Pri laikih zajema velik del njihovega èasa poklicno `ivljenje, skrb za dru`ino, izobra- `evanje in podobno. Praviloma so vpeti v vsakdanje `ivljenje, èeprav se njihova `ivljenja med seboj zelo razlikujejo, paè glede na to, kakšen smisel daje `ivljenju posameznik. Gle- de Svetega pisma je laik pozoren na interpre- tacije cerkvenega uèiteljstva, po drugi stra- ni pa to Bo`jo besedo in veliko literaturo ter zgodovino izraelskega naroda do`ivlja v svo- jem intimnem razumevanju. Laik praviloma nima teološke izobrazbe, èeprav v zadnjem èasu diplomira vedno veè laiènih teologov. Sveto pismo je v èasu po drugem vatikan- skem cerkvenem zboru tudi v katoliški Cerkvi prišlo v mnoge dru`ine v domaèem jeziku in tako kristjani molijo in prouèujejo Sveto pi- smo v skupnosti in v okolju svojega osebnega `ivljenja. Tako poleg branja Svetega pisma pri bogoslu`ju, interpretacije v verskem ti- sku, verskem radiu, v bibliènih skupinah, v verouènih skupinah in duhovnih gibanjih ter podobno kršèanski laiki berejo Sveto pismo tudi v dru`inah in osebno. Pogosto je me- ditiranje psalmov, pomembni so tudi dopisni teèaji za poznavanje Svetega pisma. Na po- men branja in preuèevanja Svetega pisma za vsakega posameznika opozarja Papeška bib- lièna komisija, ki je podala mnenje: “Kajti, kdor Svetega pisma ne pozna, ne pozna Kri- stusa”.1 Sveto pismo nas namreè usmerja k razumevanju osnovnih vprašanj našega bi- vanja na zemlji.2 To so vprašanja, ki so uni- verzalna in presegajo zgodovinske dogodke in stanja posameznega obdobja. Laiki se zavedamo, da je Sveto pismo knji- ga, oziroma knji`nica, ki je nastala v zgodo- vinskem okolju doloèenih kultur. Vsi pisci  0   %  " so bili Judje iz razliènih stanov in nekateri so pisali tudi izven obljubljene de`ele. Tako smo preko Svetega pisma tudi mi v doloèeni meri nasledniki stare judovske kulture, zato je potrebno èim bolje poznati biblièno zgo- dovino. Po mojem mnenju je zaradi pestrosti Svetega pisma ena kljuènih besed za njegovo razumevanje besedica “tudi”. Je Bo`ja beseda, obenem pa tudi zgodovina Izraelcev in tudi visoka literatura. Sveto pismo je namreè izraz bo`je izvoljenosti judovskega naroda in v sve- topisemskih vrsticah je prisotna Bo`ja beseda. V njem je tudi veliko molitev, psalmov in hvalnic. Sveto pismo je hkrati nekaj, pa tudi mnogo drugega. Zato veèkrat ko bereš Sveto pismo, veè misli se ve`e na `e prej prebrane svetopisemske knjige. Vse to, kar si mislil in do`ivljal ob prejšnjem branju, spomin po- ve`e z novim razmislekom. Bo`je se tako v tekstih meša z zgodovino, pri vsej pestrosti se èasovno meša z veènim. Modrost pri Si- rahu ali Preroku, ognjevitost in zanos Visoke pesmi, modrost in vèasih tudi duhovitost Pre- govorov, Jezusovo `ivljenje v evangelijih in kršèansko `ivljenje v Apostolskih delih. Ar- haiènost in simbolika Mojzesovih knjig, os- vobodilni boj Makabejcev, èloveškost in ve- lièina Davida in Salomona. Ostrina in brez- kompromisnost prerokov. Koliko `ivljenj- ske modrosti, nazornosti in duhovitosti. Nav- dih Svetega Duha se povezuje z zgodovinski- mi okolišèinami izvoljenega ljudstva. Zgo- dovina izraelskega naroda na zanimiv naèin proseva “iz te izredne kulturne stvaritve sta- rega veka”.3 Èe velja, da je zgodovina uèite- ljica `ivljenja, je Sveto pismo — v katerem je veliko zgodovine — predvsem pouèevanje Sve- tega Duha. 5<<; =   %   "  # Glede na to, da je Bo`ja beseda zapisana v pestri obliki èloveških besed, je potrebno znanstveno prouèevanje teh zapisov z vseh razliènih vidikov in na naèine, ki odpravljajo doslej nerazumljive ali slabo razumljive dele in besede Svetega pisma. Ker so bili zapisi navdihnjeni od Boga, pa je za razumevanje Bo`jega sporoèila potrebno duhovno poglab- ljanje. Pri branju Svetega pisma so za nas lai- ke moène spodbude zelo zanimivi èlanki slo- venskih prevajalcev Svetega pisma. S pogledi in dilemami “iz svoje prevajalske delavnice” odprejo marsikatero misel in v nas poglobijo predrazumevanje govorice Svetega pisma. Bo`ja govorica je po njihovem trudu presa- jena v slovensko govorico in Bog nam govori in piše tudi v našem jeziku, ki je bil ustvarjen po njegovi volji. Zato razumemo vsak duhov- ni vzgib in simboli išèejo svojo razse`nost v našem èustvenem in razumskem svetu. Naš duh prisluhne temu, kar presega trenutek na- šega èasa. Moèan izvir modrosti je s tehnièno iznajd- bo tiska postal vsem dosegljiv in tako osebno branje Svetega pisma, poleg branja v skup- nosti, dodatno vzgaja osebnosti. Drugi va- tikanski koncil je moèno in na poseben naèin spodbudil, naj si s pogostim branjem Sve- tega pisma (laiki) pridobijo “vzvišeno spoz- nanje Kristusa Jezusa”.4 Pri tem je zanimi- vo vprašanje, koliko je Sveto pismo dejan- sko blizu slovenskim katolièanom. Mnogi imamo radi posamezne knjige oz. posamezne dele Svetega pisma. Nekatere knjige oz. ne- kateri odlomki pa nas ne nagovorijo in jih imamo zato za temne in nerazumljive - pred- vsem zato, ker jih še ne razumemo. Pri tem je vprašanje, ali imamo premalo predznanja, premalo odprtosti ali pa je tekst tako neja- sen in zgodovinsko skrivnosten. Morda nam niso znane okolišèine, v katerih je nastal. Ver- jetno imajo duhovniki in razlagalci Svetega pisma manj takšnih nerazumljivih vrstic Bo`- je besede. Sveto pismo beremo na veè naèinov in z razliènih vidikov. Raziskujemo poroèila o an- gelih, o odnosu svetopisemskih piscev do `e- na, tematske povezave Stare in Nove zave- ze in podobno. Zanimivo je tudi “slepo” od- piranje Svetega pisma in branje odlomkov, ki se sluèajno poka`ejo in nas nagovorijo, kar je delal tudi sv. Franèišek. Dejansko je branje Svetega pisma pogovor z Bogom, ki je po- polna drugaènost. Med branjem v zgodovin- skem dogajanju sledimo njegovim posegom v èloveško zgodovino. To branje ne more biti zgolj dobesedno, kajti ko beremo odlomke, veèkrat zaèutimo veèplastnost pomenov. Ve- liko je namreè odvisno od našega mišljenja, do`ivljanja in odsotnosti napuha in neèimr- nosti. Kot pravi Pridigar: neèimrnost èez ne- èimrnost, vse je neèimrnost in pomanjkanje Duha. Oziroma v novejšem prevodu: neèi- mrnost èez neèimrnost, vse je neèimrnost in pihanje v veter. Ne samo brati in poslušati, potrebno se je tudi ravnati po Bo`ji besedi, da jo razumemo in postane rodoviten sad. Kajti za vse nas velja Kristusovo pravilo: “Po njihovih sadovih jih boste spoznali”. Poleg samega prevajanja je tudi interpre- tacija Svetega pisma velikega pomena za `iv- ljenje vernikov. “V Bo`jo besedo je polo`ena tolika uèinkovitost in moè, da je opora in èi- lost Cerkve, za otroke Cerkve pa trdnost vere, hrana duše, èist in trajen studenec duhovnega `ivljenja.”5 Sveto pismo sestavljajo razliène zvrsti pisanja, najveèkrat pa je bil uporabljen simbolni in veèpomenski jezik. Zato je to drugaèen odraz stvarnosti kot znanstveni je- zik. Znanost pa Sveto pismo natanèno prei- skuje in bogatijo nas njene ugotovitve. @e pa- pe` Leon XIII. je leta 1902 izjavil, da Cerkev “silno” podpira znanstveno in zgodovinsko- kritièno prouèevanje Svetega pisma. Sveto pismo pa je obenem tudi veliko li- terarno umetniško delo. Mnogi umetniki so dobili navdih in so poustvarjali na svetopisem- ske teme. Kot primer naj navedem od doma- 5<<; =   %   "      èih umetnikov samo mnoge Gregorèièeve pe- smi in prozna dela Ivana Preglja. Enako je tudi v glasbi in slikarstvu. Slovenske cerkve so polne slik in kipov svetopisemskih prizorov. Ven- dar pa bo del mlade generacije slabo razumel mnoga umetniška dela, ker zaradi odsotno- sti pouka o veri ne pozna Svetega pisma. Cerkev izrecno nastopa proti samo “du- hovnemu” branju Svetega pisma. Naš slo- venski standardni prevod iz izvirnih jezikov Sveto pismo Stare in Nove zaveze (Ljubljana 1997) podaja pri vsaki svetopisemski knjigi uvod, ki strokovno obravnava doloèeno knji- go in omogoèa zelo poglobljeno razumevanje branja. Pri našem vsakodnevnem branju Sve- tega pisma moramo upoštevati tudi vplive naše novejše tradicije, ki obsega poleg dru- gega tudi petinštirideset let protikršèanske indoktrinacije. Marksistièna pojmovanja, ki so bila pospeševana v vsej javni sferi, so v do- loèeni meri vplivala tudi na kršèansko ob- èestvo (teologija osvoboditve, feministièni pristop, kršèanski socializem, “Kristus je bil prvi komunist” itd.). Tudi v teh pristopih ni bilo vse samo negativno, ker pa so bili v naši de`eli imenovani pristopi instrumenta- lizirani proti kršèanstvu in Cerkvi, so imeli v našem prostoru prete`no negativen vpliv. To nas opozarja, da so pri razumevanju Sve- tega pisma tudi za laike pomembna herme- nevtièna vprašanja. To so vprašanja predra- zumevanja in predpojmov, vezanih na osebo in na prostor, ki zaznamujejo naše razume- vanje. Izhajajo iz izroèila, ki nas nosi. “To obstoji v celovitosti zgodovinskih in kultur- nih danosti, ki sestavljajo naše `ivljenjsko okolje, naše obzorje razumevanja.”6 Gre za zlivanje razliènih obzorij besedila in bralca (ob obèutku pripadnosti). Obstaja temelj- na povezava — razumevanje nekega besedi- la je dejansko vedno širše razumevanje sebe. Ko pisec dokonèa svoje delo, to dobi svoje- vrstno avtonomijo in bralec prepoznava po- leg starejših tudi nove pomene. Laiki smo zelo podvr`eni vplivom sve- ta, njegove govorice in `ivljenja. Material in uspeh sta v njem realno bolj pomembna kot moralne kategorije, ki izhajajo tudi iz Svetega pisma. Ljudje v veliki meri ne de- lajo, kar mislijo, da je prav, ampak tisto, kar jim prinaša korist. Kot primer lahko vza- memo igralništvo, ki je na Goriškem moèno zasidrano in ta `alostni denar pride prav tudi dr`avnemu proraèunu. Prav tako laikom iz- kušnje iz poklicnega in javnega `ivljenja omogoèajo in vèasih omejujejo preddispo- zicije za razumevanje Svetega pisma. Pri tem je pomembno, ali je laik èlan posamezne- ga duhovnega gibanja, skupnosti in skupine in kako `iva je `upnijska skupnost. Nena- zadnje je zelo pomembna dru`ina, ki ima velik vpliv na posameznikov odnos do Sve- tega pisma. Posamezne odlomke evangelijev in druge dele Svetega pisma beremo v dru- `ini pred veèjimi prazniki. S tem tudi praz- niki dobijo moènejšo vsebino. Niso samo izpraznjeni vsakdanjega dela in skrbi, ampak so napolnjeni z mislijo, umiritvijo in Bo`jo besedo. Ob tem se veèkrat spomnim, kako je z molitvijo in branjem Svetega pisma v mnogih judovskih dru`inah. Tudi verski tisk s svetopisemskimi tema- mi, verouènimi stranmi, pa tudi z nagrad- nimi tekmovanji povezanimi s poznavanjem Svetega pisma, širi pozornost in radovednost za branje Svetega pisma. V današnji šoli se pesmi in prozo obravnava prete`no po ana- litiènem pristopu. Uèenci in dijaki tako ne znajo na pamet skoraj nobene pesmi, kar ni v prid osebnemu in umetniškemu do`ivlja- nju. Takšen pristop se je razširil tudi na bra- nje Svetega pisma. Strokovna obravnava je potrebna, za do`ivljanje besedila in njego- vo vplivanje na našo vest in podzavest pa po- trebujemo tudi natanèno znanje in do`ivlja- nje besedila. Vse se zaène pri odraslih. Mladi morajo videti, da se starejši zanimajo za Sveto pismo 5<<; =   %   "  # in ga berejo, èesar v preteklosti v našem pro- storu ni bilo veliko. Èeprav se je slovenska narodna zavest oblikovala prete`no iz kulture in še najveè iz domaèe literature, zaradi zgo- dovinskih okolišèin med laiki branje Svetega pisma ni bilo razširjeno. Sam se sicer spomi- njam, da je stara mati (na veliki kmetiji) v svoji sobi pogosto brala Sveto pismo. Gle- de branja Svetega pisma je pomembno, kako se pri mladih naseli radovednost in vedo`elj- nost za takšno branje. Moèan vpliv imajo kakšni izredni dogodki v mladosti. Tako so name vplivale besede dr. Metoda Miku`a (ki je bil `e daleè od svojega duhovništva). Vzne- seno nam je študentom govoril v polni ve- liki predavalnici na Filozofski fakulteti, da je Sveto pismo knjiga vseh knjig. “Ne mo- rete biti izobra`enci brez poznavanja modro- sti Svetega pisma.” Po drugi strani pa je dr. Dušan Pirjevec opozarjal na smrtno nevar- nost Ideje. Misli je razvijal na podlagi ana- lize romana Don Kihot. Posredno nas je sva- ril, da bi postali orodje Ideje in jo vnašali v ta svet. Prvenstveno je bila v ozadju Ideja ko- munizma, vendar je bilo stvar mo`no inter- pretirati tudi na kršèanstvo. Sveto pismo beremo kot mo`je, `ene, kristjani, Slovenci. Pri tem je zanimiva po- dobnost geografskega polo`aja majhne judov- ske dr`ave med civilizacijo v Mezopotami- ji in v Egiptu in Slovenije na stiku german- skega in romanskega sveta. Branje Svetega pisma tako zelo uèinkuje pred romanjem v Sveto de`elo. Kraji, kjer se je dogajal ta del èloveške in bo`je zgodovine, ustvarijo obèu- tek veèjega razumevanja. Ob branju Svete- ga pisma pa se poleg prostora prese`e še zgo- dovinski èas, ker je v Besedi prestavljena zgo- dovina v sedanji trenutek. Prostor in èas. Vsak èas ima namreè svoje specifike, ki naj- dejo vzporednice tudi v bibliènem dogajanju. Tako so bili na Goriškem po prvi svetovni voj- ni zelo priljubljeni Makabejci in poleg njih še sveta brata Ciril in Metod. Slikar Tone Kralj pa je v cerkvah slikal freske, kjer so bile ne- gativne osebnosti iz Svetega pisma upodob- ljene v podobi Mussolinija ali Hitlerja. S tem je bil poudarjen osvobodilni pristop pri branju Svetega pisma. Sveto pismo namreè vpliva na zgodovinski èas, obenem pa ta vpliva na samo dojemanje Svetega pisma. Veèkrat `elijo nasprotniki kršèanstva izko- ristiti svetopisemske teme za napad na Cer- kev. Vemo, kako pristransko so razlagali najd- be v Kumranu, takoimenovani Toma`ev evan- gelij idr. Tudi v literaturi ne prihaja veè samo do podo`ivetja svetopisemskih tem, ampak se poskuša tudi rušiti Sveto pismo (kot npr. v Da Vincijevi šifri). To so muhe enodnevni- ce, ki z mojstrsko besedo in manipulacijo po- skušajo vnesti blodnje in napuh med sodob- nike. Vendar pa je veliko morale iz Svetega pisma `e vtkane v `ivljenje Evrope. Tudi èe se ne zavedamo, je v dedišèini našega mišljenja veliko svetopisemskih vsebin. Problem je, da se sodobna Evropa priklanja in malikuje de- nar, vpliv in blagostanje. Ta malik, ki omo- goèa lagodno `ivljenje, je postal velik in upo- števanja vreden. Morda potrebuje Evropa nove preroke, ki bodo ostro in brezkompromisno obsodili to stanje. Bog ve. 1. Po sv. Hieronimu. 2. Klaus Einspieler, Jo`e Marketz, Janko Merkaè, Sveto pismo — knjiga `ivljenja, 1996, 3. 3. Klaus Einspieler, Jo`e Marketz, Janko Merkaè, Sveto pismo — knjiga `ivljenja, 1996, 9. 4. Drugi vatikanski koncil, Die Verbum 6.25. 5. Papeška biblièna komisija, Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi, Ljubljana 2000, 6. To so besede tedanjega kardinala Ratzingerja, sedanjega pape`a Benedikta XVI. 6. Pav tam, 62. 5<<; =   %   "