0 0 4 76:90 0 Hokej na travi Lek 2 1 1 0 4:3 3 Triglav 2 1 0 1 7:5 2 Svoboda 2 1 0 1 5:6 2 M. Sobota 2 0 1 1 2:4 1 Motokros Korošak drugi Na letošnjem državnem prvenstvu v stadionskem motokrosu je sodeloval in se izkazal tudi član Mototouring kluba Radenci Tadej Korošak. V razredu 80 ccm je zasedel drugo mesto. Marko Jaušovec (Radenci) pa je bil tretji v razredu 250 ccm. V razredu 125 ccm je Boštjan Kampuš (Mototu-rist) zasedel drugo mesto, drugi pa je bil tudi v superfmalu. vsi, ki jih to zanima. (J.R.) Športna zveza Murska Sobota organizira v ponedeljek, 21. oktobra 1996 od 9.30 do 14. ure v domu Partizana v Murski Soboti izobraževalni seminar Psihologija športa. Doktorand Matej Tušek s Fakultete za šport v Ljubljani in magister Andrej Korošak iz Murske Sobote bosta predavala o kognitivi, emotovni in motivacijski dejavnosti v psihologiji športa, o vedenju, stališčih in agresivnosti športa, o individualnem svetovalnem delu v psihologiji športa, podobnostih in razlikah v indiviualnih in skupinskih športih, prihološki pripravi športnika in razreševanju konfliktnih situacij v skupinskih športih. Pripravili bodo tudi praktično delavnico. Na seminar vabijo športne pedagoge, trenerje, vodstvene delavce v klubih in druge. Kajakaštvo------------------------------------- Maraton v spustu za DP Cvetko, Laki, Zver, Petek, M. ZutK R Kotnik ( predsednik); čepijo: Klujbar, ^a«, D. Žižek, J. Žižek, Horvat ker Fotografija. Jurc Kajakaška zveza Slovenije in Brodarsko društvo Bistrica organizirata v nedeljo, 20. oktobra, ob 11.30 tekmovanje v maratonu v spustu za državno prvenstvo. Start bo pri mostu čez reko Muro na Petanjcih, cilj pa pri mostu čez reko Muro, ki povezuje Razkrižje in Srednjo Bistrico. Proga bo dolga 22 km. Tekmovali bodo s kajaki in kanuji (tudi dvosedi) v članskih in mladinskih konkurencah. Poleg tega bo tudi društveno tekmovanje v spustu za dečke in deklice, veterane in turiste Bistrica ’96. Proga bo dolga 12 km. Start bo pri mostu čez reko Muro pri Veržeju, cilj pa pri mostu čez reko Muro pri Srednji Bistrici. Prijave bodo zbirali uro pred začetkom tekmovanja. Odbojka Nepričakovan poraz Pomgrada V četrtem kolu prvenstva moške odbojkarske L A-lige je Krka iz Novega mesta v Murski Soboti nepričakovano premagala domači Pomgrad Pomurje z 1 : 3 (15 : 13, 10 : 15, 9 : 15, 8 : 15). Sobočani so tokrat naredili preveč napak pri serviranju in ob mreži, tako daje bil poraz neizbežen. Pomgrad Pomurje Murska Sobota: Aleks Berdon. Bruno Marič, Marko Janža, Samo Bačvič, Bogdan Marič, Bojan Novak, Dominik Poredoš, Sašo Topovšek in Alojz Kerec. Poraz Ljutomerčank na Bledu V četrtem kolu prvenstva v ženski odbojkarski 1. A-ligi je ekipa Špecerije Bled premagala Ljutomer Zavarovalnico Maribor s 3 : 0 (15 : 3, 15 : 5, 15:8). Gostiteljice so imele v vseh treh nizih pobudo in zasluženo zmagale. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Vrbnjak, Kolar, Lukienko, Adamina, Vrečko, Pirher, Kosi, Šoštarič, Ljubeč, Kodila. (NŠ) Žužemberg premagal Ljutomer V četrtem kolu prvenstva v moški odbojkarski 1. B-ligi je Ljutomer gostil ekipo Žužemberga in nepričakovano izgubil z 1 : 3 (15 : 8, 12 : 15, 13 : 15,8: 15). Ljutomerčani so dobro zaigrali le v prvem nizu, medtem ko so v nadaljevanju igro prepustili gostom. Ljutomer: Raj-nar, Primec, Belec, Grut, Onišak, Šmauc, Zidar, Dobošič, Kraljič, Pihler, Šumak, Babič. (NŠ) Tretja zaporedna zmaga Sobočank V četrtem kolu prvenstva v ženski odbojkarski 1. B-ligi je ekipa Sobote gostovala v Prevaljah in gladko premagala domače Prevalje z 0 : 3 (3 : 15, 5 : 15, 7 : 15). To je bila tretja zaporedna zmaga Sobočank, ki so še brez izgubljenega niza, vse tri zmage pa so dosegle v gosteh. Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Zver, Resanovič, Šlebinger, Novak, Kuhar, Moreč, Draš, Časar, Cipot. Beltinci zmagali v Lenartu V prvem kolu prvenstva v tretji slovenski moški odbojkarski ligi so Beltinci gostovali v Lenartu in premagali domači Lenart z 1 : 3. V prvem kolu tretje slovenske ženske odbojkarske lige pa je tretja ekipa Branika v Mariboru premagala Puconce s 3 : 0. Dravograd pa je premagal ekipo Sonimexa Radenec s 3 : 0. Pred kratkim so namreč v Radencih ustanovili odbojkarski klub, katerega ženska ekipa se je vključila v tekmovanje tretje slovenske lige. (FM, OB) Košarka ------------------------------------ Prva zmaga Pomurja Skiny V tretjem kolu prvenstva v prvi državni ženski košarkarski ligi je ekipa Pomurja Skiny gostila ekipo ŽKD Maribor in zmagala s 60 : 54 (32 : 24) ter prvič letos zmagala. Sobočanke so tokrat zaigrale dobro in učinkovito. Ves čas tekme so bile v vodstvu in nekaj časa vodile celo z 11 točkami razlike, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. Pomurje Skiny: Drožinova 18, Svetinova 5, Brezičeva 5, Horvatova 3, Jocičeva 9 in Kazminova 20 točk. Druga zmaga Radenske V četrtem kolu prvenstva v slovenski moški košarkarski B-ligi vzhod je Radenska v Radencih premagala Kamnik s 83 : 78 (40 : 37) ter drugič zmagala. Radenska: Ulaga 20, Bratkovič 14, Pavlin 12, Novak 11, Ojsteršek 10, Banič 9 in Želj 7. (O. Bakal) Prva državna strelska liga ----------------- Zmagali le Turniščani Začelo se je prvenstvo v prvi državni strelski ligi, kjer sodelujejo štiri pomurske ekipe. V prvem kolu je ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišča premagala SD 29. oktober iz Grosuplja s 171 1 : 1694 krogov. Najboljši v ekipi Turnišča je bil Robi Markoja s 583 krogi. Božidar Draškovič je dosegel 568, Daniel Režonja pa 560 krogov. Odličen rezultat so dosegli strelci Ljutomera, vendar so kljub temu izgubili srečanje s SD Prvega pohorskega bataljona iz Ruš. Srečanje se je končalo s 1733 : 1733 krogov, vendar so zmagali gostje zaradi boljše zadnje serije. Najboljši v ekipi Ljutomera je bil Rajko Robnik s 584 krogi pred Manuelo Rudolf,.581, in Darkom Horvatom, 568 krogov. Ekipa SD Janka Jurkoviča iz Vidma je gostovala v Trbovljah in izgubila srečanje s SD A. Hohkrouta s 1748 : 1715 krogov. Najuspešnejši v ekipi je bil Gorazd Kocbek s 576 krogi pred Sebastjanom Vajdo, 570, in Antonom Kocbekom, 569 krogov. Ekipa SD Kolomana Flisarja s Tišine pa je gostovala v Portoržu in za en sam krog izgubila srečanje. Dvoboj seje končal s 1716 : 1715 krogov. Najboljši v ekipi Tišine je bil Branko Bukovec s 584 krogi pred Dušanom Ziškom, 568, in Dragom Pertocijem, 563 krogov. Druga državna strelska liga Juteks premagal Pomurko V tekmovanju druge državne strelske lige je Juteks iz Žalca premagal ekipo MI Pomurke iz Murske Sobote s 1722 : 1656 krogov. Najboljši v ekipi Pomurke je bil Kreft s 565 krogi pred Ščančarjem, 548, in Gombocem, 543 krogov. Rokomet ------------------------------------ Prvi poraz Mobixa V četrtem kolu prvenstva v drugi državni ženski rokometni ligi je ekipa Mobixa iz Črenšovec gostovala na Ptuju in prvič v letošnjem prvenstvu izgubila. Ptuj je zmagal z 22 : 14. Strelke za Mobix iz Črenšovec so bile: A. Pintarič 7, Litrop 3, K. Pintarič 2 ter D. Pintarič in Smej po enega. Poraz Pomurke v Kranju V četrtem kolu prvenstva v slovenski moški rokometni B-ligi je Besnica premagala Pomurko iz Bakovec s 25 : 21 (13 : 13). Bakovča-ni so tako še vedno brez zmage. Strelci za Pomurko: B. Kavaš 10, Okreša 4, Lovenjak 3, Husar 2 in Javornik 2. d 22 vestnik, 17. oktober 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ona: Če se ne boš začela brzdati, se lahko tvoji odnosi s partnerjem preveč zapletejo. Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, zato raje poskusi z izvirnejšo taktiko. On: Nesporazumi, ki se ti zdijo povsem nepomembni, bodo dodobra pomešali tvoje poslovne načrte. Drugič raje pazi na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o svojih načrtih ne govoriš naključnim znancem. BIK / šssSmJ'' i Ona: Nekdo iz tvoje stalne družbe si že dalj časa vztrajno prizadeva, da bi našel področje, kjer bi ti lahko kar najbolj škodoval. Poglej malo okoli sebe ali pa se kar najbolje zaščiti pred neljubimi presenečenji. On: Izogibaj se provokatorjev, ki te hočejo na vsak način zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem pa boš postavljen pred dilemo, ali naj daš prednost ljubezni ali poslovnim zadevam. Odločitev bo težka! DVOJČKA Ona: Vate se bo naselil občutek, da te nekdo stalno zasleduje. Pusti se mu ujeti, pa ga boš ujela tudi sama. Konec tedna boš preživela daleč od vsakodnevnih tegob, ki so ti že dodobra zagrenile marsikatero priložnost. On: Prijetna neznanka ti bo polepšala dolgočasen dan. Poskusi iz vsega iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi, da boš na koncu ostal z dolgim nosom. RAK Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnjevalo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišla boš v položaj, ko se boš morala odreči nekomu, za katerega si se še pred kratkim pošteno borila. On: Glede na to, da zelena barva pomirja, bi bilo dobro, da bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v dvoje ... LEV Ona: Ko boš spoznala, da si premagala zadržke, boš uvidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega enostavno ne boš mogla narediti. On: Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel popolnoma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Še vedno pa se boš moral kar precej potruditi, saj ti bo nekdo prav veselo nagajal. V poslu se ti obeta nekaj nepričakovanega. DEVICA Ona: Prijeten konec tedna bo znak, da so se tudi tebi začela odpirati prava vrata. Nikar se ne boj, ampak sprejmi izziv, ki ti ga bo ponudil prijatelj. Iz tega bo še nekaj nastalo, vsekakor pa se boš odlično zabavala. On: Ne razmišljaj toliko o tistem, kar si zavozil, ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano srečanje ti bo pustilo obilo lepih spominov, predvsem pa si boš pomiril svoje prenapete živce. Popazi malo na zdravje. TEHTNICA Ona: Poskusila se boš premisliti, a bo izziv za tvojo radovedno naravo prevelik. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedaj, ampak mu odkrito povej, kaj pričakuješ. Na razne igrice pa kar pozabi. On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem pa se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu skoraj nekoliko razočaran. ŠKORPIJON Ona: Nepričakovano se boš zaljubila in vse okoli tebe se ti bo zdelo naravnost čudovito. Toda nikar ne pozabi na tiste, ki so ti k tej sreči pomagali. Kajti dober prijatelj je včasih vreden več kot bežen ljubimec. On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. STRELEC Ona: Tisto, kar se ti motovili po glavi, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi tvoj partner. To pa bo v tem trenutku bolj težko .... Spoznala pa boš nekoga, ki bi ti v tem prav rad ustregel. On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, saj boš zaradi spodrsljaja še bližji. Ne pozabi na pomemben sestanek! JS KOZOROG Ona: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti M lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicer zvest, vendar pa se je začel zanimati za dokaj 'nevar-ne’ zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne, bo prepoz- no. On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da storiš eno stvar dobro kot dve polovično. VODNAR Ona: Ob ostrih besedah se boš končno streznila in doumela, kako je v resnici. Je že tako, da ideali niso ravno takšni, kot si jih predstavljamo. V začetku tedna ti bo vendarle uspelo ponovno zapla- vati v ustaljenih tokovih. On: Opravil boš dolgo odlašajoče opravilo in ponovno boš lahko zadihal s polnimi pljuči. Še vedno pa ti ne bo uspelo urediti svojega ljubezenskega življenja, saj se obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš. Potrudi se in ne bo ti žal. RIBI Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj negotova tla, a si boš kaj hitro opomogla. Na pomoč ti bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delaj odvečnih skrbi. On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena od teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerjem se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotela niti ona, še manj pa ti. skih galerij. Kot soavtorje tega nenavadnega umetniškega dela bi morali navesti tudi več kot sto prostovoljcev, ki so umetniku pomagali oblikovati in postaviti tako številno vojsko. General se je med svoje vojake postavil le na otvoritvi. Kaj bi bilo, če bi izgubili Limo? Brez Lune nam verjetno ne bi bilo mogoče več živeti. Stabilizira zemeljsko os, torej je naše podnebje že več milijard let sorazmerna stalnica - v nasprotju s sosednjim Marsom, ki nima takšne pomoči: njegova os je doslej nihala med 0 in 60 stopinjami. Luna zagotavlja tudi močno plimovanje, brez nje bi bila plima kvečjemu tretjinska. Torej bi morje manj preplavljalo obalo in naplavljalo manj hranilnih snovi, to pa bi močno zaviralo življenje. Mesec zavira tudi Zemljino vrtenje. Brez njega bi trajalo vsega osem ur na dan. Potlej bi imeli tudi podobne vetrove kot veliki planeti, na primer Jupiter: močna in stalna neurja ob ekvatorju in dolgotrajna vrtinčasta neurja proti polom. Rastline bi rasle niže, s čimer bi počasneje razkrajale odvečni ogljikov dvokis, kar bi povzročilo takšne učinke tople grede, kot so na Veneri. Iz luninih faz je nastal tudi človekov koledar, ki mu omogoča kmetovanje. Brez Meseca bi bilo štetje časa veliko težavnejše. Torej je Zemlja zelo odvisna od svojega naravnega satelita. Hudo bi bilo, če bi ga izgubili. Kljub temu pa se oddaljuje - za 2 do 3 cm na leto. Čez kakšno milijardo let bo njegov učinek že tako pičel, da ne bo mogel vplivati na zemeljsko os in začela bo nihati. po svoje: zspejvau eto narodno, malo Zdaj je strank celo morje panojih plakati Po Tu če je bo je in se Kje so tiste ki so včasih Zdaj je kreganje samo in na nož že vse gre. volitve, bile? predsednikov sto kup občin na novo, rodilo spet bo. se vprašajmo bratje, normalno je to, tak mala dežela, v njej delal še kdo? Glinena vojska Štirideset tisoč glinenih vojakov tokrat koraka umetnosti nasproti. Britanski umetnik Anthony Gormley je tole instalacijo naslovil Bojišče za britanske otoke in jo razstavil v eni od london- » II Dosta se pijše pa guči, ka de z ogračekon pr®d oštarijof Zvejzda v Soboti po ton toga, ka da “ oštarija mogla za plač pod kostanami plačati ob 3 nekšo velko komunalno takso. Bela pa mijalL ka 0 občina mogla oštariji plačati tiste stroške, s šterimi je oštarija dala te falat grtlnta v soboško" centri v red zeti. Pouleg toga se un nemre 3Poutl“j gda pa kak je Občina plačala te grtint pred Zvejz prejšnjomi lastniki Dobrayi ali pa zdajšnjoj Zvežem Ker njemi je spomin tak opešo, si je rajši zmisl° " predvolilne gulaže, šteri so na vidiki, Pa 31 ] v ospredju bo laž, predvolilni še golaž in v rokah poln glaš. točki je ostala tudi policija- >• raziskuje največjo krajo ko^ cev v kanadski zgodovini k3 nada je država, katere kovnjc1 naredi na leto okoli 225 milil0 nov kovancev za dva dolarja-vs' so si med seboj do P^ice Podobni in niti oštevilčeni mj-bilo iv Zat0 so predstavniki P0^! J seveda prazno ln n uPravičeno pesimisti - tsC1 na tej namreč iglo v kopici sena- seneča pa lahkota, s katero J bila »roba« ukradena. Je bil parkiran med brez nad20 in tatovi res niso imeli droge» dela, kot da so vanj vlotnn1 ga odpeljali. Tako ostane P°‘ ciji in predstavnikom o^.10. mo upanje, da bodo skušali denar takoj 2aPraVI.st. da bo to pritegnilo P020111^ Ne zgodi se vsak dan. da P kdo v trgovino z vrečo, P Kraja kovancev V kanadskem Montrealu so neznanci sredi belega dne s tovornega postajališča v središču mesta ukradli tovornjak, ki je bil naložen s kovanci za dva kanadska dolarja - vrednost tovora je bila tri milijone dolarjev. Ukradeno vozilo so z lahkoto našli, a t h 5. Muzej na brazilski plaži Tretjega septembra je bil v Braziliji odprt sodoben muzej umetnosti, delo svetovno znanega arhitekta Oscarja Niemeyerja. Muzej, vreden 5,3 milijona dolarjev, nekateri primerjajo z vesoljsko kovancev. V teh dneh teljev botanični vrt Ke« videli cvetenje naj dva tu Titan arum(v>s^ jO l/UTU l/ poL^oV! fl M® oktober 1996 ,a vsakogar nekaj 23 Poskrbimo za »svoj« zrak Normalno stopalo - prava redkost Vsak od nas vdihne v enem toevu okrog 22.000-krat in pri gre skozi ljuča 15 kg zra-ia.To je veliko več, kot znaša 'eža naše dnevno zaužite hra-M in tekočine. Pomembno je torej, kaj z vsakim vdihom ^užijemo«. Na okoliški zrak ^moremo neposredno vpli-,a'i. vendar lahko marsikaj s'wimo za njegovo kakovost v Stanjih prostorih, kjer se tedržujemo večino časa. Ne-“tsmo prav preprosto dobili teisti svežega zraka z odpi-oken. To sodi v pre-edost, saj sedanja onesna-enost tega ne dopušča več. et stavbe iz želje po varče-aniu z energijo vse bolj izoli-omejujemo hkrati vstop lzstop zraka. Po drugi stra-.Njev zaprtih prostorih več , c 'n onesnaževalcev. Razis- Povsod po svetu so poka-s.e’da je zrak v zaprtih pro-, fln veliko bolj onesnažen j prostem, saj sami do-onesnaževalce, ki nam te Prinesla civilizacija: ke-hi Sredstva v obliki različ-h ^apov. pralni praški, čisti-ka-aretn' d'm in delci, ki tJ? v zraku zaradi dlak do-ue, živali, pršic in drugih deiavnikov, ki posla-p 1° notranje razmere. ie za dobro Poču‘ tlayi . avJe potrebna primer-hoti, st zraka. Kaj storiti kbrj tegobam, ki prihajajo s W Sezono? Moramo po-storih Zd vlazenie zraka v pro-Sebni Zato so na v°b° že P°’ Pešn aparati. ki to nalogo us-\ Opravljaj°. Seveda % - 1 v tem času odpirali s^^Ptav se zavedamo, da je zunanji zrak slabši, kot je bil nekoč, vendar pa pazimo, kdaj bomo to storili, najbolje je zgodaj zjutraj. V današnjem svetuje normalno oblikovano stopalo že prava redkost. Tesni čevlji in trde op-etnice tako pritiskajo nanj, da Pozor, huda goska! Pri nas poznamo pse čuvaje, v drugih delih sveta uporabljajo za varovanje premoženja tudi druge živali. Gosi pa menda zelo poredko. Pa so prav dobre čuvajke. Tako vsaj trdi možakar iz 't Manile. Ko se odpravi s kolesom po nakupih, jo vzame kar s sabo, kolo mu čuva goska. S svojim ostrim kljunom je dala lekcijo že marsikateremu nepridipravu, ki je skušal po lahki poti priti do kolesa. Zdaj jo poznajo že vsi tatiči v Manili. se deformacijam ni mogoče izogniti. Mnoge ženske so vajene kupovati čevlje tiste velikosti, ki jo nosijo že dolga leta. Tudi če je čevelj na začetku tesen, so prepričane, da bo spet udoben. Toda rast stopala se ne umiri, ampak se z leti veča - okrog prstov se stopalo razširi in podaljša, predel okrog pete pa ostane enak. Zato vztrajanje pri isti številki pripelje do okvar: najpogostejša okvara je izstopajoča kost ob palcu, ki nastane, če nosimo pretesne čevlje s previsoko peto. Pozimi se zaradi pretesne obutve predvsem na mezincu in palcu rade pojavijo ozebline. Le malo ljudi ima popolnoma enako velika in simetrična stopala. Stopite na papir in zarišite obris. Z drugo nogo stopite vanj in spet občrtajte. Poglejte, katera noga je večja, in pri nakupovanju pomerite čevelj vedno z večjo nogo. Običajno je moda tista, ki odloča o višini pete, petam, ki so višje od štirih centimetrov, pa se noga le stežka prilagodi. To ne pomeni, da bi se morali odpovedati čevljem z zelo visoko peto, le od jutra do večera jih ne imejte na nogah. Svetujemo Kuhajte z nami Kmečka maslena pogača (srednje velik pekač) Potrebujemo: 40 dag bele mešane moke, 4 dag kvasa, približno 1/4 1 mleka, 20 dag sladkorja, 20 dag masla ali margarine, 2 ščepa soli, 1 jajce, 1/2 žličke cimeta, žlico sladkorja in kavino skodelico vode za navlaženje peciva. Maščobo za pekač. Moko presejemo. Kvasu dodamo žlico sladkorja in dve žlici mlačnega mleka. 10 dag masla ali margarine na toplem razpustimo in segrejemo samo do mlačnega. Preostalo maslo shranimo v hladilniku, da ostane trdo. Moki dodamo 6 dag sladkorja, vzhajan kvas, razpuščeno surovo maslo ali margarino in preostalo mlačno mleko. Zamesimo bolj mehko kvašeno testo in ga dobro obdelamo, da se delajo mehurji. Pokrito vzhaja v posodi 30 minut. Nato ga rahlo razvaljamo na približno 1 cm debelo in ga položimo v pomaščen pekač. Ponovno pokrito testo pustimo vzhajati 15 minut. Na vzhajanem testu naredimo s prstom jamice in vanje damo kosmiče mrzlega nastrganega masla (iz hladilnika). Cimet zmešamo z dvema žlicama sladkorja in izdatno potresemo po testu. Sladico pečemo na srednji višini približno 25 minut pri 200 stopinjah. V kavini skodelici vode raztopimo žlico sladkorja v prahu in s tem takoj, ko pogačo vzamemo iz pečice, poškropimo in pokrijemo. Ohlajeno zrežemo na poljubne koščke. Cilka Sukič Pripravljamo ribe Se zgodi, če prenaglo hujšamo ’9tr0n*'“oležene diete ško-iit J?a”'Zmu. Pomembno je, 'e prav'lno 'n Pri tem lrtl° Potrpljenja. Seveda sMtži od tega. kako dolgo V’ d>ete in koliko kalo-M jJi?111 zaužijemo. Posebno trajajočih nizkoka-'»«0 i dietah ( od 800 do ) se lahk0 P°jav'j? ^tlkj. nezaželeni stranski »P v enersije zara’ La nega uživanja oglji-'tjšiob.rat°v povzroči moč-^Cutek lakote. • Pomanjkanje vitaminov in mineralov vpliva na telesno pripravljenost, povzroči nervozo in slabi imunski sistem. Poleg tega je neugodno za kožo, nohte in lase. •Radikalne diete in hitro hujšanje načenjajo mišično maso, torej to, kar oblikuje postavo. Če je človek tako oslabljen, izgubi tudi veselje do športa. •Pri pomanjkanju ogljikovih hidratov sta slaba volja in pomanjkanje koncentracije kemično programirana. Zmanjša se namreč tvorjenje hormona ^as^^^odii^p3 avstra'skega parka plazilcev še ni končana. Po pjtQa Eriča so morali preseliti še 6,5 metra dolgega na- Največja vrsta pitonov živi v jugovzhodni Aziji. dobre volje serotonina v možganih. • Pomanjkanje balastnih snovi povzroča zaprtost. • Pomanjkanje užitka in ostre prepovedi povzročajo poželenje na primer po sladkarijah. Čim bolj enostranska je dieta, tem večje je poželenje po prepovedanem. •Če dolgotrajno neopaznega uspeha, se zmanjša samozavest. •Čim hiteje izginjajo kilogrami, tem hitreje jih znova dobimo. • Če ribe niso dovolj sveže, so lahko zdravju nevarne. Pri kupovanju rib torej pazimo, da so škrge lepe rdeče barve, oči bistre in čim više izbočene, mesto pri dotiku čvrsto in trdno, vonj prijeten in svež. Sveže ribe doma takoj očistimo in pripravimo, nikoli ne smejo čakati nepripravljene do večera. • Ribo najprej oluskamo, izluščimo škrge, prerežemo trebuh po dolgem in izvlečemo drob. Pazimo, da se ne razlije žolč, ker ribje meso potem zelo greni. Odstranimo tudi temno kožico, plavuti prerežemo s škarjami. Kuhane, pečene ali drugače pripravljene ribe hranimo do večera ali drugega dne vedno v porcelanasti ali stekleni posodi, nikoli v kovinski posodi. Ribe v marinadi se ohranijo v hladilniku tudi več dni. • Meso rečnih rib je na splošno laže prebavljivo kot meso morskih; to še posebno velja za postrv, ki je dovoljena skoraj v vseh dietah. Najlaže prebavljive so kuhane ribe. Por e0e rabljenih avtomobilov ’"1q s» na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Sobo- Mali 5 • m ec & & is -rr E Q < E "S fZZ v v, piuuau Letnik 1988 1990 1985 - prev.km. 117.000 72.000 133.000 Cena 2.600 DEM 4.500 DEM 5.800 DEM 1^’ 1989 65.000 8.800 DEM hMstra 1,4D 1990 75.000 7.900 DEM Mi 1992 91.000 14.500 DEM K aa91t 1,0 16V 1995 5.200 DEM 1994 17.500 13.700 DEM >0t’9l,4RT 1995 13.000 20.800 DEM gl 1990 98.000 12.500 DEM Z limono proti mastni koži Za mastno kožo je limona nadvse koristen in uporaben sadež. Z njo se ubranimo pred potno in bleščečo kožo na obrazu, kije posfedica toplih, vlažnih dni ali neprezračenih prostorov. Trikrat na dan zmasiramo kožo na obrazu z rezino limone, jo oplaknimo z mrzlo vodo in šele nato nanesimo kremo. Tudi ogrcem seje mogoče zoperstaviti z limono. Ko obraz zmehčamo s parno kopeijo in s čisto gazo ali papirnatim robčkom previdno iztisnemo ogrce, ga nekaj dni zapored natremo še z limoninim sokom. Proti mastni koži in razširjenim poram se borimo tudi z mešanico limoninega soka in mineralne vode v razmerju 1 : 1. S to tekočino si umivajmo obraz in pustimo, da se na njem posuši. Limona je tudi belilo za pege, temnejše ali svetlejše madeže na koži. S kosmom vate nanesemo na obraz limonin sok in ga pustimo učinkovati 25 minut. Medtem obraz pokrijemo z mrzlim obkladkom. Kožo obrišemo in jo namažemo z mastno kremo, čez pol ure jo odstranimo in uporabimo svojo običajno kremo. Por je sorodnik čebule in česna in ena najstarejših gojenih rastlin. Verjerno izvira iz vzhodnega dela Sredozemlja in Prednje Azije. Gojili so ga že v starem veku v Egiptu, Grčiji in Rimu. Por vsebuje veliko vitaminov in rudninskih snovi. Nekatere njegove sestavine delujejo tudi antibiotoč-no. Kalorij vsebuje malo, v 100 g očiščenega pora jih je približno med 40 in 50. Okus ima izrazit, vendar nežnejši kot čebula. Močan je tudi njegov vonj. Por je na razpolago praktično vse leto, posebna poslastica pa je povsem svež septembrski por. Iz pora in s porom pripravljamo najrazličnejše jedi, juhe in enolončnice, prikuhe in solate, zloženke in rižote. Lahko ga nadevamo ali prepečemo (s šunko in sirom) ali pa z njim nadevamo slane pogače in torte. Na splošno por uporabimo povsod, kjer bi uporabili čebulo. Tudi zeleni deli pora so izvrstnega okusa in jed obogatijo, če le niso uveli ali nagniti. Kako ribe kuhamo? Rečne damo v vrelo vodo, ki jo silimo, začinimo s poprom, lovorjem, limonino lupino in narezano čebulo. Ribe pred kuho polijemo z malo kisa, da ostane meso čvrsto. Ko damo ribe v krop, temperaturo zmanjšamo, da voda komaj zaznavno vre. Ribe so kuhane, ko jim izstopijo oči kot bele kroglice in zahka odstranimo hrbtno plavut. Morske ribe damo kuhat v hladno vodo, da kri v njih počasneje zakrkne. To daje mesu boljši okus in obvaruje kožo pred pokanjem. Ko voda z ribami zavre, potegnemo posodo na kraj, pustimo nekaj časa počivati, nato vodo odcedimo, ribe pa prelijemo s finim olivnim oljem in malo popopramo. • Pri pečenju in praženju povaljamo ribe v moki vsaj uro pred pripravo. Moka se bo na njih osušila in naredila skorjico, med peko meso ne bo razpadalo. Pečemo jih v zelo vročem olju. Pred peko na žaru premažemo ribe z limoninim sokom. Žar mora biti dovolj razgret, med peko ribe mažemo z oljem, ki mu primešamo malo sesekljanega peteršilja. Lahko jih zavijemo tudi v alu folijo. Cene sadja in zelenjave Zelenjava Tržnica M.Sob. G. Hadg. Ljutomer jabolka 6080 100 100 pomaranče 236 220 220 banane 144 140 100 broške 170 200 180 grozdje 252 200 260 limone 260 300 290 or. jedrca 960 1000 990 paradižnik 220 300 250 paprika 190 200 180 krompir 28 35 25 solata 160 160 140 korenje 80 200 160 čebula 60 100 70 fižol v zrnju 321 450 300 jajca >8 - 20 zeleno zelje 30 50 40 česen 420 350 320 kumare 160 140 140 kivi 420 450 480 ananas 350 - 350 cvetača 210 200 180 neklarinke 252 240 280 slive 140 250 200 kostanj 130 150 140 kislo zelje, 156 200 180 SESTAVIL MARKO NAPAST SLOVITI FRANCOSKI ASTROLOG IZ 16 STOL NAPRAVA ZA MERJENJE ČLOVEŠKEGA TELESA NIZOZEMSKI PISATELJ (JACOUES, 1859-1881) URADNA KRATICA SVETOVNE VELESILE NEMŠKO LETALO STRMO-GLAVEC V ZAHODNI SLOVENIJI ZANESEN DEL STREHE CERKVENA PESEM AMERIŠKI DRUŽABNI PLES AVSTRIJSKI SKLADATELJ NESMRTNIH VALČKOV TRČENJE. KARAM BOL ORIENTAL- SKO BARVILO ZA LASE GOZD ČRSKA ČRKA NEM. IME ZA ZILJO MESTO V RUSUI GLAVNO MESJO OTOČJA SAMOA KILOMETER ENAKA VOKALA VAS V ZGORNJE SAVSKI DOUNI IZRASTKI NA GLAVI IGRALEC JAPONSKA NABIRALKA BISEROV ŽENSKO IME VELE MESTNI ROPAR KUMAK TERU SPLAVARSKI DROG PRIPADNIK INKOV PISK UTOPU ŽARČENJE MARIBORSKI GLASBENIK (BORIS) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — biograf, Ostrava, ramazan, udav, rt, torek, A, pr, ravs, EAM, mat, č, Lier, eternit, NUK, jer, klafeta, Oara, ep. vestnik, 1 7. oktober televizijski spored od 18. oktobra do 24. oktobra PETEK 18.OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 9.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.00 Pasje mesto, kanadska nanizanka 10.20 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.15 Rimska pomlad gospe Stone, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 15.30 Antologija slovenske glasbe 17.00 Dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 Po Sloveniji 18.30 Risanka 18.50 Hugo 19.30 Dnevnik 20.05 Volitve '96 20.40 Planet Inn 22.20 Dnevnik 22.50 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.40 So leta minila, angleška nanizanka 0.10 Cleo od petih do sedmih, francoski film TV SLOVENIJA 2 10.50 Poslovna borza 11.00 Korenine slovenske lipe 11.30 Portret Frana Žižka 12.25 Pisave 13.15 Jazz 14.05 Pikapolonica, angleški film 15.45 Svet dinozavrov, ameriška serija 16.10 Gradovi 16.40 Kvantni skok, ameriška nanizanka 17.30 So leta minila, angleška nanizanka 18.00 Slovenski magazin 18.30 Koncerti za mlade 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Skrivnostna znamenja, angleška nadaljevanka, zadnji del 20.50 Forum 21.05 Večer makedonske TV 0.30 Videošpon POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 Volitve 96 - 13.00 Edera, ponovitev - 14.00 Roseanne -14.30 Rodili bomo, mini serija - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci! — 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 Obalna straža -18.30 POP-kviz, nanizanka - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 22.00 Predator, film - 0.00 Lovec na glave, nanizanka - 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino - 12 00 Poročila - 12 20 Ljubezenske vezi, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Izobraževalni program - 14.55 Program za otroke in mladino - 15 50 Poročila - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.05 Govorimo o zdravju - 17.35 Virus, oddaja o računalnikih - 18.10 Kolo sreče - 19.30 Poročila - 20.15 Javna stvar - 20.45 Latino, ponovitev koncerta -21 45 Moja zgodba o Hrvaški, dokumentarna oddaja - 22.45 Klub d. d. - 23.00 Živi planet, dokumentarna oddaja TV HRVAŠKA 2 14 15 TV-koledar - 14.25 Seinfeld, humoristična oddaja - 14.50 Izenačitelj, serija -16 40 Kapitan Nemo in podvodni grad, ameriški film - 19.00 Divje srce, serija -19 30 Dnevnik - 20.15 Zakon v L. A., serija - 21.05 Sherlock Holmes, britanski film -23.40 Henri in Julija, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.20 Kalifornijska šola, prva ljubezen, serija - 9.45 Knight Rn der - 10.30 Tvoj skalp, vestern - 12.00 Otroški program - 13.30 Kids 4 Kids 14 20 Artefix - 15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.35 Knight Rider - 18.10 Polna hiša -18.35 Krepka družina -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.1 5 Emergency room - Junaki v OP - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Iskanje zelenega diamanta, film - 22.55 Veliki cilji, sam proti vsem film - 0.25 Čas v sliki - 2.55 Schiejok vsak dan - 3.55 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 12 00 Cas v sliki - 12.10 Vera - 13.00 Čas v sliki -13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Leihopa - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošliy Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Cas v sliki - 20.00 Nepristranski pogledi - 20.15 Primer za dva - 21.15 Umetnik življenja -22.05 Čas v sliki - 22.30 Moderni časi -0.00 Reševalni pas - 0.45 Priznanje, film 3.05 Pogledi s strani - 3.10 Kalifornijski klan - 4.25 Videonoč RTL 5.35 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi -7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila -7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 9.00 Poročila -9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta -13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer -15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mini playback šov - 21.15 Oslovski brat -22.15 Sedem dni - sedem glav - 23.15 T. V. cesar - 0.00 Dnevnik - 0.30 Akti z ulice - 1.30 Zlata dekleta - 2.50 Poročila TV MADŽARSKA 1 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija - 9.35 Dopoldne - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Weloome to Hun-gary - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila - 16.05 Posel - 16.30 Strela z jasnega - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno -18.55 Pravljica - 19.15 Ažurno - 19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Dallas, pon. -21.20 Desert - 22.25 Navigator - 23.55 Andreja Szenes - 0.40 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 Siesta - 14.40 Santa Fe Strail, amer. č.-b. film, - 16.30 Dandanes - 16.40 Barvna lisa - 16.50 Krtačni odtis - 17.30 Regionalni program - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Popotnik - 19.55 Katherine Hepburn o sebi - 21.00 Dnevnik- 21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, kviz - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Pregled tiska -22.40 Športna stava - 23.00 Koktejl bar, vmes Zvezdniki rocka (do 2.00) SOBOTA 19.OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 8.30 Radovedni Taček: Promet 8.55 Jakec in čarobna lučka 9.05 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 10.35 Koncert za tenor in lutnjo 11.00 Glasba na vodi, balet 11.10 Svet dinozavrov, ameriška serija 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo 14.20 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 15/18 15.15 Kinoteka: Človek zver, francoski film 17.00 Dnevnik 17.10 Svetovi Zemlje, angleška serija 18.00 Na vrtu 18.35 Hugo 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Resje! 21.35 Za tv-kamero 22.30 Dnevnik 23.00 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.50 Večni sanjač, ameriška nanizanka 0.15 Strah ima mrzlo roko, nemški film TV SLOVENIJA 2 10.00 Planet Inn 11.30 Mostovi 16.35 Zgodovinska kitajska mesta, ameriška serija 17.30 Skrivnostni svet A. Clarka, angleška serija 17.55 PEP v rokometu (m.) 19.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Čarovnice iz Eastvvicka, ameriški film 21.55 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.25 Sobotna noč POP TV 8.00 Mož pajek - 8.30 Junak akcije, mladinska serija - 9.00 Zvezdne steze, risane serija - 9.30 Kje je Wally, risana serija -10.00 Max glick, risana serija - 10.30 Kenny Rogers 2 - 11.30 Avtodrom -12.00 Lois in Clark, nanizanka - 13.00 Neresnična zgodba - 14.30 Rodili bomo -15.30 Obraz tedna, ponovitev - 16.00 Svet športa - 17.00 Imamo jih radi - 17.30 Beverly Hills - 18.30 Melrose Plače -19.30 24 ur - 20.00 Zloba, film - 22.00 Teksaški mož postave - 23.00 Pri pujsu, 3. del, film - 0.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.50 Poročila - 8.55 Srečni Luka, risana serija - 9.20 Tarzan, ameriški film - 11.00 Prizma - 12.00 Poročila - 12.20 Morje -12.50 Manevrski prostor, avstralski film za otroke in mladino - 13.40 Reporterji sveta - 14.25 Kanadsko-francoski film - 15.55 Filipovi otroci - 16.30 Poročila - 16.35 Televizija o televiziji - 17.20 Dokumentarna oddaja - 18.50 Zakaj bi bilo to nevsakdanje? - 19.05 V začetku je bila beseda -19.30 Dnevnik - 20.15 Policist v otroškem vrtcu, ameriški film - 22.10 Kdo je ona - 22.45 Dubliners, glasbena oddaja -23.45 Polnočna premiera: Dazzie TV HRVAŠKA 2 15.35 TV-koledar - 15.45 S knjigo v glavo - 16.30 Zakon v L. A., serija - 17.15 Mladi Indiana Jones II, serija - 18.30 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.15 Neskončno potovanje, znanstveno-popularna oddaja - 22.15 Dosje X, serija -23.05 Hollywoodski ustvarjalci akcije, dokumentarna serija TV AVSTRIJA 1 6.00 Confetti TV - 10.05 Disneyev festival - 11.00 Sobotna igra - 12.05 Harry in Hendersonovi - 12.25 Kalifornijski klic v sili - 13.10 Življenje in jaz - 13.35 Čudovita lepa - 14.00 Blossom - 14.25 Princ iz Bel-Aira - 15.40 Seaquest - 16.30 Beverly Hills - 17.15 Melrose Plače - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Crocodile Dundee, 2. del, film - 22.05 Drugačen met, kriminalka - 23.50 Nevarna spo ved- 1.30 Veliki cilji, film, 4.45 Beverly Hills -5.30 Blossom TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.35 Ljubljenec bogov, film - 11.15 James Bond - 007 - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Človek, o katerem se govori, komedija - 14.35 Vozniki na poti, komedija - 16.00 Terme južno od Dunaja -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Lamorte, film - 21.45 čas v sliki - 21.55 Pogledi s strani - 22.10 Kaj se smejite - 22.55 Povej resnico! - 0.25 Truplo kot dokaz, kriminalka- 1.55 Pogledi s strani - 2.00 Nogomet - 3.30 Videonoč RTL 5.50 Otroški spored - 8.30 Disneyev team -10.15 Risanke - 10.30 Disneyev klub -10.40 Na krilih pravičnosti - 11.05 Power Rangers - 11.30 Maskirani jezdec - 12.20 Polna hiša - 1 2.50 Življenje in jaz - 1 3.45 Princ iz Bel-Aira - 14.40 Grozno prijazna družina - 16.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ekskluzivno - 20.15 Miss World Nemčije - 22.00 Kako prosim? -23.00 RTL v soboto ponoči - 0.00 Car wash - 1.35 Melrose Plače - 3.15 Beverly Hills TV MADŽARSKA! Vaška TV - 6.00 Sončni vzbod - 8.00 Otroški program - 10.10 Sigetvarski martirji, tv-igra - 11.20 Dandanes - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.20 Živali iščejo dom - 14.50 Odgovarjamo na telefone - 15.05 Dumbo, risanka - 16.15 Dandanes - 16.25 Puder -17.00 Osamljeni planet - 17.25 Hotel Narobe - 18.00 Millecentenarij - 18.05 Za boljši jezik - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica - - 19.15 Ažurno -19.30 Dnevnik, šport - 20.20 Deklamacija - 20.35 Karel Veliki, 1. del filma - 22.15 Ekskluzivno - 22.40 Satelit - 23.25 Nič ni sveto, ameriški film TV MADŽARSKA 2 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje - 10.05 Za otroke - 11.00 Mercedes Benz, dok. film - 11.50 Narodopisje -12.00 Poje Szilvia Szabo - 12.30 Odisejade - 1 3.00 Prometna varnost - 13.05 Avto-magazin - 13.30 Kratki filmi - 14.55 Pratika - 15.05 Stiki brez meja - 15.30 Trend -15.55 Policija sveta - 16.30 Horizont -17.00 Videoton - UTE, nogomet - 19.05 Familija - 20.00 Tema - 20.30 Iz oči v oči s Hollywoodom - 20.50 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.40 Koncert - 22.15 Lesing: Modrijan Nathan, drama NEDELJA 20.0KT0BRA TV SLOVENIJA 1 8.40 Živžav 9.20 Sredi galaksije zavij levo, avstalska nanizanka 9.55 Nedeljska maša 11.00 Vsi smo ena družina, japonsko-kana-dska serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Evromuzika na Azorih 13.00 Poročila 13.05 Hugo 13.35 Karaoke 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Sound Barrier, ameriški film 17.00 Dnevnik 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.50 Po domače 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 ZOOM, razvedrilna oddaja 21.10 Moški, ženske 22.20 Dnevnik 22.30 Šport v nedeljo TV SLOVENIJA 2 8.20 Deček, ki ni nikoli spal, francoski film 9.50 Videošpon 10.20 Na vrtu 10.50 Lahkih nog naokrog 11.35 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 1 2.05 Kvantni skok, ameriška nanizanka 12.55 Dlan v dlani 13.10 Motociklizem za VN Avstralije 14.30 Odprto prvenstvo Slovenije v badmintonu, finale 15.30 Rokomet za pokal EHF 17.00 Alpska liga v hokeju na ledu 1 9.30 V območju somraka, ameriška nanizanka 20.00 Don Kihot, španska nadaljevanka, zadnji del 21.00 Onstran zakona, ameriški film (č.-b.) 22.45 Novice iz sveta razvedrila POP TV 8.00 Risanke - 9.00 Kapitan Zed in Zee Zone - 9.30 Kimba, beli levček - 10.00 Detektiva in pol, nanizanka - 10.30 Radovedna Nancy - 11.30 Kuharske mojstrovine - 12.00 Razprtije, nanizanka - 13.00 Svet športa, ponovitev - 14.00 Pregled sezone formule 1 - 16.00 Teksaški mož postave -17.00 Ljubezen na Donavi, nadaljevanka -18.00 Pozna ljubezen - 19.30 24 ur -20.00 Na zlatem ribniku, film - 22.00 Na sever - 23.00 Pregled sezone formule 1 -1.00 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 9.25 Poročila - 9.30 Živalski svet, znan-stvenopopularna serija - 10.00 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12 20 Plodovi zemlje - 13.10 V malem Medžimurju, dokumentarno-folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobro - 14.10 Duhovni klic - 14.15 Opera Box - 14.45 Humoristična serija - 15.10 Risani film - 15.25 Kontakt, glasbena oddaja - 15.55 Ameriški film -17.25 Skrita kamera - 17.45 Serija -18.40 Otok z blagom, risana serija - 19.30 Dnevnik - 20.00 Šport - 20.05 Poročila -20.15 Zametel jih je veter, ameriški film -00.25 Vodnik za dober seks, dokumentarna serija TV HRVAŠKA 2 10.50 TV-Koledar - 11.00 Nova Bukovica: maša, prenos - 12.30 Polnočna premiera: Dazzie - 15.30 Dosje X, serija - 16.20 Neskončno potovanje, znanstveno popularna oddaja - 17.30 Koncert klasične glasbe - 18.20 Zadnji stroj, dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarni film - 21.15 Top šport - 23.00 Zakonske vode, humoristična oddaja TV AVSTRIJA 1 630 Confetti TiVi - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Boks - 13.20 Moj veliki brat Chip, film - 14.50 Crocodile Dundee, 2. del, film - 16.35 Buddy lovi Lukasa - 18.00 Srček - 18.25 Kuharske mojstrovine - 18.30 Šport v soboto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Vse moje hčere - 21.05 Naš učitelj dr. Specht - 21.50 Čas v sliki - 22.00 K stvari -23.1 5 Vizije - 23.20 Apropos, film - 23.50 Nagrada Josepha Rotha -0.15 Filmski kasi-no: Kafka, film - 2.10 Nevarna spoved, kriminalka - 3.50 Krvava skrivnost Lizzie Bordens, kriminalka - 5.30 Živalski paradiž TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Medvedi Pande niso igračke - 10.15 Iz dneva v dan - 11.00 Tiskovna konferenca - 13.00 čas v sliki -13.30 Domovina, tuja mati - 14.15 Divje življenje - 14.45 Lovska kri, film - 16.15 Igra življenja - 17.05 Klub za seniorje -17.55 Lindenstrasse - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 18.55 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes -19.30 Cas v sliki - 20.00 Pogled s strani -20.15 Joanna, kupljiva Lolita -21.45 Šport - 21.55 Columbo - 23.30 Čas v sliki -23.35 Krvava skrivnost Lizzie Bordens -3.15 Videonoč RTL 6.10 Otroški spored - 9.00 Klasične risanke - 9.45 Disneyev Aladin - 10.45 Clever-&Smart - 11.15 Alaska - 12.05 Disneyeva filmska parada - 12.20 S trnjem postlana pot - 14.10 Ekipa-A - 16.00 Hercules, film -17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila -19.10 Rudijev pasji šov - 20.15 Stoj, ali pa mami strelja, film - 21.55 Spieglov tv-magazin - 23.00 Prime Time - 23.10 M.A.N.T.I.S. - 0.05 Ljubezenske zgodbe - 0.40 Dr. Bens tele teror - 4.40 Hans Meiser TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Globus - 12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Melodije - 13.00 Strela z jasnega, ponovitev -14.40 Poskusni posnetek - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Disneyjeve risanke - 17.05 Ekspedicija Papilio - 17.35 Jani gre na dom - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.20 Sodba, ameriški film -22.30 Deklamacija - 22.35 Večno članstvo - 23.35 Mojstrovine TV MADŽARSKA 2 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti -9.00 Vesoljske igre - 9.30 Ameba - 9.50 Naša dediščina - 10.00 Kviz za mlade zakonce - 11.00 Nogometno prvenstvo MTK -igre - 13.00 TV-magister - 14.00 Balaton -14.30 Iščemo izginule odrasle - 15.05 Sejem deklet - 16.05 Imate radi Liszta, kviz - 17.05 Gimnazija strtih src - 17.55 Turistični magazin - 18.30 Tranzit - 19.00 Nezreli, serija - 19.30 Pravljica - 19.45 Zgodbe o izoblikovanju narodov - 20.05 Glasbena ura - 21.05 Karoly Sugar, portret -22.05 Zabavna glasba - 22.10 Pregled tiska - 22.15 Telešport, vmes nogometni pregled PONEDELJEK 21.OKTOBRA l TV SLOVENIJA 1 9.55 Sončkovo rojstvo, angleški dokumentarni film 10.45 Zagorje '96: Nagrade in priznanja 11.15 Onstran zakona, ameriški film (č.-b.) 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 14.05 Zrcalo tedna 14.20 Za tv-kamero 14.30 Forum 14.50 Nedeljska reportaža 15.20 Moški, ženske 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Nit 17.30 Očividec, angleška serija 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Lingo 19.20 Žrebanje 3 x 3 . 19.30 Dnevnik 20.00 Volitve'96 21.25 Roka rocka 22.30 Dnevnik 23.00 Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka 23.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka TV SLOVENIJA 2 10.55 Učimo se tujih jezikov: Angleščina 11.10 Reka upanja, francoska nadaljevanka, 3/18 12.05 1 5.35 16.20 17.10 18.00 18.30 19.00 19.30 Res je! Šport v nedeljo Wildbach, nemška nanizanka, 8/13 Kvantni skok, ameriška nanizanka Simpsonovi, ameriška nanizanka Sedma steza Noro zaljubljena, ameriška nanizanka V območju somraka, ameriška nani zanka 20.00 Meso, angleška drama 21.30 Osmi dan 22.00 Turistična oddaja 2 2.30 Svet poroča 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV ^ev-H'00 10.00 Santa Barbara'■ P°£°pOp-kviz, Razprtije, ponovitev - 12.0 ponovite* vitev - 12.30 lmam° Zgodba, 13.00 Alexa, ljubezenska 9ada|jeVanka 14.00 Ljubezen na Dona*• p_30 -I*« 15.00 Max glick - 15-30 gatlta Barba a, Mulci, nanizanka - .16-318 30 PO?-*"* 17.30 Obalna straza;a 19.30 24“ 19.00 Cosby, nanizanka fi|m - 2?- _ 20.00 Nlj^issiPP'*gg^športna scena ž Volitve 96 - 22’30ni7anka - 0,30 ? 00 23.30 Sedma sila, naniza Ka^ , 2. pravice, nanizanka POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 .10.06 7.55 Poročila - 8.00 Dob program , Izobraževalni program - Q0 Poroc 5 otroke in mladino - ' rjja - |nj 12.20 Ljubezenske vez, Izobrazb* . Santa Barbara, serija - 1 in mla , program in program z. o5 Liko^ 15.50 Poročila - 1/ u 19 30 Dne’ 17 35 Glas domovine - 1 ska ser^ 20.15 Angel mo.i dragi, nOc 21 15 Izložba - 22iski film lom Gibsonom: Tim, avstrais* TV HRVAŠKA 2 veteran^ 14.45 TV-koledar " Usteče ameriški film - 17 35 Merija - 19'Cistična rija - 19 00 Divje srce serj^ ^ori vnik- 20.15 Murphy Bro" m,na 0 serija - 20.40 Leta vredne s^. glasb mentarna serija, 24. oddaja TV AVSTRIJA 1 ider-ig05 6.30 Cinfetti - 9-45 ^'ILnfetti 'ladjah Lamorte, film - 12- 45 vesoljska'8^ vsi Naša mala farma -15- Rjder. 1T . terprise - 16.30 Knigh^ Kdo je pod eno streho - 17- _ Krepka 18.05 Polna hiša - 1»-JoO Špor* ' ne^ 19.30 Cas v sliki - a - 22.10^45 Vf! Boomerang, komedij g|jki. 23-4 j||^ ši krikov - 23.40 C kani?3i^stm1 zla-1.20 Sadovi "^brodosh 3.10 Cas v sliki - 3.4b 5.30 Živalski paradiž tvavstrmaz 9.00 Čas v sliki - 9.1° so5 poglej M* 10.15 Bogati in lepi12 °Oi3.00 _ 11.35 Milijonsko ko |ed o|F - 18.15 Posel - 18;fk , vljica - 19-30 Dne^-arske- 3izr 23.00 OO-"”- 23.50 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 Zasedanje Parlament e -vozniki, serija - 1'- i8j5 gionalni program1 - Te|ešpo8sc ' jl-L ročevalec - 18- UTE'8 Pvnik' t-a"-gometno prvenstvo^ q0 Računalništvo T..„2121.15 ^2 25wO^S Policijska poročila u ra -na srečo- 21.45^« 22.40 22.35 Pregled tiSKd - 23.10 Liszt 25 torek 22. OKTOBRA SLOVENIJA! l(|40 Most Adama Rusha, angleška doku-. mentarna oddaja 1.30 Fant, ki ni mogel spati, francoski film Poročila 3-05 Lingo •50 Vsi smo ena družina, japonsko-kana- 1. dska serija 14 Rn ®bzoria duha Meso, angleška drama •20 Mostovi .'Oo Dnevnik '10 Sredi galaksije zavij levo, avstralska 1, nanizanka UL" Jakec in čarobna lučka 18 ,n Po Sloveniji 18 n jetniki za svet 18 ra Blanka 19 S® K°lo sreče „30 Dnevnik 201? ’96 21 o? Mednarodna obzorja: Padanija 0 Prijateljice iz hiše žalosti, češka na-28 it 4alievanka, zadnji del 2'! Sova Splošne poizvedbe, francoska nani- Q Ar Davov svet, ameriška nanizanka 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Dvojna vloga, serija - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy - 23.15 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 ilona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija - 9.35 Dopoldne - 11.10 Klinika za živali - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Vklopi -16.55 Katoliška kronika - 17.15 Posel - 18.00 Pravljica - 18.15 19.00 Slove- 17.30 Kviz - ... Ažurno - 18.25 Dnevnik -sna akademija, prenos iz 21.05 Karel Veliki, 3. del -96 - 23.25 Dnevnik gledališča -22.40 Studio 0.30 Čas v slliki - 0.35 Edina igra v mestu -2.25 Čas v sliki - 3.05 Schiejok vsak dan -4.05 Dobrodošli v Avstriji TV AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -10.15 Bogati in lepi - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Cas v sliki - 12.10 Univerzum -13.00 Čas v sliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Leihopa - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.1 5,TV-pomoč - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.50 Kandidat -1.45 Pogledi s strani - 1.50 Mednarodni videofestival - 2.20 Kalifornijski klan - 3.05 Čas za kulturo - 3.40 Videonoč TV MADŽARSKA 2 Zasedanje Parlamenta - 16.30 Potepanje po deželi domači - 17.00 Regionalni program - 18.05 Trije doktorji, serija - 18.50 Vreme - 18.55 Pratika - 19.00 D. Attenbo-rough - 19.45 Telešport - 20.05 Magnum - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Torek 21, kviz - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Pregled tiska - 22.40 Čar športa ^ItNMAZ I kjOg^idan ^■10 S^°V' Zem|ie' angleška serija 1? ser^a l0V^'ne 'n odkritia’ italijanska 18,1)0 Ca^ti*0' 8^0^’ ameriška nanizanka Ij 26 °VI' an9leška nadaljevanka, 7/ la °° ‘'šini VohmS-?*’ ameriška nanizanka id zanka iU somraka' ameriška nani- ^0^^ nan'Zanka 2«°5 OhiS9 Borštnikovega srečanja 55 Fran' (j dajaCesco Borromini, švicarska od- >ni0Ci,y Sanfa o j;W Barbara, ponovitev - 11.00 Volih* 200 POP-kviz, ponovitev -SZ 96' Ponovitev - 13.00 'Britev 7Lne ’ 13-30 Športna sce’ - it A4-30 Acapulco H.E.A.T., Vnka - b° Pop-30 - 16.00 Mulci, * V ~ 17 SnSar|ta Barbara, nadalje- k ' *°'3O n°balna straža - 18.30 POP-!j J°.0n ruSby' nanizanka - 19.30 24 ijn” klewA-!ca9° hope, nanizanka -'h°?°litve Pohcija, nanizanka -'■OnS® Sedm Z2-3O M.A.S.H., nanizanka ‘4Ur. ta,sila " Mož postave -K .30 POP-30, ponovitev - 10 05 Izobra- 'i i? 1 3g Aln pro9ram za otroke in mladi-WbLiubezAribir' - 12 00 Dnevnik -ke zveze. serija - 13 05 VrnZaower°a ' I3 55 Izobraževalni % 'k 15 2o q ln mladino - 14.55 Velika \te vedeli? - 16.00 Dober ~2q A7 05 Pazi, steklo - 1930 Sm 'essu , Dokumentarna oddaja -'•^SibL^h - 22.45 Filmska noč z m: Pobesneli Max, avstralski SREDA 23. OKTOBRA TV SLOVENIJA! 9.25 10.25 10.50 1 1.40 12.30 13.00 13.05 13.35 15.35 15.50 16.20 17.00 17.10 18.00 18.30 18.40 18.50 19.30 20.00 20.35 22.30 23.05 23.55 Karaoke Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka Roka rocka National Geographic, ameriška serija Evromuzika na Azorih Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Slovenski utrinki Ljudje in zemlja Dnevnik Pod klobukom RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sled-ge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan -10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Moja mala Soledad - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 liona Christen - 16.00 Hans Meiser -16.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Morilec Venere, 1. del, kriminalka - 22.10 Štern TV - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik - 3.20 liona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno Obraz tedna, ponovitev - 13.30 Xanadu, film - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.30 Obalna straža - 18.30 POP-kviz -19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Beverly Hils, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 Volitve '96 - 23.00 Sedma sila - 0.00 Mož pravice - 1.00 24 ur - 1.30 POP-30, ponovitev TVHRVASKA! 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program in program za otroke in mladina - 12.20 Ljubezenske veze, serija - 13.05 Santa Barbara, serija -13.55 Izobraževalni program in program za otroke in mladino - 15.50 Poročila -16.00 Dober dan, Hrvaška - 18.10 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kulturni krajolik - 21.15 Poslovni izložba - 21.20 Praznik za žice, glasbena oddaja - 22.05 Mojstrovine svetovnih muzejev - 22.45 Filmska noč z Melom Gibsonom: Pobesneli Max II, avstralski film sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Moja lub’ca ve, oddaja - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Schilling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Hab- sburžani - 0.35 Šport - 0.55 Mednarodni videofestival - 1.30 Kalifornijski klan - 3.20 Videonoč RTL 5.30 Poročila - 8.05 Springfieldska zgodba - 10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno opoldne - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Rockford - 14.00 Barbel Schafer - 1 5.00 liona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila - 19.10 Eksploziv - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Letališka linika -21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža - 23.15 Magnum -0.10 Poročila - 0.40 Cheers - 1.10 Sle-dge Hammer! - 1.40 Zlata dekleta -2.10 Barberi Schafer - 3.05 Poročila -3.30 liona Christen - 4.20 Hans Meiser -5.15 Ekskluzivno TV HRVAŠKA 2 14.55 Koledar - 15.05 Hitler, dokumentarna serija - 16.05 Oprah Show - 1 6.50 Golf klub II, ameriški film - 18.35 Hugo - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Pariz, Teksas, nemški film gibanja - 23.05 Seinfeld, rija TV AVSTRIJA! Po Sloveniji Umetniki za svet Risanka Kolo sreče Dnevnik Volitve '96 Film tedna: Počakaj me v Dnevnik nebesih, španski film Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka Skrajnosti, angleška nanizanka TV SLOVENIJA 2 10.50 f 11.00 I 11.30 ' 12.20 13.15 15.05 15.35 16.30 18.00 18.30 19.00 19.30 - 22.35 Filmska humoristična se- Knight Rider - TV MADŽARSKA 1 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Naša dediščina - 8.10 Razvaline - 8.40 23. okt. 1956, 1. del - 8.55 Praznovanje na trgu Kossuth,- 9.30 Za otroke - 11.00 Glasbeni butik - 12.00 Poročila - 12.05 Narodna glasba - 12.35 Za otroke - 14.00 23. oktobra 1956, 2. del - 14.20 Mesto ljubezni, franc, č.-b. film - 16.00 Madžarski nacionalni muzej - 16.45 23. okt. 1956, 3. del -17.00 Praznovanje na trgu Kossuth - 18.00 Lisztov koncert - 18.25 Kviz - 18.55 Pravljica - 19.05 23. okt. 1956, 4. del - 19.30 Dnevnik - 20.20 Pokaži kaj znaš - 23.00 -23. okt. 1956, 5. del - 23.15 Dnevnik 6.00 Confetti - 9.50 12.00 Confetti - 14.50 Naša mala farma -15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16.25 Knight Rider - 17.10 Vsi pod eno streho -17.35 Kdo je tukaj šef? - 18.00 Polna hiša - 18.25 Krepka družina - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Čudovito ponoreli par - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Nash bridges - 21.55 Beg iz New Yorka, film - 23.25 Čas v sliki - 23.30 Podeželska hiša mrtvih duš, film - 1.20 Kača, film - 2.50 Čas v sliki - 3.25 Dobrodošli v Avstriji - 5.10 Kdo je tukaj šef? - 5.35 Živalski paradiž TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža -13.00 Čas v sliki - 13.40 Kalifornijski klan - 14.25 Leihopa - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v TV MADŽARSKA! Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Športna akademija - 9.35 Dopoldne - 11.05 Marienhof - 12.00 Poročila - 12.25 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 14.30 Nezreli - 15.00 Poročila - 15100 Repeta, za šolarje, vmes ob 16.00 Poročila -16.30 Strela z jasnega - 17.00 Vklopi -17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Mestna reformacije - 18.30 Kviz - 18.55 Pravljica - 19.15 Klip mix - 19.20 Ažurno -19.30 Dnevnik, šport - 20.25 Sosedje, 248. del - 21.05 Friderikusov šov - 22.50 Trk, politična okrogla miza - 23.40 Red Rodney, glasb, film - 0.05 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.30 Županija Somogy, 3. del - 16.00 Prirodno zdravilstvo - 16.20 Sotrpini -16.30 Repeta, za šolarje - 17.00 Varstvo okolja - 17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 Macgyver, serija - 20.00 Mojstrovine - 20.10 Poročanje BBC-ja o dogodkih na madžarskem leta 1956-1957, dok. film - 20.50 Betthoven - 21.00 Dnevnik - 21.10 Okolje - 21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura -22.00 Objektiv - 22.25 Vreme - 22.35 Prometna varnost - 22.40 Pregled tiska -> 22.45 68, ameriški film Poslovna borza Prisluhnimo tišini Obiski Francesco Borromini, švicarska oddaja Zvočni zid, ameriški film Turistična oddaja Skrivnostna znamenja, angleška na- daljevanka, zadnji del Splošne poizvedbe, francoska nanizanka Castlovi, angleška nadaljevanka, 8/ 26 i Japonska ) Skrajnosti, angleška nanizanka ) V območju somraka, ameriška nani- .zanka 20.00 Pred sezono v alpskem smučanju - Košarka, Seattle Supersonic : In- 20.30 RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) TV MADŽARSKA 2 Otroški program - 8.00 Skrivnost gore zakladov - 9.25 Zabavna glasba - 10.00 Gozd kokabur - 10.55 Vesoljske igre - 12.35 Zamejski Madžari - 13.10 Žogaste sanje, tv-film - 14.20 Nujna pomoč - 14.35 Domoznanstvo - 14.50 Verski program -15.20 Mons Sacer. Pannonhalma -15.55 Umrli po naključju? - 17.00 Gyor-gy llles, portret - 17.50 Vreme - 18.00 Leto--- 1956 Po štiridestih letih - 18.40 Pat in Mike, ameriški film, črno-beli - 20.15 Telešport - 20.35 Dokumentarni film -22.05 Vreme - 22.10 Hiša pod skalami, madžarski črno-beli film diana Aliča, evropski kulturni magazin 22.30 Koncert moskovskega državnega orkestra 22.00 t.l7-1hv ar - 1® 20 Leteči odred, se-V1, njkraiu dogodka - 23.00 Ujeti v % 5 ^ittn A'43 Mednarodni videofestival ' wnstein, film 2.35 Kalifornijski K V|deonoč ČETRTEK 24.OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 9.55 Zlati dež, danska nadaljevanka 10.40 7 korajžnih in Katja 10.50 Korajža velja Pustolovščine in odkritja, italijanska POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz - 12.30 Volitve '96, ponovitev - 13.00 ITC-magazin -13.30 Newyorška policija, ponovitev nanizanke - 14.30 Chicago hope, ponovitev nanizanke - 15.30 POP-30 - 16.00 Mulci -16.30 Santa Barbara, nadaljevanka - 17.00 Obalna straža - 18.30 POP-kviz - 19.00 Cosby, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Mali vojaki, film - 22.00 Volitve '96 - 22.30 M.A.S.H. - 0.30 Mož pravice, nanizanka -1.30 24 ur - 2.00 POP-30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.05 Izobraževalni program in program za otroke in mladino - 12.20 Ljubezenske veze, serija -13.05 Santa Barbara, serija - 13.55 Izobraževalni program in program za otroke in mladino - 15.20 Jaz v zrcalu, - 16.00 Dober dan, Hrvaška - 17.00 Trenutek spoznanja -17.30 Gaudeamus, oddaja o šolstvu -18.05 Kolo sreče - 17.30 Dnevnik -20.15 Poslovni klub - 20.45 Živa resnica - 21.15 Hitler, dokumentarna serija -22.45 Pol ure kulture - 23.15 Moč novca - 23.30 Zvon mraka, serija V Sr ■ i ~ 3-35 Bogati in lepi - 6 05 l Ab« Štirir l B-35 Dobri časi, slabi časi WnrinA°b sedmih - 7.35 Med nami SS - nASkaz9°dba - 9-05 Kah,°n ^obas°ledaH0 B°9at' 'n lep' ’ 1°ia° d -11-00 Vroča nagrada - ' iS->kl dvoboj - 12.00 Opoldanski H h? '1dl° Zlata dekle‘a ' 13,°n Ssj6 -00 Barbel Schafer - 15.00 ' 16.00 Hans Meiser - 9.55 1 1.20 f 11.50 i 13.00 13.05 15.30 16.00 17.00 17.10 17.35 18.00 18.40 18.50 •19.20 19.30 serija Po domače Poročila Kolo sreče Aliča, evropski kulturni magazin Mednarodna obzorja 20.00 20.35 21.25 22.30 23.10 0.00 Dnevnik Delfi in prijatelji, španska nanizanka Operacija Strogo zaupno, nanizanka Po Sloveniji Risanka Kolo sreče Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Volitve '96 Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke i Dnevnik Sova Kvantni skok, ameriška nanizanka Najstrašnejši umori, angleška nani- zanka TV SLOVENIJA 2 14.20 Japonska Košarka Don Kihot, španska nadaljevanka, 14.50 16.20 TV HRVAŠKA 2 14.40 Nujna služba, serija - 15.25 Črno-belo v barvi, ameriški film - Zgodba rock and rolla - 19.00 Divje srce, serija - 19.30 Dnevnik - 20.15 Prosječka opera, češki film - 21.55 Walker, teksaški rendžer, serija - 22.40 Oprah Show TV AVSTRIJA! 6.00 Confetti - 9.40 Knight Rider - 10.25 Columbo - 12.00 Confetti - 14.55 Naša mala farma -15.45 Vesoljska ladja Enterprise - 16.30 Knight Rider - 17.20 Vsi pod eno streho - 17.45 Kdo je tukaj šef? - 18.10 Polna hiša - 18.30 Krepka družina - 19.00 Roseanne - 19.30 čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Pošast, grozote globine - 21.50 Pogledi s strani - 23.00 Na kraju dogodka - zadnji del 17.20 Kvantni skok, ameriška nanizanka 18.10 Castlovi, angleška nadaljevanka Korenine slovenske lipe Najstrašnejši umori, angleška nani- 18.40 19.00 19.30 20.00 20.50 21.55 22.45 0.25 zanka V območju somraka, ameriška nanizanka Sporočilo iz Vietnama, ameriška nadaljevanka, 1/4 Umetniški večer: Vitomil Zupan Povečava Film Zgodovinska kitajska mesta, ameriška serija PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 I Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNŽ- 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank-09.15 Župani na obisku -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zlufto - oddaja o nogometu -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - ,16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Šport -17.30 S krščakon, cekron pa z marelof -18.15 Bilo je nekoč ... -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.00 Izbor pesmi tedna -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 3XCountry - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Subjektivno -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Poslušamo vas -17.30 Mali oglasi -18.00 Na narodni farmi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 DA in NE - 22.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Poz-drav.in napovednik-06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -11.00 V živo o... -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Mursko- morski val - 22.00 Želimo vam lahko Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Jesenska reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vroče teme -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.30 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč. PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.10 Pozdrav in napovednik - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank-09.15Zamurjenci-10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. Osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik-13.30 Poročila-13.35 Obvestila-14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik-06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.45 Pesem tedna -06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.10 Pozdrav in napovednik -08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Osrednja poročila na Murskem valu -17.00 Kulturni koledar -17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -19.00 Dnevnik RaSlo-19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Želimo vam POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Sedma sila - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 Volitve '96, ponovitev - 13.00 noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 05.45 Pozdrav in napovednik-06.10Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.45 Pesem tedna - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.00 Pozdrav in napovednik - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08:50 Zamuijenci - 09.15 Misel in čas -09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Po-poldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in Pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. 26 vestnik, 1 7. oktober ronika Zgodilo seje... Peskovci: 32 ilegalcev Ne mine dan, da na pomurskih mejnih prehodih ne bi zavrnili tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v našo državo. Skoraj vsak dan pa policisti med svojim terenskim delom izsledijo tudi kakega ilegalca - tujca, ki je prišel k nam čez mejo zunaj mejnega prehoda. V soboto, 12. oktobra, so policisti policijskega oddelka Gornji Petrovci v Peskovcih odkrili kar 32 državljanov Romunije, ki so ilegalno prišli v Slovenijo. Po opravljenem postopku sojih odpeljali v izpostavo prehodnega doma za tujce v nekdanjo stražnico v Prosenjakovce, kjer bodo ostali do predaje madžarskim mejnim organom. Nesreča pred trgovino V petek ob 9.45 je avtomobilisti Pavel S. iz Bodonec zavijal v levo na parkirišče vaške trgovine in tako izsilil prednost pred avtomobilistom Viktorjem Š. iz Rogašovec, ki se je pripeljal nasproti. Pavel S. se je v trčenju hudo poškodoval in so ga prepeljali v soboško bolnišnico. Škoda na avtomobilih pa je tudi velika: ocenili sojo na 1.200.000 tolarjev. Vlomilec v bistroju Nekdo je vlomil v bistro Čuk v Spodnji Voličini pri Lenartu in ukradel aparat za igranje pikada, s čimer je oškodoval lastnika Zlatka B. za 400.000 tolarjev. Vlomilec pa ni prizanesel tudi Igorju T. iz Voličine. Iz njegove okrepčevalnice je nočni zmikavt ukradel televizijski sprejemnik, glasbeni stolp in še neke druge »malenkosti«, tako da je povzročil za 200.000 tolarjev škode. Ukradel žgane pijače Dandanašnji ljudje ne pijejo več veliko žganih pijač, rajši srknejo pivo ali vino, pa tudi brezalkoholne pijače so močno priljubljene. Kdo, za vraga, pa potem še pije »žgane«, daje zaradi njih »moral« 3. oktobra vlomiti v marijansko Čardo? Dejanja so upravičeno osumili 30-letnega Tomaža G. iz Beltinec. Le-ta naj bi po vlomu odnesel 20 steklenic različnih pijač. Naboj je eksplodiral V petek, 4. oktobra, se je Jože D. iz Boračeve odločil očistiti podstrešje stanovanjske hiše, odpadni material pa je potem odložil na dvorišču in prižgal ogenj. Nenadoma je eksplodiralo. Eksplozija je lažje poškodovala Jožeta in še dve drugi osebi. Ugotovili so, da je eksplodiral protiletalski naboj iz druge svetovne vojne, ki seje v šopu trstike »znašel« na ognju. Nevarna krava pri Gradu Iz bolnišnice Rakičan so 4. oktobra sporočili UNZ Murska Sobota, da so pripeljali na zdravljenje Marijo K. od Grada. Policisti so potem šli poizvedovat in zvedeli, da je nesrečnica 1. oktobra pasla svojo kravo, ki pa jo je iz neznanega vzroka nenadoma napadla in hudo poškodovala, saj ji je zlomila gleženj, medenico, kolk in lopatico. Še dobro, da se je ob pravem času pojavila dobra soseda, ki je pregnala ponorelo kravo. Ukradel je fotoaparat Prejšnji četrtek so policisti obravnavali dve tatvini. V prvi je nepridiprav iz nezaklenjenega avta ukradel starejši fotoaparat, vreden 10.000 tolarjev; v drugi tatvini pa je škode za 45.000 tolarjev. Denar v tolikšni vrednosti je bil ukraden iz omare v stanovanjski hiši. Storilca še iščejo. Nesreča kolesarke V torek, 8. oktobra, ob 6.30 se je Bojan N. peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti iz Bakovec proti Murski Soboti. Pred mestom je dohitel kolesarko Vero K., ki se je peljala v isti smeri, in s prednjo desno vitico kolesa z motorjem trčil v zadnji del kolesa kolesarke. Potem sta oba padla po vozišču. Kolesarka je dobila pri padcu hude telesne poškodbe, voznik kolesa z motorjem pa se je lažje poškodoval. Nastala je tudi manjša materialna škoda. Avto jo je zadel Na Kranjčevi ulici v Lendavi je prišlo predzadnji torek ob 16.55 do prometne nesreče. Po tej ulici se je peljala s kolesom deklica Ana R., za njo pa je pripeljal neznani voznik osebnega avta Renault 5. Le-ta je s prednjim delom vozila trčil v zadnje kolo kolesarke, zaradi česar je deklica padla po vozišču. K sreči je dobila lažje poškodbe. Avtomobilist je odpeljal s kraja nesreče, ne da bi se ustavil. Padel je s češnje 75-letni Ludvik B. iz Njiverc pri Ptuju je splezal na češnjo, da bi obrezal veje, pri čemer pa ni imel sreče: spodrsnilo mu je in je padel šest metrov globoko ter se smrtno ponesrečil. Požarno varstvo Oktober - mesec varstva pred požari Požari uničujejo premoženje, ogrožajo zdravje in življenje ljudi ter narave, katere del smo vedno bili in bomo Koristnost ognja je človek spoznal že v pradavnini. Žal pa se vse prepogosto dogaja, da nas preseneti ali prestopi meje našega nadzora. Če že ne moremo vplivati na naravne povzročitelje požarov, kot so strela, naravni samovžigi itd., pa moramo in moremo skrbeti, da se ognjena stihija ne pojavi zaradi naše neprevidnosti in malomarnosti. Prav slednji človeški lastnosti sta v 55 odstotkih najpogostejša povzročitelja požarov. V našem življenjskem ali delovnem okolju moramo več storiti, da ne bi zagorelo. Da bi to zmogli, pa je potrebno poznati osnove gasilske preventive, ki kot veda obravnava vzroke, pomanjkljivosti in naravne pojave požarov ter ob upoštevanju vseh teh izkušenj določa ukrepanje za večjo požarno varnost. Požarna preventiva se mora uveljavljati pred načrtovano gradnjo objektov glede na namembnost in - požarno ogroženost. Načrt mora vsebovati vse elemente protipožarne varnosti za hiter umik oseb iz objekta, neoviran in hiter prihod gasilcev, ovire za upočasnitev širjenja morebitnega požara in namestitev gasilnih aparatov ter hidrantnih priključkov. Najpogosteje opažene pomanjkljivosti pri požarih: - Neprimerna oddaljenost lahko gorljivih materialov od vira toplote. - Nepravilno grajeni ali manjkajoči požani zidovi. - Nepravilnosti na kurilnih napravah in dimnikih. - Neredno čiščenje kurišč in dimnih vodov. - Nepravilno instalirani električni vodi, improvizacije pri električnih napeljavah in napravah. - Instaliranje plinovodov in pomanjkljivosti pri tesnitvah na spojnih delih instalacij. - Kletni prostori kot skladišča za nevarne snovi. - Podstrešja, zatrpana z nepotrebno navlako. - Otroške igre z ognjem. - Neupoštevanje varnostnih prepisov pri požarnorizičnih delih. - Premajhne razdalje med objekti in neurejene dovozne poti. Nasveti: - Goreče masti ali olja v ponvah ne gasite z vodo! (Gasilni aparat, vlažna krpa, pokrovka). - Vroče likalnike odlagajte na negorljivo podlago, ki naj bo dvignjena vsaj tri centimetre. - Gospodinjski plin je težji od zraka. Jeklenk ne hranite v kleteh! - Pred štedilnikom, pečjo itd. položimo na tla negorljive materiale, velike 30 krat 60 cm. - Zgornja točka dimnika mora segati čez sleme strehe najmanj M centimetrov. - Premog lahko skladiščimo v plasti, ki ne presega 1,1 metra. ~ Gasilni aparati na prah z oznako ABC so učinkoviti pri vsakem F šenju. ~ Gasilni aparat stane okrog 1‘ DEM v tolarjih, kolikšna pa Je vrednost vaše opreme oziroma stanovanja? - Nevarnost samovžiga krme je, temperatura doseže 50 do 70 s*0" Pinj C. - V bližini hitro vnetljivih materia lov - seno, slama itd. - delajmo1 ustrezno varovanimi stroji in na pravami (traktorji z iskrolovci,zavarovani motorji puhalnikovd J - Ročne gasilne aparate je kupiti pri vseh gasilskih zveza POŽARNA VARNOST BODI V SKUPNEM INTER^' Pripravi-DUŠAN K°sl Slovenske policiste do Mure! T. V „ ____________la t0 manJ ^m-^ev Je k. o. Hotiza namerno ostala brez magistralne ceste in žrtovana Hrvaški? Minister za notranje zadeve Andrej Šter verjetno ni pričakoval, da bo ozračje v majhni vasici Hotiza tako razgreto, da se bo moral spoprijeti tudi s strankarskimi nasprotniki ter da bo razprava potekala več kot tri ure. Ali nam lahko obljubite, da bodo slovenski policisti spet nadzorovali naše ozemlje vse tja do Mure? To vprašanje smo na okrogli mizi v ponedeljek (14.oktobra) zvečer v vaškem domu na Hotizi, ki so jo organizirali Slovenski krščanski demokrati, slišali najpogosteje, toda minister je vedno znova ponavljal: Obljubim vam lahko to, kar govorim že ves čas, da se bo spoštovalo stanje, kakršno je bilo 26. 6. 1991. Ena stran - domačini s svojim nezmotljivim spominom, gostje iz Lendave in predstavniki stranke SDSS pa celo s pisnimi materiali in dokumenti so dokazovali, da je ozemlje ob reki Muri žrtvovano za Trdinov vrh in Savudrijo, minister Šter pa je vse to zanikal in trdil, da meja še ni določena. In če meja ni določena, kako lahko tukaj hodijo hrvaški policisti, s kakšno pravico se imajo za lastnika zemlje? Čeprav je bilo srečanje z ministrom za notranje zadeve mišljenjo bolj kot predvolilno srečanje strankarskega predstavnika (sodeloval naj bi tudi prometni minister s sekretarjem, vendar se je opravičil), pa je srečanje izzvenelo veliko drugače kot predvolilno zborovanje. Tako kot smo se novinarji sami povabili na večerno srečanje, so se povabili tudi predstavniki stranke SDSS, ki so si za svojo predvolilno temo očitno izbrali prav mejo s Hrvaško. Minister Šter je moral kar sam odgovarjati na vsa vprašanja, kajti njegovi strankarski kolegi Karel Koveš, Jožef Kavaš in g. Novak so v uvodu povedali le nakaj besed. Čeprav je bil naslov okrogle mize Tranzit in meja, je bilo največ razprave o slednjem. O prometu je minister povedal, da so se prometni tokovi usmerili proti lijaku v Dolgi vasi in da bo tako najverjetneje tudi v prihodnje, zato nekakšne gasilske akcije ne pomagajo, temveč je po- trebna resna gradnja za ureditev mejnih prehodov. V naslednjih dneh naj bi končno prišlo do pomembnega srečanja med slovenskimi in madžarskimi ministri za promet in finance, ki se bodo dokončno dogovorili o začetku gradnje železniške proge proti Madžarski, šele z novo železniško progo pa bodo lahko preusmerili tovorni promet na železnico in razbremenili cesto. Večjo varnost v cestnem prometu pa bodo dosegli z večjim nadzorom nad tehnično usposobljenostjo in nosilnostjo tovornjakov, sicer pa so ugotovili, da je na splošno prometna varnost v Prekmurju še dokaj dobra, kljub večjemu prometu. Ena od rešitev je tudi intenzivna cestna gradnja, vendar »osebno ne bi želel, da bi Prekmurje postala z asfaltom prepletena pokrajina. Prekmurje je znano kot žitnica in ekološko neokrnjena pokrajina. Domnevam, da s takim razvojem vi sami ne boste zadovoljni. Sicer pa se na račun tranzita posreči nedograjene urediti marsikatero lokalno zadevo.« Krajani pa so kar takoj prešli na problematiko meje; tako je Štefan Sobočan kot predsednik sveta KS Hotiza, kamor spadajo tudi vasi Kapca, Kot in Brezovec, predstavil vasi in povedal, da je najprej izgubil gostoljubje brod. Jožef Kocon (župan Občine Lendava) in Štefan Kolman (pravnik s Hotize) sta kot člana pogajalske skupine, ki si prizadeva za brod, nadvse razočarana nad ignorantskim odnosom slovenske države do tega problema, zahtevajo zamenjavo predsednika komisije Simonitija, ker daje njegov odnos do tega območja žaljiv; prav tako imajo občutek, da se z gradnjo ceste namerno zavlačuje. Domačina Zadravec in Bratkovič sta nadvse nazorno opisala, kakšno je bilo življenje ob Muri nekdaj in kako hudo je danes, ko ne upajo stopiti z dvorišča, ne da bi jih ustavili hrvaški policisti. Vsi so zatrjevali, tudi Šetinc, Šomen in Žižek, da so imeli reko Muro vedno za mejo, da so tukajšnji ljudje vedno zelo dobro sodelovali s Hrvati in da so do 1993. leta slovenski policisti še hodili do meje, zdaj pa ne več. Če bodo res registrirali hotiški brod za plovbo in zaprosili za dovoljenje pristojne na Hrvaškem, bodo s tem priznali njihovo določitev meje in njih kot lastnike. Razen (so podvomili nekateri), če ni tako dogovorjeno oziroma če Slovenija ni proda- IO manj za dragoceno zemlji^ s0 (jok in na Trdinovem vrhu-„ e zovali tudi predsta „ grek.Ze SDSS Sukič, Šiftar in W t j2 stvaren je bil Avgus poro dave, kije v medijih pOldrug' lo, daje komisija pNapbop^ letom sprejela sk^P’kaja po k’1 dnja državna meja P obrav strskimeji.Toporoci^ vali tudi v državam zb j sprašuje, kje so bdipo^. ugOto^ ci takrat? Ali so šele s -e: ce daje to nepravilnost. bnavlj‘ Slovenija sedaj zac nasipe (ki sojih um brVask jih bo torej obnavljala n le možnost odprtja P^> (J ne na Hotizi in da , LaVne L’ danje delovanje m d bali:11 sije, ljudje pa son j,,^ na Hotizi smo mirnt J drug1’ pirali cest, čeprav s<^^ smo verjeli obljubam inj j smo se dobro razume^ bi^l Madžari; toda ,e%a' ;e mirno hoditi po zem) ■ da bi nam vzeli Muro^ življenje, da bi nas gvet kraLjel pa ne bomo 'čason1 se skupnosti je ze Pr . cestO' ae sklep, da bodo zapr rek0Mur j{ problem z brodom pa ji bo rešil. Minister . uredi j. obljubil, da bo P° ddržavi’a^1 bi diplomatska m daia Človek in njegova usoda Barbara in rdeči petelin pravi, da je za ta dom preveč garala in da bo na njem preživela jesen svojega življenja. Barbara ima brata v Renkovcih. Želja krajevne skupnosti Lipa je, da se vključi v reševanje problema svoje sestre. In potem bodo pomagali tudi drugi. J. ŽERDIN Nekoč velika kmetija je postala pogorišče Bilo je pred nekaj tedni. Dan se je nagnil v noč in ljudje so šli k počitku. Naenkrat pa je zlovešči glas sirene naznanil požar. Gorelo je na domačiji 73-letne Barbare Zadravec v Lipi. Domnevni vzrok požara: samovžig sena. Barbara je že nekaj let vdova na domačiji, ki je bila svojčas ena največjih v vasi Lipa. Tisti čas, ko je zagorelo, je nameravala v posteljo. Na piano je pribežala vsa prestrašena in bosa ter začela gasiti svoje imetje. Tega je bilo žal iz leta v leto manj. Pač posledica starosti in težkega materialnega stanja. V stanovanjski hiši je sicer imela elektriko, a so jo elektrikarji odklopili, ker ni plačevala računov. Obveznosti ni poravnavala, ker ni imela denarja, ko pa je socialna pomoč, ki jo dobiva, tako skromna. Tudi vode iz vodovoda nima, pač pa to življenjsko tekočino zajema v domačem starem vodnjaku. Gasilci in občani, ki so pogasili požar, so obvarovali toliko, kolikor so pač lahko. Ogenj je naredil ogromno škodo. Kakšna bo nadaljnja usoda Barbare in pogorišča, je težko predvideti. Sama seveda ne bo mogla obnoviti ostrešja gospodarskega poslopja. Niti ga ne potrebuje, saj je odvisna od družbene gmotne pomoči. Z doma pa ne namerava iti, kajti Sreča v nesreči je, da so prišli gasilci dokaj hitro in obvarovali stanovanjski del stavbe. Kaj pa bo z gospodarskim? Kje drugje, kjer je požar, vaščani in gasilci ter krajevne skupnosti hitro poskrbijo za nadomestno ostrešje, v Lipi pa je še vse tako, kot je ostalo po požaru. - Fotografija: J. Ž. > /T" V petek je bila na Petanjcih slovesnost, ki sta jo P^^gf. P0^. regionalnega združenja veteranov vojne za Slovenijo ka So3,.^' Policijske postaje Murska Sobota in pododbor z UNZ pozdravnih nagovorih predsednikov regijskega združenja .^pju ^pjn nastopu pevskega zbora upokojencev iz Murske jnega a Slovenski policist so podelili spominske znake region3^^ ali ^^i11 Sever Pomurje ’91. Do teh so bili upravičeni vsi, ki so n3 oSajjiOs . način sodelovali v okviru organov za notranje zadeve Pr' pfav . pf' Slovenije. Na podelitev so povabili okrog 400 ljudi, tiste' prišli, zato bodo tem poslali ta moralna odličja po pošti-se potrudili priti na Petanjce, so pripravili tudi okrepčilo- bl|o pf tudi priložnost za obujanje spominov. Spomnimo naj. ^9-ver, ki ga nosi združenje veteranov, geslo, pod katerim tekale akcije za preprečitev tako imenovanega miting3 Beograd nameraval imeti v Ljubljani. - Š. S., foto: N- J- b profanega načina Ivanja izvirajoč °dnos do sveta Vendar ne za novokaledonske Mlake, ki so po pisanju Maurice ^®dhart prepričani, da je beseda Udejanja, začetnega in odločil-dejanja. Dunajski psihiater Franki celo razvije logotera-medicino, ki zdravi z besedo. ® dedki in babice pa se brez pri-J.anj akademskih nazivov, ne da l!^ vedeli za svoje zdraviteljske s^bnosti, brez sramu, iz obličja v ?? Pogovarjajo... Beseda je J*®® simbol manifestacije bi-razmišlja o sebi in se samo ?Za> ali bitja, ki ga pozna in z * komunicira drugo bitje. t e®ik Alojz Ihan ugotavlja, da v svetu brutalnega formaliz-so naši cilji pozunanjene obdelujemo, nihče pa P° S'°Bljem smislu. tehSni0 s' demonske obraze, so razbrazdana, zaradi rogov t#J'"'^a' $° 'e $e P°feze-^sta',ljamo največje skrivnosti. to?0''1'ne duhovni se ne morejo 6jT^iri. V imenu vseobse-».s znan°sti razstavljamo nebe- esa; ze človeške gene. Raz-i® družina, ki ni večgene-.Stelji niso ljubeči, ne ^.la Vni’ ne učitelji, tudi šefi Wtavljena jo država, razsta-I^Preteklost; vse, kar diši po rvat’vizmu, zametujemo. Na Impresivnega razvoja, ki je srca> zametujemo vero, skladovnice znanj in Urna' Duša, osovražena su-s tabo? Svoboda po-mpvolja, javlja se prestop-m ^"manija, alkoholizi-%zb 'nmladih. Šoto pojavi -nt 'foeralizacije družbe, ki itpit 'ta meglene generacije, s znanja ali celo brez ie r Z razklanimi osebnostmi, ^eriar -H?61' B°8 z vami? V ^osr 'č"' °bsedenosti dajemo Rumljanju zastraševalnih oboroževalnih sistemov in lažnim industrijskim iznajdbam. Kar velja, je oblast, propaganda, zapeljevanje in poneumljanje ljudstva. Smo priča ideološkim spakam, zdaj v eni pa spet v drugi preobleki, medsebojni mržnji, izključevanju. Grešniki postajajo očiščeni brez pokore, pravični posvečeni brez ljubezni. Zato Igor Torkar pravilno razmišlja:" Ni prav, da grešnikov nihče ne spove, jim naloži pokore...” “S propadanjem kulturne krajine,” tako Iztok Geister, ”se na simbolni ravni izgublja ustvarjalnost, notranji mir, bogaboječnost.” Težko, že kar nemogoče je napovedati, kakšno bitje se bo razvilo iz duhovno razoroženega človeka, bitja brez oljčne vejice v roki, brez prve in druge zapovedi ljubezni. Brez občestvenega čuta, pogojenega z arhaičnimi opravili, izvirajočega iz skupnega obrednega uživanja jedil ali profanega hranjenja z repo, fižolom, zeljem, ajdo ali močnikom. Verjeti je Košiču in Vilku Novaku, da se na “njih jedilnikih le redko svetlika maščaba in na mizah meso”. Ko pa si človek vse to pridobi, ni nič več kreposten, pač pa “bestia cupidissima rerum novarum.” Zato je spet pritrditi apostolu Pavlu: “Naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti zlohotnim duhovnim silam.” Proti temu torej, da je temeljni človeški gon volja po užitku, moči, oblasti in želja po samouresničevanju. Ponuja se pokrajina ob Muri. Sama po sebi. Kjer je svet vode, simbolični vir življenja, sredstvo ■ očiščevanja, središče preporoda in obnavljanja. Predvsem pa znamenje klitja, kjer se vrste izrabljajo in jim sledijo druge, kar hkrati opozarja na našo metamorfozo in krhkost vsega živega, kajti usoda vsega je, da umrje in znova zaživi. Tudi na račun uničenja pridelka ob po vodnji in besa revnega davkoplačevalca. Na plečih nenehnih borb za obstoj in iz ustvarjenega pozitivnega odnosa do sveta ostaja obmursko ljudstvo zvesto svojemu toposu. Tako se potrjuje stvariteljska simbolika vznikanja iz reke. Zemlja. To pojišče generacij pred nami in nenadomestljiv vir porajajočih se življenj. Že starove-ški človek pridobiva orno zemljo tako, da požiga gozdove; seje rž, za tem ajdo, naslednjič oves, nakar pusti zemljo tri do štiri leta v prelo-gu {ledini). To je narodov način gnojenja, ohranjanja in obnavljanja zemlje. Zemljo gnojijo s hlevskim gnojem, ob pomanjkanju tega pa še z listjem, vejevjem in borovim “špi-clinjem”. Če toča ali moča uničita žito, ga nadomestijo z ajdo, prosom, koruzo ali krompirjem. Način pripravljanja in pridobivanja hrane je sestavni del kulturne zgodovine. V kulturni krajini. Z narodovega stališča obstaja obred prehranjevanja: uživanje jedil na določen dan, prilagajanje jedilnika naravi opravil, praznovanju, postu. Kar nam more zagotoviti zgodovinsko kontinuiteto in vpliv starodavne kulinarike na sodobni način pripravljanja jedi in oblikovanja prehranjevalnih navad. Če v katerem, tedaj v ruralnem okolju uživanje hrane ni omejeno zgolj na tešenje bioloških potreb, niti vzdrževanje kalorij, zastopanost vitaminov, marveč spremlja prehranjevanje - red, pravila, navade, izkušnje - kot obveza za vse člene družine. Prvič jedo med šesto in sedmo uro. To je zajtrk (zajtrk). Če grejo zgodaj na njivo ali kosci kosit travo, nesejo zajtrk s sabo. Kosilo (obid) opravijo natančno ob uri zvonjenja v cerkvi ali kapeli. Če opravilo ni prete-žavno, ne južinajo, ker za to ni biološke potrebe. (nadaljevanje prihodnjič) OD ABRAHAMA DO PRVEGA PAPEŽA -POPOTOVANJE PO IZRAELU, SVETI DEŽELI Gospod je reke! Abrahamu: »Pojdi iz svoje dežele in od svoje rodovine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki ti io pokažem! Naredil bom iz tebe velik narod in te blagoslovil. Poveliča! bom tvoje ime, da bo v blagoslov. Blagoslovil bom tiste, ki bodo tebe blagoslavljali, in preklel tiste, ki bodo tebe preklinjali, in v tebi bodo blagoslovljeni vsi rodovi na zemlji.« Pripravila: Marinka j ERIČ 8. de! Ogledamo si Tapko, kraj, kjer je Jezus pomnožil dve ribi in pet hlebov ter nahranil pet tisoč mož, otrok in žena. Ustavimo'se na obali, kjer so v času Jezusa ribiči lovili in niso ničesar ujeli, pa jim Jezus spet priskoči na pomoč in vržejo mrežo na drugo stran čolna. Takrat pa so se jim od ulova trgale mreže. Tudi na tem mestu je cerkev. V Bizantinskem času so bili narejeni najlepši mozaiki, posvečeni naravi, stvarstvu in živalstvu. Peljemo se mimo prvega kibuca na severni strani Geneza-reškega jezera, ki je bil ustanovljen leta 1909, Kibuci so kolektivna naselja, kjer se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom. Judje so tukaj želeli izoblikovati idealno družbo, ki bi temeljila na enotnosti. To naj bi dosegli z življenjem v skupnosti, s skupno lastnino in zadružnim gospodarstvom. To jim tudi uspeva. Danes kmetijstvo zaposluje šest odstotkov vse delovne sile in ima dobiček. Dežela daje kljub pretežni puščavi 75 odstotkov potrebne hrane in je 12 odstotkov izvaža, predvsem citruse, grozdje, jagode in cvetje. Največ gojijo perutnino, krave molznice in ribe. Donosno izrabljajo dvajset odstotkov tal, od tega jih dve tretjini umetno namakajo. Zvečer se vrnemo v Nazaret, kjer smo šli po večerji še na ogled mesta za lažje spanje. Ponovno Nazaret in Haifa Danes ima Nazaret 60.000 prebivalcev, v Jezusovem času pa je bila to vasica s 400 prebivalci. Mesto leži na 300-400 m nadmorske višine. To je kraj, kjer je Bog postal človek, kjer se je zgodil največji dogodek človeštva. Od tu izvirata Jožef in Marija in tukaj je Marija sprejela božje poslanstvo. »Glej, dekla sam gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« Ogledali smo si Jožefovo in Marijino cerkev, na mestu katerih sta bili prej bivališči njunih družin. V podzemlju so lepo ohranjene votline, kakršna naj bi bila v tistih časih domovanja. V Nazaretu je potekalo Jezusovo tridesetletno skrito življenje, ko je potem začel javno delovati. Od tukaj je sveta družina šla k popisovanju, sem so se vrnili, ko so prišli iz Egipta, in tukaj je Jožef umrl. V bližini je arheološki muzej, v katerem so shranjene izkopanine, predmeti iz Marijine sobe, razni kamni in drugo. Arheologi so ugotovili, da je bilo v Nazaretu življenje že 2.000 let pred Kristusom, v srednji bronasti dobi, o čemer pričajo najdene izkopanine. Nazaret se omenja šele v evangelijih. V času bizantinske dobe se pojavita keramika in porcelan. Lepo ohranjeni in razstavljeni so stebri s čudovitimi ornamenti, ki so bili v času križarskih vojn pripravljeni za vgradnjo v cerkev, vendar so jih zaradi velikega pustošenja skrili in zakopali v zemljo. Zaradi suhega podnebja so se ohranili do danes. Umetnik, ki je izdelal ornamente, je bil Francoz, material apnenec pa je domač. Ogledali smo si ostanke hiše iz obdobja 1.000 let pred Kristusom. To so bile tako rekoč votline, v katerih so živeli, zunanjost pa je bila pokrita s palmovimi vejami. Vasica je štela 50 družin. Po teh ogledih smo imeli prvič prosto uro, po štirih dneh bivanja tamkaj, da smo lahko šli po svoje. S Slavico sva seveda to izkoristili in šli po ulicah Nazareta, opazujoč predvsem obraze in ljudi, ki se seveda niso hoteli slikati. Težko je bilo fotografirati kakšen zanimiv obraz. Nadvse zanimiva je tržnica, seveda je bila velika gneča in potrebna je bila pozornost, da ti ni česa zmanjkalo. Kupili nisva še ničesar, saj je bil najin namen predvsem potovati in videti, za nakup kakšne malenkosti in spominka pa je še čas v Jeruzalemu, saj je po vodnikovih trditvah tam večji izbor in tudi ceneje je. Opozorjeni pa smo bili in tudi z drugih potovanj vem, da k nakupu spada obvezno »glihanje« cene. Kasneje sva se prepričali, da so Arabci pri tem obredu pravi specialisti. (nadaljevanje prihodnjič) v ' °nase' IjJ1’ okrivi ^mikala še skozi naselja. Tam, kjer ^'ra ali vV.°ster ov'nek, se je vlekla najmanj dva V.^evo, na čistini. Le tu in tam je bilo osam-11% j dsek sJe Poganjalo na vratnici. In na ta Sl "brnu0 lotovo računali tudi Nemci z onstran *l,kn 'n z - h vzPetin so usmerili težke topove Zr^a'' cest0- Kamioni so rdeli od za-K^nav/^j6 zaudarjalo po gorivu in dimu. Wse je p z'‘as° obstala v jarku ali na cesti. Kljub Proti avstrijski meji nadaljeval. Iz Ji ■ Je še grmelo in zdaj je udarjalo zunaj ^ti, 'Poldn U^elo J"'?’ ko je sonce že prepotovalo svoj del S;S(1 zUzr ° iz zenita- Preplašeni prebivalci Do-V^^iso ' lz.SVoJih skrivališč, tudi iz kleti, in i ^*sto na kolesa in se peljali tja v bližino °.tja' zunaj h'®’ s' nihče ni upal in tudi v/Je hi'0 °d daleč dovolj videti. Iz nekaki'le pod Z,1 seje še valil črn dim. Tam na kraju ^V^em । revesom ustavilo vojaško vozilo z c 'Judje so samo skozi okna lahko kuka- ^n^PrisoivR \am vrteli ljudje. %a kmalu po poldnevu. Ves zardel je , 'k nje' Malo si je oddahnil, potem pa spo-C^stijih . Je dosti ostalo ... mislim, kamionov in S^so, u Veri Gizeij ko prišli naši v tem času?« se je vsili-, k^dvn^rP^šnnje, na katero je lahko pričako-ŽKpodgovor. \%jOp°Cuti' bolj odraslega, ko so ga ženske >m 'n radovedno pogledovale. Zato je 'lilijo So b?,Ce zasukal: V s° iihni'1 ravno tam; mogoče so kolono pre-Jil^kih p ' Sreč° •••« iMiaNči snežiščih so odpirali grobove za padle a ?QPet bl'e brezobzirne, zlasti ta, ki je v vas Pasli k n°Ve v°jake- Prišli so, se nastanili v ?We,1sk Se°n-ie na travniku in ozimini, ali Ben->i ijei?' ^orj VSe to Prerivanje in premikanje ni več vS^PIo v Je z zdravili počasi okreval in vedno Č1^0' trenutno je skrb zanj zasenčila ^R^eprMi6 Gizela spravila spat, je sedla za vi: Ca a> ali ni Tonča kje na hodniku, in '?ii i^magaj !eie t ne da bi Nataši kaj hudega želela, ali ko ohi ''o. smo imeli vsi srečo, ona in mi, V ničila.« ne bova zdaj mislili, tudi odmisliva, kako nam bo pri duši, ko se vrne ona ali morda kdo izmed njenih in ... nam ga vzame.« »Saj je o tem razmišljati prezgodaj. Vojna se lahko še zavleče in tedaj bo naš Boris že krepak in zdrav fant. Prenesel bo dolgo pot. Na, tu ta listek preberi. Jaz teh zamotanih črk ne bi nikdar razvozlala. Njenih? Zabičala je samo njej! Njenih najbrž niti ni ali pa sploh ne vedo, da je Nataša rodila.« Eva je razgrnila preganjeni listič, na katerega je Nataša v zadnjem in najtemnejšem trenutku mukoma pisala besede: Boris Kuznecov, 12. 1. 1945. S trudom je Eva črkovala te cirilske črke, dokler jih ni končno zložila in jih tekoče prebrala: »Nekam smešno že zveni priimek Kuznecov, kaj misliš?« »Nič ne mislim, ker ga bom vedno klicala le za Borisa,« je odvrnila mati in zopet skrila listič, kije bil izročen njej in je bila zanj odgovorna. Julija, ko sta oba bregova Mure že zdavnaj svobodno dihala in reka ni bila več usodna ločnica dveh nemirnih svetov, so se zopet valile kolone skozi naselja. Ljudje so stali ob cesti in mahali. Skozi odprta okna kamionov so vihrale zavese. Na odgrnjenih težkih tovornjakih so sedeli ali stali vojaki, prašni od dolge poti, izmučeni od bojev, in vendar vse drugačni: vračali so se domov. Stiske, ki jo je preživljala Benkičeva družina, nihče ni poznal. Saj res, nobeno vozilo se ni ustavilo, vse je rinilo le naprej, tokrat proti vzhodu. Kdove, ali so bili to še isti ljudje, ki so v tem naselju naleteli takrat na topel, znosen, ali celo sovražen sprejem. Nihče se ne utegne ustaviti, izstopiti iz nepretrgane vrste, ker bi sicer zaostal, zamudil, in bi ga doma predolgo čakali... Pri Benkičevih so pričakovali in trepetali obenem. Prvi kamion, ki bo zavil na dvorišče, bo prišel s čisto določenim namenom. Nekdo bo izstopil. Kaj nekdo? Nihče razen Nataše, in njih, Benkičevih, nima pravice izstopiti in zahtevati. Nataša je mati in njej ga bosta položili zopet v naročje. Samo njej! In za Borisa bo to tuja ženska. Zajokal bo. In one tudi; vse tri, ker sreča ne pride sama ... Naj bi še tako skelelo, vsi vedo, da otrok pripada materi. Mesec julij seje počasi iztekal. Kmetje so poželi njive, skromno letino, ki jo je letos podarilo opustoše-no polje. Vojaških kolon ni bilo več. Benkičevi ženski sta manj trepetali in mirneje legali k počitku. Strah seveda dokončno še ni splahnel. Kdove, ali bo sploh kdaj... Mali Boris je sedel v pletenem vozičku v senci in žulil skorjico kruha, ki naj bi mu utrdila čeljusti, kajti prva dva zobka sta se počasi prebijala. Strahu, ki je pestil odrasle, pač ni poznal, ni se menil za nič. Užival je v debeli senci in že opazoval živahno gibanje domačih živali na kmečkem dvorišču. Zanj, otroka vojne, vojne sploh ni bilo. Živel je čisto udobno življenje, prej boljše kot Večina vrstnikov. Občutil je ljubezen in negovala sta ga dva para ženskih rok. Domačini, ki jim Benkičev najbrž nekoč preveč ošabni dom ni bil pogodu, so že natolcevali: »Vojna nekatere obere, druge obogati; s pomočjo vojne škode pridejo do novih, lepih hiš; Benkičevih pa se je vojna usmilila in jim podarila naslednika, kajti ubogi, tanki Evi je usoda potrdila, daje jalova’.« Zato je sam Bog prinesel Ruse, Benkičevim poklonil dečka, da sta ženski zaposleni in predvsem Evin neizpolnjeni materinski čut potešen. Ljudski jeziki so duhoviti, kruti in tudi neprizanesljivi, zlasti do sovaščana, ki se samo za odtenek oddalji od občega s svojo drugačnostjo. Usoda je lahko človeku naklonjena ali sovražna. Feriju, lahkoživemu Benkičevemu zetu, se je vselej prijazno nasmehnila, ali je človek znal vselej pravočasno in pravilno usmeriti vesla v smeri vetra. Tako se je zgodilo, da se je prvi v okolici, že po dobrem letu ujetništva, znašel s culo v roki v domačem kraju. Ženski sta ga že črtali iz družinskega kroga. Niti ga nista veliko pogrešali, ker je živel z njima prekratek čas, da bi ga bili čisto vključili v svoje življenje. Tonč se je dela loteval bolj spretno kot nekoč gospodar. Ljubezen, ki je še kipela zlasti v Evi, pa se je usmerila na Borisa, resda čisto drugačna, toda zanjo dobro nadomestilo. Srečanje z domačo vasjo je Ferija osupilo. Že na začetku je naletel na nove strehe, pokrpane, še neometane zidove, na njih so bili še vidni sledovi dima. Po dolgih kilometrih, prehojenih od železniške postaje do sem, je utrujene korake začela priganjati nestrpnost in radovednost. Noge v.čevljih z močno zlizanimi podplati so se spontano hitreje premikale. Neka podzavestna sila ga je spodbujala in ga opominjala le na pripadnost temu kraju in temu domu, ker drugega v resnici več ni poznal. Brat se je usidral na njegovem. Ferijeva vrnitev pač ni vrgla življenja iz utečenih tirnic. Nobenega posebnega sprejema ni pričakoval in se tudi ni uštel. Prvi večerje zaradi utrujenosti komaj dojel, da se bo moral sprijazniti z Borisom. Ženski mu nista mogli opravičiti, zakaj se ni nad otrokom tako navduševal, kakor je v celoti osvojil njiju. Zamerili sta mu njegovo zadržanost, celo hladni odnos do fantka, ki je sicer ta večer že spal in je onemogočil spoznanje v živo. Še isti večer, preden se je Feri spravil k počitku, se mu je razjasnilo, da ženski njegovega prihoda nista šteli, komaj bežno jima je utegnil povedati, kod ga je vodila pot, kajti vsa pripoved se je osredotočila na Borisa. Feriju se je zdelo tako ogrevanje že podobno rahli obsedenosti. Popoldne, ko so se misli vseh družinskih članov nekako privadile na novo situacijo in se je mladi gospodar začel truditi tudi za Borisovo naklonjenost, so sedli pomirjeni za mizo pod brajdo. Mati Gizela je na sveže pogrnjeni prt prinesla domače jedi in tudi vino, čeprav samorodna izabela, se je rubinasto svetlikalo v prozorni steklenici. Prvi sosed, stari Miki, je prilezel skozi ozko odprtino v živi meji, ki se je bila že skoraj zarasla. Ni čakal, da mu kdo ponudi stol, domač kakor je bil, je sedel, segel po ponujenem kozarcu in nazdravil mlademu sosedu na srečno vrnitev. Počasi sta se prikazala pod brajdo še njegov zet Štefan in vnuk. Zbrani okrog mize so napeto čakali, kakšne pestre dogodivščine, izmišljotine ali resnične, bo natresel Feri. Toda Ferija so očitno čas in dogodki naredili pametnejšega. Prvi hip je kazalo, da so mu v celoti postrigli peruti, mu ukradli osebnost in ga preoblikovali v brezoblično gmoto telesa brez duha. Stari Mikije nejevoljno kimal z glavo, brki so mu žalostno viseli čez kotičke ust in v uvelih možganih se je le težko rodilo kakšno pripravno vprašanje, ki bi deformiranega prišleka obudilo. Potem pa se je sprožila misel, ki ga je morala zdramiti: »Feri, tebe so najbrž tam vkopili, da si se vrnil čisto drugačen. Eva, no, potrdi, da sem uganil.« Eva je do vratu zardela. In takšna, z živahnim in rožnatim prelivom, se je zdela tudi Feriju privlačna, vendar je napeto pričakoval, kaj bo zinila. Nelagodno se je počutila, tako postavljena pred dejstvo, zato je med prisiljenim nasmehom zmečkala: »Utrujen je od poti.« »No, vidiš, uganil sem. Tako si lahko srečen, da so ti drugi poskrbeli za potomca. Saj je lep fant, ta vaš Boris.« Prav ta izziv je Ferija spodbodel. Njegov jezični in obrambni mehanizem se je prebudil. Živahni pogledi so spremljali besede, ki so začele vreti: »Ha, veste, kje je Soči! Tam smo tlakovali in popravljali poti in utrjevali obalo ob morju ujetniki.« »Ko se je vlekla tu fronta, smo buljili vsak dan v zemljevide, ali za kakšen Soči nismo slišali niti ga iskali,« je priznal Miki. »To je znamenito letovišče ob Črnem morju. Stalin in visoke živine imajo tam svoje rezidence.« »Ne boš trdil, da si se uštulil med visoke živine in tolažil njihove žene; ko so se možje tepli po frontah ali počivali v zaledju.« »Tega ne, ker mi ne bi verjeli. Toda djevuške pa so tam, djevuške! In prestradane in željne moških, kajti tudi tam jih je zdesetkalo.« »To se ne govori! « ga je opozorila tašča. »Kako da ne!? če so v naših posteljah počivali ruski vojaki, predvidevam, da se je kak spozabil ali usmilil tudi vaju dveh. Prepričan sem, da se še otepali nista preveč, saj sta iz mesa in krvi.« »Prekleto, Feri, to ni res! O tvojih se ni nič slišalo... o drugih pa. V vasi jih vse poznamo: posiljenke ali prostovoljke, tega ne bomo razvozlavali in ugotavljali. Resnici tako ne bi prišli do dna,« je zagovarjal gostiteljici in sosedi Miki. (nadaljevanje prihodnjič) 28 vestnik 17. oktober V SPOMIN ZAHVALA ob smrti prof. Štefana Smeja vsem, ki ste njemu lajšali odhod in nama izgubo. Gabrijela in Valentina prof. Stefanu Smeju humanistu, naravovarstveniku in ustanovitelju Zelenih v Prekmurju. M. Sobota, oktobra 1996 Zeleni Sobote Kje so tvoje pridne roke? Kje tvoj obraz, nasmeh in dobra volja? Vse še vedno čaka, vendar zaman, tvojega čutiti več ni koraka. Usoda je hotela, da to, kar smo ljubili, za vedno smo izgubili. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. N SPOMIN Štefanu Šerugi iz Puževec 27 Žalosten in boleč je spomin na 11. oktober 1993, ko si nas za vedno zapustil, naš Štefan. Najlepše se zahvaljujemo vsem tistim, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Tvoji najdražji A dan je bridki moral priti, ločitve dan, oj dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman ... ZAHVALA 8. oktobra je v 63. letu umrla naša draga mama, tašča, omica, sestrična, svakinja in teta Marija Bertalanič roj. Nagy iz M. Sobote V globoki žalosti se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli pisna ali ustna sožalja, podarili cvetje, sveče in za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku Režonji iz Dobrovnika in g. kaplanu Benkoviču iz M. Sobote za lep obred in tolažilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Za besede slovesa od nekdanjih sodelavcev SDK-ja iskrena hvala gospodu Povodnu. Žalujoči: sin Jurij in hčerka Valika z družinama ter drugo sorodstvo Vajine pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na Podoba vajina v naših srcih zdaj leži vse do izteka tudi naših dni V SPOMIN 19. oktobra bo minilo 20 let, odkar ni več med nami naše?3 dragega očeta Mihaela Sedonje iz Mlajtinec .< in 9. avgusta je minilo 10 let, odkar nas je zapusti draga in ljubeča mama Katarina Sedonja roj. Gjerek Iskrena hvala vsem, ki s šopkom rož in dobro mis postojite ob njunem grobu. se ju spominjamo, kajti oboga sta naše življenje. Njuni najdražji ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama Marija Krnc iz Gederovec 1 If Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, * nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je 18. septembra po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, brat, dedek in pradedek • • Viktor Ulen iz Bratonec 89 Imel si močno voljo do življenja in ljubezen do svojega doma, toda zahrbtna bolezen je hotela drugače. Ob nenadomestljivi izgubi drage osebe se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, žalujočim, g. kaplanu iz Beltinec, pevcem in govorniku KS ter vsem znancem, ki so se mu poklonili in ga pospremili na zadnjo pot, za cvetje, vence in sveče. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči njegovi najdražji ZAHVALA K večnemu počitku smo v 84. letu pospremili Franca Špilaka iz Male Polane 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala gospodu dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči žena Barbara in sorodniki V življenju delo, skrb, trpljenje si poznal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, ne trpljenja, a nate bo ostal le spomin. ZAHVALA Nepričakovano in brez slovesa nas je v 44. letu zapustil Franc Benkič iz Vadarec 71 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence, šopke, sveče ter ustno izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskim društvom, posebno GD Vadarci, ter predstavniku GD Vadarci za poslovilne besede in godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči njegovi najdražji Življenje je kratko, spomini so večni... V SPOMIN 15. oktobra je minilo • $ odkar ni več med nanl drage mame, žene in sta Emilije Lovenjak roj. Šiftar iz Polane Hvala vsem, ki se ustavite pri njenem grobu in se mislijo spomnite nanjo. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli r^1 Bi la si trdna kakor skala, bila pokončna kakor hrast in prišel Je dan, kije zrušil skalo, ki Je zrušil hrast. ZAHVALA jna. V 84. letu je odšla od nas babica, prababica id ta Marija Bertalanič s Krajne Ob izgubi naše babice se iskreno gali' zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli P° darovali vence, cvetje, sveče ali za druge n ^Iti1 Posebna hvala g. kaplanu, pevcem, govorniku pogrebništvu Banfi. Vsi njegovi 17. oktober 1996 V SPOMIN 15. oktobra so minila 3 leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat Avgust Gutman iz Gerlinec : ga spominjate, prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi Že tri leta v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom naj rože ti krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 20. oktober, ko se je ustavilo srce naše drage mame, babice in prababice Marije Jaroš HVaia iz Vučje Gomile Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, Prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdražji P°r°čamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec Stanko Volf elektrodelovodja jesa smo se poslovili v četrtek, 10. 10. 1996, na pokopališču v Gornji Radgoni. ^lekti. r v Elektra Maribor, PE Elektro Gornja Radgona Car hlinilo pel ialaslnihje let. nas mori i še bili. /1 ti odšel si v svoj tihi svet. ~Resnica kruta je, N u ■ I i e bo te vec nazaj. Umrl si, odšel v svoj tihi raj. motorna vozila ZASTAVO 126 P, registrirano do novembra, letnik 1979, prodam za dele. Gorica 32, tel.: 45 263. m96O8 DVA GOLFA 1500, letnik 1979, dizelska, prodam. Pečarovci 40a. m9988 TOVORNI AVTO MAN 280, registriran, prodam. Tel.: 71 217. m 10018 AUDI 100 GL 5 E, registriran, poceni prodam in kobilo, jahalno, brejo, prodam. Godemarci 14, Mala Nedelja. m 10025 NISSAN MICRO, letnik 1987, registrirano do 2. februarja 1997, prodam. Tel.: 43 390. m 10032 VW JETTO, letnik 1981, registrirano do 9. 97, prodam. Tel.: 77 095. m!0051 GOLF, starejši letnik, vozen, neregistriran, prodam. Tel.: 41 397. m 10061 MERCEDES 250 D, letnik 1986, mercedes 200 D, letnik 1985, fiat tipo 19 TD, letnik 1988, ford escort 1.6 avtomatik, letnik 1988, golf JXD, letnik 1985, R 18 TLJ, letnik 1987, VWjetto 1.6 B, letnik 1986, tavrijo, letnik 1993, golf dizel, letnik 1978, alfo romeo 33, letnik 1985, ford fiesto, letnik 1979, zastavo 101, letnik 1985, jugo 45, letnik 1987, prodamo. Mogoča zamenjava staro za staro in odkup vozil. Prodaja vozil Avto Wolf, Skakovci 35, mobitel 0609 625 567. ml0069 MAZDA 323 F, 1 1990, 70.000 km, centralno zaklepanje, bele barve, ser-vo volan, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: (069) 70 065. mtu LADO SAMARO 1300, letnik oktober 1992, registriano do 1997, kovinsko sive barve, prodam. Tel.: 81 063, dopoldan, ali 26 043, po 16. uri. m!0071 živali NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super bra-un (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic I0-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci,'tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme HISEX, tik pred nesnostjo, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 292, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m964l TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Hotiza, Grede 200. m9989 KRAVO, staro šest let s teletom, prodam. Janko Viktor, Motvarjevci 21. m9999 TELIČKO, takoj primerno za pripust, in plug, I0-colni, prodam. Tel.: 53 403, zvečer, ml0006 TELICO, brejo 7 mesecev, z dobrim Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla si mirno, brez slovesa, tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 59. letu nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra Katica Horvat roj. Družin iz Gorice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in v druge namene ter za izrečeno ustno in pisno sožalje. Hvala g. duhovniku Balažiču za ganljive besede slovesa, pevcem žalostink, sovaščanom in pogrebništvu Banfi ter kolektivu Potrošnika - skladišču železnine. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Draga babica, zakaj si morala umreti, ko pa je s teboj bilo tako lepo živeti. Pogrešava te, tvoja vnuka Denis in Mitja rodovnikom, prodam. Irena Rituper, Otovci 3, tel.: 51 581.ml0012 KRAVO, visoko brejo, kontrola A, prodam. Pečarovci! 0. ml0022 ROTVEILERJE, stare 10 tednov, prodam. Tel.: 71 174. mlOO56 posesti POSREDNIŠKA SLOVENSKA 39, MURSKA SOBOTA, TEL.: 21 156 NA GORIČKEM ob glavni cesti oddam dva nova prostora, 100 m2, primerna za obrt ali trgovino, in prostor za okrepčevalnico. Tel.: 57 392. m9950 TROSOBNO PRITLIČNO STANOVANJE z vrtom, s kabelsko, centralno in telefonom v M. Soboti prodam. Tel.: 46 l6l.m9640 GRADBENO PARCELO s staro hišo in parcelo za počitniško hišico na Ivanjševskem Vrhu prodamo. Tel.: 60 333. mlOOOO HIŠO, enodružinsko, v Moravskih Toplicah, Dolga ulica 99, z vinsko trto in sadovnjakom prodamo, ml 0009 STANOVANJSKO HIŠO, starejšo, na 7,50-arski parceli s sadovnjakom ali brez njega, v Brezovcih prodajo. Frida Benko, Brezovci 52, tel.: 26 588 ali 45 3O5.mlOOl5 DVOSOBNO STANOVANJE, 56 m2, nujno prodam. Tel.: 32 548. ml002l BLIZU LENDAVE, na mirnem kraju, prodamo novejšo hišo, staro 8 let, delno podkleteno, fasadna opeka, telefon. centralna, kabelska, na 8-arski parceli z vrtom in sadovnjakom. Tel.: 76 456. ml003l STANOVANJSKO HIŠO, 250 m2, komfortno, novo, parcela 750 m2, takoj vseljivo, v Černelavcih prodajo. Dill, d .o. o. 32 322. STANOVANJSKO HIŠO. 150 m2, lepa lokacija, parcela 1000 m2, v Bo-doncih prodamo ali menjamo za dvosobno stanovanje v M. Soboti. Dill d. o. o., 32 322. STANOVANJSKO HIŠO. 120 m2, komfortno, parcela 1500 m2, možnost trgovske dejavnosti na čudoviti lokaciji, prodamo. Dill, d. o. o., tel.: 32 322. ml0033 STANOVANJSKO HIŠO v okolici M. Sobote, takoj vseljivo, prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 54 073. mlOO37 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ali okolici iščemo, prodamo avto Citroen BX l,6 TRS, letnik 1984, ter 45 arov mešanega gozda v Stanjevcih. Tel.: 22 332. Boštjan. mlOO38 GARSONJERO s centralno kurjavo, kabelska televizija, v središču G. Rad gone prodam. Ščap, Trg svobode 8, G. Radgona. Ogled po 19. uri. ml0041 OKREPČEVALNICO v Turnišču prodamo ali damo v najem. Tel.: 72 090. m!0045 VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE s centralnim ogrevanjem v bloku vzamem v najem. Teh: 32 440, interna 20-17, dopoldan. ml0048 TRISOBNO STANOVANJE, 73 m2, L nadstropje, v centru Lendave, na najlepši lokaciji, takoj prodam za 40.000 DEM. Informacije po tel.: 76 960. m!0050 VINOGRAD v Pincah, 500 arov, zasajen z rizlingom in šiponom, južna lega, s počitniško hišico 8 x 5 m, prodam ali dam v najem. Tel.: 00385 40 843 233, ob koncu tedna, ml0053 GARSONJERO v Murski Soboti, v Kardoševi ulici, prodam. Tel:: 32 791. m 10055 TRAVNIK, 40 arov, pri trgovini v središču vasi na Hodošu prodam. Elizabeta Kerec, Hodoš 27. m 10057 MEŠANI GOZD, 89 arov, k. o. Predanovci - Dol prodam. Tel.: 22 886. m!0059 POČITNIŠKO HIŠICO z lepo urejenim vinogradom na sončni strani v Šprincu pri Ljutomeru prodam. Tel.: 81 589. m!0062 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem na veliki parceli s sadovnjakom na Dolnji Bistrici prodam ali zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Tel.: 061 268 208, zvečer, m 10064 STAREJŠO HIŠO v Kruplivniku na Goričkem, na zelo lepi legi, ugodno prodajo. Tel.: 22 232. m 10066 kmetijska mehanizacija VRTALKASTI BRANI, 205 in 250 cm. novi, znamke Pegoraro in dvoo-sne prikolice, 5 tonske, prodam. Tel.: 84 280. tr21 MOLZNI STROJ WESTFALIA, malo rabljen, prodam. Tel.: 45 355. m9993 TRAKTOR STEYER, 18 KS, v zelo dobrem stanju, prodam. Tel.: 53 476. m 10005 š line f 090 ** 1 23 = VEDEŽEVANJE mm ____ । । . ram«« HO ■ LINE Cena po mednarodni tarifi. _______________ KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič PREMOG Velenje - kosi: 8.700,00, kocke: 8.500,00 Češki premog - 16.500 Možnost plačila na obroke, tel.: 71 106. Pokličite in poslali vam bomo brezplačni katalog! 28.TO.-30.10. ob 15.30 : Internet 4.11.-8.11 ob 16.00: Windows 95. slo Informacije in prijave: 11.11.-15.11. ob 16.00: Word for Windows, slo vsak delovnik med 8. in 16. uto B2 d.o.o., podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, 037-160, fax: 37-161. ________________________29 TRAKTORJA ZETOR 7011 IN 5911 ter kompletni avtogeni varilni aparat prodam. Murski Petrovci 15, p. Tišina. ml0028 PREDNJO PLANIRNO DESKO za traktor Torpedo Deutz 75 in dvo-brazdni plug, 12-colni, prodam. Tel.: 87 522. mlOO36 DROBILNIK za siliranje koruze in drugih žit, znamke SIP MG 51, dobro ohranjen, ugodno prodam. Krog, Murska ulica 16. m 10060 razno POZOR! vam izpadajo lasje? To lahko odpravite, če uporabite brezo-lin plus, ki reši vse težave z lasmi. Tel.: 063 763 346. m9956 ODKUPUJEMO DELNICE RADENSKE in druge .... Gotovina takoj. Pridemo na dom. Tel.: 061 267 819 ali 061 559 091.m9967 VARAŽDINSKO ZELJE prodam. Alojz Verban, Tropovci, tel.: 46 280. m9984 Preklicujem veljavnost spričeval za II. in III. letnik Pedagoške gimnazije, družboslovna smer, M. Sobota, izdanih leta 1978 in 1979. Jadranka Jug, Gibina 50, pošta Ljutomer. m9987 AKACIJEVA DRVA, SUHA, prodam. Noršinci 54, tel.: 48 469. m9990 MERCEDES 22-26, letnik 1975, nosilnost 12 ton, keson 7 m, karela, ce-rada, nove gume, prikolico Itas 76, nosilnost 12 ton, dolžina 7 m, cera-da, nove gume, prodamo. Informacije od 8. do 15. ure po tel.: 069 87 319. MERCEDES 22-26, letnik 1977, nosilnost 13,5 tone, keson 7 m, karela. cerada, nove gume in prikolico ITAS 77, nosilnost 13 ton, dolžina 7 m, cerada, nove gume, prodamo. Informacije od 8. do 15. ure po tel.: 069 87 319. m9996 Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na CPŠ, smer tesar, v šol. 1. 1970/71. Janez Bukovec, Kobilje 183, Dobrovnik. m9997 JABOLKA, sortna, za ozimnico, prodam po 40 SIT za kg. Alojz Cigan, Ribiška 8, Odranci, tel.: 70 173. m 10004 KROMPIR, rdeč in bel, semenski. GRNTHR 69000 Murska Sobota. Cankarjeva 79 Telefon 069/32-296 PRODAJA AL. IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI Hvala za cvetje in sveče. Tvoji naj dražji vestni k, 1 7._oktober J99jj estnik prodam. Tel.: 42 888. mlOOl 1 GROZDJE prodam. Strukovci 22, tel.: 0609 630 893. m!0014 ODKUPUJEMO hlodovino, češnje, kostanje, javorje, bukve, hraste.smreke ... Informacije po tel.: 064 85 468. ml0023 RADIATOR. cevni, nerabljen, 220 x 100 cm (pokončen), prodam po polovični ceni (10.000 SIT). Srednja Bistrica 50c, tel.: 70 380. m 10029 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 56703-2, izdane pri HKS Panonka M. Sobota na ime Marjan Hari, Krašči 63, p. Cankova, m 10049 DVE SOBNI PEČI na olje, rabljeni dve sezoni, prodam. Mostje 20. m!0052 KRZNENI PLAŠČ, številka 40, širok kroj, ugodno prodajo. Tel.: 27 649. m 10065 DELNIČARJI RADENSKE! Delnice Radenske serije G in B odkupujemo po dnevno najugodnejših cenah. Odkupujemo tudi delnice drugih podjetij. Pokličite nas! Factor BANKA, D. D., tel.: 061 13 14 390 ali v M. Soboto 33 013. mlOO68 Preklicujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega na CPŠ, smer strojni ključavničar, v M. Soboti v šol. letu 1972/73 na ime Anton Vučko, Gančani 172, 9231 Beltinci, m 10070 delo srečanja ZASLUŽEK DO 4000 DEM ali več mesečno. Tel.: 42 101, od 7. do 8. in od 16. do 20. ure. m9927 2000 DEM ZASLUŽKA z direktno prodajo. Mobitel 0609 632 978. m9991 NATAKARICO ALI DEKLE ZA DELO za točilno mizo in konzumi-ranje redno zaposlijo. Hrana in stanovanje zagotovljena. Tel.: 063 34 875. mlOOOl NEMŠKO PODJETJE ponuja delo doma. Različne dejavnosti, ugodni pogoji. Tel.: 064 213 114. mlOOlO PONOVNO V PRODAJI Atlas Slovenije, dopolnjen. Vsi, željni zaslužka, pridružite se nam. Informacije po mobitelu 0609 637 492, telefon 064 56 105. ml0013 NATAKARICO zaposlimo. Tel.: 57 087. ml0016 ODKUPOVALCE pogodbeno zaposlimo za odkup hlodovine in rezanega lesa. Informacije po tel.: 064 85 468, od 8. do 11. ure. m 10024 ZAPOSLIMO šoferja z E-kategorijo. Tel.: 0609 634 289. ml0043 KUHARICO, natakarico, pogodbeno ali honorarno zaposlimo. Tel.. 42 584. ml0046 KLUB SLO vabi nevezane in osamljene na velik kostanjev piknik, ki bo v soboto, 19. oktobra, ob 14. uri pri motelu Jezero v Brestanici, Maribor. Prijave sprejemajo po telefonu 062 101 891, 069 22 713 in mobitelu 0609 647 848. Vabljeni, m 10040 storitve 1____________________- Adriatic" zavarovalna družba, d. d. Adriatic - zavarovalna družba, d. d., Koper [VIžili oglasi — 31 998 ANTENE z montažo: satelitske 33.900, zemeljske 16.800. Dopolnitev s POP-TV, Kanalom A, TAF-om, Trnje 61, tel.: 70 021. m9854 DOBAVA IN MONTAŽA ŽALUZIJ JEŠOVNIK ter aluminijastih rolet Vidmar. Meritve brezplačne. Tel.: 62 454. m9877 USPEŠNO IN KOREKTNO inštruiram nemščino za osnovne, srednje in višje šole (PU, 35 let prakse). Tel.: 42 267. m9992 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese. Tel.: 21 656 ali 0609 616 170. ml0026 MATEMATIKO INŠTRUIRAM. Tel.: 23 038. ml0047 KNAUF - DOBAVA IN MONTAŽA predelnih sten in stropov, laminatne talne in stropne obloge z montažo. Mobitel 0609 616 170. tnlOO58 VABI k sodelovanju dinamične sodelavce, ki jih veseli delo s strankami. • Ponujamo: - zanimivo delo s specialnim zavarovalniškim programom - možnost redne zaposlitve - možnost dobrega zaslužka - možnost samostojne izbire delovnega časa • Pričakujemo, ■ MURSKA SOBOTA - Prva številka novega glasila Mestne občine Murska Sobota. ki se bo imenovalo Soboške novine, bo po predvidevanjih izšla še pred novoletnimi prazniki. Denar zanj je zagotovljen iz mestnega proračuna. Kot je dogovorjeno, bodo vse morebitne pripombe na odlok o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Soboške novine, ki je prestal prvo obravnavo v mestnem svetu, sprejemali do druge obravnave omenjenega odloka. M. J. ■ MORAVSKE TOPLICE - Za oskrbo z vodo bo Občina Moravske Toplice prisiljena sofinancirati projekt gradnje vodovoda od Predanovec do Puconec, ker bo del vodovodnega omrežja potekal tudi po njihovem ozemlju. S tem pa bodo imeli uporabniki iz moravske občine normalen vodni tlak. M. J. ... daga daga da, to je /04 l?adio Murski val 94,6 Mhz da imate: - vsaj V. stopnjo izobrazbe zdravstvene smeri - delovne izkušnje pri prodaji - vozniški izpit B-kategorije - sposobnost dobrega komuniciranja - znanje slovenskega jezika Prijave s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh jo obja^ na naslov: ADRIATIC, ZAVAROVALNA DRUŽBA, d. Oj PE M. Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. S« O odločitvi boste obveščeni v 15 dneh po izbiri. - Radi spoznavate ljudi? - Imate lasten prevoz? - Imate veliko energije in trdne volje do resnega dela? SKD POTEM SMO PRAVI NASLOV ZA VAS! Ponujamo vam: - zagotovljen osnovni dohodek - privlačne pogoje glede na učinek - temeljito usposabljanje - svetovanje in podporo Za nami stoji 46 let izkušenj in know-howa ene največjih evropskih založb telekomunikacijskih priročnikov. Za prodajo oglasov v naših imenikih iščemo marljive sodelavce; predznanje ni potrebno. VAS ZANIMA? POTEM SE OGLASITE PRI NAS! I d. o. o., Ljubljana, Cesta v Kleče 12 ■■ 9 1000 LJUBLJANA B ’ Tel.: (061) 159 21 06 • Faks: (061) 159 72 59 7. TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRAT0* ob 13. uri v parku PETEK, 18. 10. 1996 * Ob 18. uri - okrogla miza v občinski dvoran1 v Murski Soboti Tema: CESTNI PROGRAM V SLOVENIJI SOBOTA, 19. 10. 1996 * Ob 18. uri - okrogla miza v osnovni šoli v Beltincih Temu: GOSPODARSKI IN DUHOVNI RAZVOJ POD NEDELJA, 20. 10. 1996 •Ob 10. uri-MAŠA * Ob 13. uri KULTURNI PROGRAM Po programu zabava s plesom, igra ansambel^ 0 d ^HiL17- oktober 1 996 estnik Taksa za ekološke naložbe I «1 V radenski občini bodo denar, ki so ga zbrali s tako imeno-Monri 'an° takso za obremenjevanje okolja, uporabili za naložbe, ki soskL-r6'/'6 k čisteJšemu okolju. Občinski svetniki radenske občine odvajanj •’ '-300.000 tolarjev, ki so jih zbrali s prispevki za Mektn h” ^enie odpadnih voda, namenili za sofinanciranje izdelave Čistilni °kumentacije za rekonstrukcijo čistilne naprave v Radencih. Najela vnaPraV° ze''i° rekonstruirati tako, da bo v prihodnje lahko WevaniSe-°(*',a<*nc vo^e 'n ('a bodo prečiščene odpadne vode v skladu z littdrJ\11s*an<'artb- Šele po ureditvi čistilne naprave bodo lahko zače-^9- Sed VSe^ Elektorjev kanalizacijskega omrežja v naselju Ra-TMrug0 aj Se ”a™aree zliva na čistilno napravo le del odpadnih voda, Uajbj Dri P3 se 'zliva v potok. Del sredstev za projektno dokumentacijo H Speval° podjetje Radenska. ^Vozo™^^^’ So Zbra" Analnih deponiranjem ko-®izaver° Pajkov, pa so razde-ec investicij. Za zbiranje in uničevanje posebnih odpadkov bodo namenili 1.200.000 tolarjev. Doslej so občani odlaga- li posebne odpadke med komu- ' ponije se namreč pojavljajo te- AVTOBUSNI PROMET turska Sobota d.o.o. . 1 - novembra .$°do spremenjeni ^kateri vozni redi. ^sirno vas, da o spremembah Povprašate na avtobusnih °stajah ali po telefonu 21 515. ^''sem bi vas radi V d ^rili na tele novosti: Moh*1 PO^a bo vozil h-. Radgona-Radenci-Murska ob 11-35, 12.16, 16.30, a Sobota-Radenci-Gornja W°na ob 17.35, 18.18. $hr®*avnikih razen sobot je hr0^.ernba odhoda avtobusa na ^'^endava-Murska Sobota-'hi, *z Lendave odpelje ob 14.10 Sobote ob 14.50. 115. do 30. oktobra TERMOTON okna radenci * zdajšnja dobava । VQčino dimenzij । gojilo do 36 mesecev ^zplačen prevoz $ a^P v vrednosti nad 100.000 SIT ^^aoiziran servis in montaža 9ar^ncijski rok 2 leti ^LOVIcl a ŠKOFJA LOKA. Kidričeva 58 faks: (064) 634 261__ WVlCA: MURSKA SOBOTA, i ^rjeva 25, tel./faks: (069) 22 921 UNIVERZAL, Križevci/Ljutomer nalne odpadke ali na divja odlagališča v naravi. Za zbiranje in uničevanje posebnih odpadkov se dogovarajajo s podjetjem Sau-bermacher-Komunala iz Murske Sobote. Štiri milijone tolarjev naj bi namenili za ureditev lokalne ceste v bližini deponije komunalnih odpadkov v naselju Hrastje-Mota. Krajani namreč že nekaj časa zahtevajo odškodnino, saj menijo, da so zaradi deponije prizadeti. Štiri milijone tolarjev pa naj bi namenili investicijskemu vzdrževanju deponije komunalnih odpadkov. Zaradi višine de- žave s površinskimi in izcednimi vodami, ki se izlivajo v okoliške gramozne jame, in s tem povzročajo škodo. Zato je potrebno narediti nasip in prekriti komunalne odpadke z zemljo. 2.300. 000 tolarjev pa bodo namenili za ureditveni načrt za naselje Hra-stje-Mota. Deponija, komunalnih odpadkov je namreč nelegalna. Če želijo, deponijo sanirati, jo morajo najprej legalizirati. Prvi korak pri legalizaciji deponije pa je sprejetje ureditvenega načrta za to območje in za naselje. J. Gabor Gimnazija Murska Sobota Ustanovili dijaško skupnost Dijaki soboške gimnazije se nameravajo organizirano in ustvarjalno vključiti v delo in življenje na šoli. Zato so imeli pred kratkim ustanovno sejo Dijaške skupnosti Gimnazije M. Sobota. Od 23 oddelkov (razredov) se je ustanovne seje udeležilo 20 predstavnikov (87 %). Tako so lahko veljavno sklepali. Med drugim je bil sprejet dogovor, da so člani DS vsi dijaki na šoli, njihova dejavnost pa bo potekala predvsem na rednih (vsak 1. in 3. četrtek v mesecu) in izrednih sejah, dva njihova predstavnika pa bosta delovala v Svetu šole Gimnazije M. Sobota. Podani so. bili številni predlogi za obravnavo raznih problemov. Med drugim so navzoči izrazili nezadovoljstvo, da se morajo fotografirati za šolske izkaznice in sprejeta je bila pobuda o izdajanju šolskega glasila. Sicer pa bodo o vseh pobudah spregovorili na prvi prihodnji seji. Za predsednika dijaške skupnosti je bil izvoljen Matjaž Titan, za pomočnika pa Matej Celec in Sašo Zver. J. G. Resnica je kot blagoslovljena voda, je rekel menih; vsak jo hvali, toda nihče ne mara, da mu jo brizgajo v oči. 1.10.1996 sta odprli specialistki splošne medicine dr. MILANA POZDEREC in dr. BREDA BAVEC v prostorih zdravstvenega doma v Ljutomeru, Ulica 1. slovenskega tabora 2 zasebni splošni ambulanti. Delovni Čas: pon. od 13.00 do 20.00, to. od 7.00 do 14.00, sre. od 7.00 - 14.00, če. od 9.00 do 17.00 in v petek od 7.00 do 13.00. Telefonska številka dr. Milane Pozderec je 84 030 in dr. Brede Bavec 84 100. Zdravnici obiščite s potrjeno zdravstveno izkaznico, s tem so vam zagotovljene vse pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Terme RADENCI se razprostirajo na površini 1.460 m2. Zunanji in notranji bazeni z navadno in termalno, ki so med seboj povezani, so kopalni raj, kjer boste lahko uživali ob blagodejnih učinkih termo-mineralne vode. - notranji plavalni bazen z navadno vodo (28-29 stopinj) - notranji in zunanji termalni bazen (34 stopinj) - bazen s termalno vodo (34 stopinj) - notranji whirl-pool (pribl. 37 stopinj) - čofotalnik za otroke z navadno vodo (28 stopinj) in termalno vodo (34 stopinj) za odrasle od 800 SIT dalje (za 3 ure kopanja) za otroke od 420 SIT, ZA OTROKE DO 6 LET VSTOP PROST vsak dan od 9. do 21. ure (petek in sobota do 22.ure) za družine, upokojence, skupine, kombiniran obisk bazenov in savne ali bazenov in fitnes studia Informacije: hotel RADIN, (069) 65 331 Pred kratkim je podjetje TIMO, d. o. o., v Puconcih odprlo Vrtni center, s katerim so zaokrožili svojo ponudbo, obenem pa so pridobili tudi nove poslovne proizvodne prostore. Tirno, d. o. o., že nekaj časa proizvaja naravna organska gnojila ter mešanice za sajenje in presajevanje, vse pod blagovno znamko BIORAST. Sedaj pa so dodali še ponudbo lončnic, rezanega cvetja, cvetnih aranžmajev, vencev, čebulic, semen, vrtnega orodja, vodnega programa za zalivanje in zaščite za rože. Republika Slovenija SODNIK ZA PREKRŠKE MURSKA SOBOTA razpisuje dražbeni razglas za prvo javno dražbo štedilnikov na trda goriva Javna dražba bo 19. oktobra 1996 ob 8. uri v skladišču Ba-rexa, Lendavska ul. 29, Murska Sobota (prej Platana), kjer se bodo prodajali ŠTEDILNIKI NA TRDA GORIVA BITOLA 90H izdelovalca »ALFA-PLAM« Vranje, in sicer 70 kosov z ocenjeno vrednostjo 32.700,00 SIT za enega. Ogled štedilnikov je mogoč uro pred dražbo. Kupec mora plačati in prevzeti stvari takoj po koncu dražbe. Kupec nima pravice iz jamstva za napake na stvari. Hu TOVARNA KOVINSKE OPREME 9000 MURSKA SOBOTA d.o.o., Tišinska 29/b Tel.: (069) 32 752, fax: (069) 31 579 vabi k sodelovanju. 1. inženirja strojništva ali strojnega tehnika z večletnimi izkušnjami za vodenje proizvodnje 2. več ključavničarjev 3. več varilcev Vse informacije dobite na zgornjem naslovu ali pa po telefonu (069) 32 752. gorenjesezv/s NAKUP IZ PR(A)VE ROKE OKTOBRA ZA VAS SE POSEBNO UGODNO BELA TEHNIKA GORENJE • ELEKTRONIKA • TOPLOTNA TEHNIKA 13 % popusta pri gotovinskem plačilu nad 30.000 sit KUHINJE GORENJE ♦ KUHINJE SVEA • KLIMA NAPRAVE 20 % popusta ob plačilu z gotovino NAMIZNI POMIVALNI STROJ »PEA« • MALI GOSPODINJSKI APARATI GORENJE. _________ BOSCH, SIEMENS 15 % popusta ob plačilu z gotovino SESALNIKI GORENJE 10 % POPUSTA OB PLAČILU Z GOTOVINO PRODAJNI POGOJI: * možnost plačila na več obrokov brez obresti * pomembne ugodnosti za člane kluba »PEA« (informacije pri vašem prodajalcu) Obiščite servisne in prodajne enote Gorenje v Lendavi, Kranjčeva 10. tel. 1060) 75 558, in Murski Soboti, Staneta Rozmana 9, tel. 1069) 22 532. Mladinski informativni kulturni klub Za aktivnejšo mladost Navsezgodaj »mali ritar«, bučna glasba, vabilo k veledogodku, slovesni govori in na koncu razstrelitev. Tako je padla simbolična pregrada za vstop v mladinski klub. Po številnih neuspelih poskusih so končno našli prostore v Kocljevi ulici 7 nasproti Galerije Murska Sobota. Pompozno in veličastno so se tako odprla vrata kluba mladih, na katerega se je čakalo že celo desetletje, nekaj generacij pa je odraslo brez njega. Danes ga spet imamo in na stežaj bo odprl vrata vsem mladim, ki bodo želeli aktivno preživeti svoj prosti čas, ne da bi posedali v zakajenih gostilnah, ne da bi se brez cilja potepali po mestu ali pa si »čas krajšali v parku«, ampak da ga bodo lahko izrabili v koristne in hkrati zabavne namene. Vsak dan se bo kaj dogajalo Klub je kot javni zavod ustanovila Mestna občina Murska Sobota, ki je mladim prepustila kakšnih sto kvadratnih metrov večnamenskega prostora z odrom, kjer bodo zaživele različne dejavnosti in prireditve. Mladi se bodo lahko tu dobivali vsak dan, da jim ne bo potrebno hoditi po gostilnah, vsak dan bodo vrteli filme, video-projekcije, glasbo, »surfali« bodo po internetu, brali različne publikacije, se pogovarjali ... Ali pa prišli kar tako, da spijejo kozarec pijače, morda koga srečajo, zvedo Zadnje dejanje pred otvoritvijo: postavljanje razstave, čiščenje, iskanje »kokic« ... Notranje prostore so opremili po predlogu arhitekta Andreja Kalamara. kaj novega. Vso dejavnost pa bo koordiniral vodja kluba Tadej Džuban, ki bo tudi skrbel, da bo vse potekalo po pravilih, sprejetih v statutu. Vstop z izkaznico V klub bo mogoč vstop s člansko izkaznico, članarina pa bo povsem simbolična. Prav gotovo pa bodo morali biti člani starejši od štirinajst let. Klub bo odprt šest dni v tednu od 17. do 22. ure. Kot pravna naslednica je Mestna občina Murska Sobota od ministrstva za obrambo prevzela vsa zaklonišča, ki jih je upravljala. Z uredbo o gradnji in vzdrževanju zaklonišč pa vlada nalaga obvezno gradnjo zaklonišč osnovne zaščite v naseljih z najmanj 5.000 prebivalci. Hkrati je opredeljeno tudi obvezno vzdrževanje že zgrajenih zaklonišč in možnost oddajanja le-teh v najem. Večja skrb za zaklonišča Sicer pa se morajo na območju mesta Murska Sobota graditi zaklonišča osnovne zaščite v novih objektih, namenjenih za šole, i i. 10.000 tolarjev 3N3UA ^VESTNIK NAGRAJUJE! L . Imena srečnih izžrebancev: i l/tnt \ ' »ANf MICI Pranim 7 0MA I IIITAMfD FRANC BELCI, Presika 7, 9240 LJUTOMER, MARIJA PERŠA, Stanetinci 29, 9244 VIDEM OB ŠČAVNICI, ARPAD VEREŠ, Pečarovci 55, 9202 MAČKOVCI. Nagrade bomo poslali po pošti. SAMI, VESTNIK JE Z VAMI! 5 f Svet zavoda pa bo določil, kateri dan v tednu bo zaprto, po vsej verjetnosti v nedeljo, ponedeljek ali torek. Točili bodo samo brezalkoholne pijače, in to za skorajda simboličnih 50 tolarjev za kozarec fante ali kokakole. Kadi se zaenkrat lahko samo v določenem prostoru, potem pa se bo potrebno ravnati po kadilskem zakonu. Zvedeli pa smo, da bodo uvedli tudi kondomat. Različne delavnice Pravo kakovost in razsežnosti bodo dale klubu tudi različne delavnice, ki jih bodo začeli kmalu izvajati. Že so začeli s plesnimi vajami, v njih bo vadila tudi gledališka skupina Torpedo. Prav kmalu se bodo začele tudi druge dejavnosti, ki bodo potekale pod različnim mentorskim vodstvom, ki jih bodo pač želeli mladi in za katere bo največ zanimanja. Kar precej programov je tudi na treh računalnikih, ki so na voljo, sproti pa jih bodo tudi dopolnjevali. Tu bodo tudi predavanja in okrogle mize. vrtce, zdravstvene zavode, centre zvez, energijske objekte in v drugih objektih, kjer se bodo v morebitni vojni opravljale dejavnosti V Razstave Vedno pa bodo tudi razstave, prvi razstavlja fotograf in študent komunikologije Matej Fišer. Na stenah pa se bodo v prihodnje zvrstili še drugi, predvsem mladi, Vse oči so bile uprte v nov Mladinski informativni klub. »brez imena«, tisti, ki so blizu generaciji, ki bo in je že začela zahajati v ta klub. Mikk kot informativni center Novi mladinski klub vsekakor ne bo deloval kot zaprta inštitucija, temveč bodo iskali tudi povezave. Deloval bo kot informativni center, saj so se že povezali s Škucem glede izmenjave informacij, predstav, kulturnih dogodkov. Močna povezava bo tudi s soboškim ZKO-jem, program pa bo objavljen v kulturnem napoved- S simbolično pirotehnično akcijo so razstrelili dohod v klub. gumnu, nekje v Ižakovcih. m- t Kerietnoj^'^ In zdaj v avto! Pes je zarenčal in se odločno uprl. ^1^^ tudi imel psa, z njim sta se že spoprijateljila, smo upali, da spreten-brezdomec je imel najbrž bridek spomin na avto. Veterinar, v y je z gazo ovil gobček, ga dolgo prepričeval in končno je ^iva^setih sedla k svojemu pasjemu prijatelju. Molče sem se poslovila, v . je prirasel k srcu, čeprav smo se večkrat poslavljali. ^rže"0 Odšla sem v park. Upokojenski par, ki je tudi skrbel za - je rekel:» Vsak dan ga iščeva. Pa ga nikjer ni.« . upajn, »Je, je. Šel je na lepše. Našel je dom,« sem ju potolažila- zares lepo. „ sn,0 z lj Skoraj vsi imamo svoje korenine na deželi. Prijateljev živalmi. Morda so nas njihovi glasovi bolj pomirjevali kot o* sploh moderne iznajdbe. Mogoče geslo »Poslušaj, da boš spregle ^/(a,»' no, kajti mnogi ljudje gledajo in žal ne vidijo zunaj sebe ne žival. Društvo, ki je ustanovljeno tudi v M. Soboti, trka na našofe^ ^1^ Karol'na posebnega pomena za obrambo in zaščito. Pri drugih novih objektih v Murski Soboti, namenjenih za bivanje ljudi brez zaklonišč, pa je obvezna ojačitev plošče nad kletjo, tako da bi vzdržala poru-šenja objekta na njo. Lastniki stavb, v katerih so zaklonišča, mo rajo skrbeti za redno vzdrževanje zaklonišč. Za javna zaklonišča pa mora poskrbeti občina. M. JERŠE Vsak četrtek presenečenje za tri naročnike, ki pravočasno poravnajo naročnino. niku. Izdajali pa bodo tudi svoj časopis. Klub bo povezan tudi s podobnimi mladinskimi organizacijami in klubi v vsej državi in tudi čez meje. »Čunte« so že ... Brezdomec v parku Prostor resda ni velik, meri kakšnih sto kvadratnih metrov, vendar bo zaenkrat dovolj, bolje je tako kot imeti halo, ki je prazna in hladna. »Prepričan sem, da si bo lahko vsakdo našel prostor, je povedal Džuban, »najpomem Vsako jutro se je podil po parku. Veselo razigran je čakal, “ sprehajalci - s psi. Nekateri so mu vrgli kakšno kost ali celo kos m ’ so ga podili; velikega, mladega, sivega mešanca. Bilje brez ovra vrvice, brez imena. Neki brezvestnež ga je v parku odvrgel in ga lju- di. Brezdomec si je poiskal dom - dom pod klopjo v bližini hrasta. dje so mu postavili tja vedro z vodo. Poletje je bilo živali naklonp ’ večera. Takrat so se izbrani štirinožniki s svojimi gospodarji op mov. Sivi dolgonogi brezdomec jih je spremljal, veselo poskakava , je gospodar ostro oglasil: »Beži, potepuh!« Žival je obstala, se o človeka in se umaknila v svoj azil. Noč in park sta naklonjena r Zjutraj sta ga nahranila prijazna upokojenca. Morai"1^ Živeti tako brezkoristno mora biti trpljenje, si mislim. Tudi pes1 nekoga, se nekomu dobrikati in nekje mora imeti dom. Tisto ne ^mltr skakal po poti. Spremljal je svoje pasje sorodnike in ljudi. demc zopet kruto nagnal, sem obstala. Pes se je plaho oddaljen sem se mu bližala in mahala z desnico. »Za menoj pojdi!« prišlaV11^ In šel je. Zdaj pa zdaj se je ozrl in mi sledil v enaki razdalji-doma. In tu je jedel in pil. Peljala sem ga na vrt. Mož mu je posta. nom. Zjutraj mi je mahljal z repom, srečen, da bo končno opra J rojeno nalogo. Kratek čas! Eden od mimoidočih se je brž oglasil: »Veste, laj it » Vem, morda v začetku. Psi lajajo, ker ne znajo govoriti,« set, že sem vedela, da tu ne bo mogel ostati. Kupila sem mu dolgo vrv la, kje bi bil zanj primeren dom. V časopis sem napisala krate . ga mešanca damo dobrim ljudem. Telefon je ves dan pel. Oglašali so se dobri ljudje. Vmes tu ji Hreščeč ženski glas: »Mi bi imeli psa,« je dejala odločno. imajo dvorišče, uto in podobno. Odvrnila je: »Vse! Tudi psa f vašega, damo starega ustreliti.« Odložila sem brez besede in se zvestobo je zaslužil smrt, in to slišim iz ženskih ust. bneje za začetek pa je prav gotovo, da se oblikuje določena dejavnost in da vse skupaj zaživi, kot je treba.« Podobo kluba pa bodo vsekakor ustvarjali mladi, ki se bodo v delo aktivno vključevali in sooblikovali program. Sicer pa naj končam z besedami vodje kluba Džubana: »Čunte so že posta-vlene, sedaj jih moramo samo še dodelati in obleči.« Aleksandra Nana Rituper Fotografija: Jure Zauneker in ANR ✓ _________________________________ Na srečo smo imeli mladega dobrega soseda veterinarja- škuP^^ tovali dom za tega mojega brezdomca. Zapisala sem si ne ,e(joiiatIe smo našli najprimernejše, si je mlad veterinar z možem se uti Vrnila sta se zadovoljna: veliko dvorišče, dolga, dolga veriga Zapeljal na nasprotni pas 12. oktobra ob 18.10 seje Ivan Čeh iz Vratje vasi peljal s kolesom z motorjem po regionalni cesti iz smeri Apač proti Tratam. V Podgorju je zapeljal na levi vozni pas v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avta Ivan P. Pri trčenju je dobil voznik kolesa z motorjem hude telesne poškodbe. Nastalo je tudi 60.000 tolarjev gmotne škode. Trčila v pešca V nedeljo, 13. oktobra, ob 5.10 se je Marija V. iz Nemčavec peljala z osebnim avtom iz Murske Sobote proti Martjancem. Med potjo je trčila v pešca Franca F., ki je šel ob desnem robu ceste proti Martjancem, pri čemer se je hudo poškodoval. Š. S. Moja domača banka । J /O Pomurska banka Murska - i ,ii tečajB Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 15.10. 1996. Srednj Slovenije velja od 15. oktobra 1996 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1.281,1729 1.25K00^ Francija 100 2.662,4854 2.588240__ Nemčija 100 9,013,4582 8,8500^ Italija 100 9,0630 8-2L- Švica 100 11,003,6298 10.6973^ ZDA 1 137,9690 1U,?11 . SAMO ŠE V OKTOBRU ob nakupu NAD 100.000 tolarjev popust. Enostavnejši dvig 9O‘ ( s tekočega račuH^^ Imetniki tekočih računov Prl Pomurski banki lahko po nove«* BETONARNA PETELIN GORNJA RADGONA, tel.: (069) 61 755 - BETON - BETONSKI IZDELKI - PREVOZ BETONA - ČRPANJE BETONA Možnost plačila na 2 ali 3 obroke s čeki. gotovino brez čekovnega bla11^ (čeka)! V vseh enotah LB Pomurske a odslej dvigate gotovino lezb ~ kartico in s posebnim obrazce«* za obremenitev tekočega r? pri Obrazec za dvig, ki ga dob' V bančnem okencu, vam ixP°. banki. Vi se nanj le podpišete znesek dviga. Poseben del prirejen za vašo evidenco i*®