Poittüm plačana v gofoWni
MIRKA GRUJIC
ženski Svet
1941 LETO XIX
ffrr t T a t? sestram bolgarkam / vprašanje drevesu
x	NAŠIH dni / pismo iz haloz [anica černej]
obrazi in duše: mirka grujić [pavla hočevar] / zgodba O PREPROSTIH ljudeh [l s.] / spominjam se [etbin kristan] kako naj si izbira poklic slovenska študentka [francž brenk] / O koedukaaji [-aj] / javni dogodki doma in PO SVETU / kulturni pregled: prežihov voranc: doberdob in požganica [angela vode] / obzornik / priloge: naš dom, modna priloga, pletenine
Ppepiaćiia sa tiskovni sklad
Za tiskovni sklad so darovale: ga. Jožica Jokić 104 din; ga. Anie Rismon-do 36 din; ga. Halka Kern-Pirc 22 din; ga. Mary Prisland 25 din; ga. Milica Reicher 18 din; po 16 din gge.: Urška Peric, Minka Topolšek, Cirila Puncer, Berta Mavec, Marija Jurša, Milka Vrančić, Berta Lavrenčič, Olga SenekoviJ; ga. Lila Wagner 11 din; po 10 din gge.: Tinea Thuma, Mara Gobec, Marija Slak; ga. Marica Luxa 8 din; ga. Berta Reiter 7 din; po 6 din gge.: Tinka Hrastnik, Mara, Petkovšek, Zinka Prelogar, Bronislava Gojković, Mimica Hraševec, Pierina 2eleznikar, Verga Lukežič, Rezi Plave, Mimica Reich, Mara Antlej, Slavica Rozman, dr. Ivan Oražen, Verena Kotnik, Amalija Puppis, Olga Troät, Ema Stergar, Franja Kerševan, Erna Jakac, Marija Senčar. Marija Banko, Marica Kolenc, Lucija GaberšSek, Slavica Zaman, Roža Vogl, Franja Gaberc, Mara Kumer, Marija Rožič, Vika Jurak, Lydia Novak, Julija Plavšak, Lujiza Glaser, Marijana Glaser, N. N. Ivanka Vidmar, Zora Dema-rin; ga. Arko Ivanka 5 din; po 4 din gge.: Ivanka Kovačič, Anica Gams, Ljudmila Rek, Mici Knez, Kristina Sumak, Ivanka Cemažar; po 3 din gge.: Koza Veselko, Roza Blažič, Cedka Vatovec, Pepca Kopitar; po 2 din gge.: Požarnik Ida, Marija Uranjek, Milena Saksida, Franja Novak, Viktorija Struc, Marica Trobej, Joža Kos, Darinka Zavrtanik, Greta Skraber, Zora Za-bukošek, Ana Turk, Olga Pivc, Ivanka Mastnak, Tončka Podlesnik, N. N. Jožica Vidmar; ga. Silvija Ferluga 1 lit, ga. Ivanka Premrl 5 lif, ga. Ema Grun-tar 6 lit. Vsem cenj. gg. darovalkam: iskrena hvalal
C«nSemc titf. maroCiiDBc«:
prosimo, naj ne odlaSajo s plačilom naročnine, kar je tudi njim samim v korist. Pravico do brezplačnih krojev imafo namreč le tiste naročnice, ki imajo poravnano tekočo naročnino.
Uprava
Ženski svet izhaja vsaJc mesec v Ljubljani. Letna naroenlna za list s krojno polo In prilogo za ročna dela znaäa din 64.—, polletna din 33.—, četrtletna din 17.—. Posamezna Številka din 6.—. Sam list brez prilog stane letno din 40.—. Same priloge din 40.—. Za Italijo Ut. 30.—, posamezna Številka lit 3.—; za ostalo Inozemstvo din 85.—. Račun poštne hranilnice Stev. 14.004. — Uredništvo in upraya v Ljubljani, Aleksandrova o. 16/1. Telefon ät. 32-80. Izdaja KonsorciJ, za konaorclj in uredništvo odgovarja Milka Martelanc. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani (Predstavnik F. Jeran)
ŽENSKI SVET
LJUBLJANA	FEBRUAR	LETO XIX
»Tukaj pred spomenikom neznanega vojaka se zaklinjamo, da vojne med nami nikdar več ne bo . . je na Avali s tresočim glasom in trpkimi solzami zaključila svoj govor in poljubila Srbkinjo voditeljica bolgarske delegacije na kongresu Edinstva slovanskih žen v Beogradu L 1933. Ob tem prizoru smo imele solze v očeh vse: Čehinje in Slovakinje, Poljakinje in Ukrajinke, Rusinje in Južne Slovanke. Vse smo čutile, da je bilo v besedah bolgarske predstavnice več kot gola formalnost, bila je iskrenost globokega spoznanja: iz razvalin žalostne sosedske preteklosti klije neomajna volja do skupnih potov v bodočnost .. .
Še večkrat smo se potem srečavale in sestajale z govorjeno in pisano besedo: na medsebojnih obiskih in prireditvah, turnejah po Vaši in naši zemlji. S predavanji, razstavami, koncerti, časopisnimi poročili, prevodi smo vsa leta širile poznavanje naših dveh kultur in utrjevale smernice, ki naj preko kulturnega zbliževanja vodijo v tisto končno povezanost, ko bodo nujno morali prenehati vsi razlogi naših medsebojnih nesoglasij.
Novejša zgodovina, tudi Vaša in naša, nudi mnogo dokazov, kako so bile žene po svojem intuitivnem spoznanju med prvimi, ki so se zavedale nevarnosti, ter začele prve utirati pot k narodni, socialni in gospodarski rešitvi naše usode.
Naše prizadevanje za skupna pota slovanskih ljudstev na Balkanu ni ostalo osamljeno.^ Vsi sloji so kmalu začutili potrebo po medsebojnem spoznavanju, ki naj odpira pot k najtesnejšemu zbližan ju. Pevci in pedagogi, športniki in gasilci, književniki in umetniki, obrtniki in železničarji, zadružniki in znanstveniki, kmetje in trgovci, politiki in državni poglavarji — vse .se je obiskovalo, objemalo in prisegalo večno zvestobo ... »Rodna pesen navek ni svrzva . ..«
In če smo me žene čutile nujno potrebo po skupnem delu v tisti dobi, ko je še ves svet veroval v idejo svetovnega miru, kako veliko mora biti Vaše in naše hrepenenje po čim tesnejši spojitvi danes sredi vojnega klanja, ko nam medsebojna povezanost pomeni stvarni mir.
Kdo je miru bolj potreben kot ljudstva v naših državah, ki so se po tolikih stoletjih suženjstva komaj spojila v samostojno narodno rast!
Vaše in naše matere so motale izročiti svoje sinove na krvave žrtvenike — ali bomo
tudi me morale prav tako pošiljati svoj zarod na morišče? In to danes, ko smo neodvisni od tujca in se zavedamo,
25
da si bomo mi in Vi mogli očuvati svobodo samo s skupmm odporom proti vsakomur, ki bi hotel prelivati našo kri, grabiti plodove nase zemlje, se okoriščati z njeno lego in uničevati našo jedva prebujeno
duhovno in materialno rast. , , , ,	v j w j „„
Nikdar nam ni bilo tako težko kakor danes ob dejstvu, da po krivdi zakonov svojih lastnih držav ne moremo aktivno poseči v po^ litiko, danes, ko smo zopet uverjeni, da je naše žensko m materinsko spoznanje tudi izraz prvinskega spoznanja Vašega in našega ljudstva Ne zapirajmo oči pred zgodovino! Kadarkoli je tujec poravnal spore pod slovanskimi krovi, je delal to vedno sebi v korist, nam v poaubo. Njegovo zanimanje za nas je izviralo vedno iz njegovega imperializma. Pač pa iščimo danes, ko bije našemu miru dvanajsta ura, zaslombe tam, kjer časte vzore, za katerimi stremimo tudi mi: socialno in duhovno enakopravnost vseh ljudi, odklanjanje orožja, svoboden razvoj narodne, kulturne in gospodarske samobitnosti.
Sestre Bolgarke, pri trpkem spominu na prelivanje bratske krvi, pri pogledu na sedanja razdejanja v svetu, v strahu za življenje Vašega in našega rodu. Vaše in naše zemlje, pa v skrbi za usodo vsega
človeštva. Vas rotimo:	_
Stopimo skupno na branik miru po poti, ki vodi vse narode v
bratstvo!
VPRAŠANJE DREVESU NAŠIH DNI
Anica Čsrnej
Ali še veš, drevo? Gnezdo si v vejah nosilo, v njem je življenje gnezdilo in pelo v nebo.
Ali še čutiš pomlad? Mlado brst je napela, v listih je zadrhtela, v cvetu obljubila sad.
Ah še veš, kako te je luč prepojila, plodna jesen upognila z zrelo močjo?
Ali še čuvaš spomin? 1/ njem je ko vera vstajenja večna sila življenja iz korenin.
26
PISMO IZ HALOZ
Anica Černej
Mraz je med nami. Čas je ko struga, uklenjena v led, . le še življenja sled.
Komaj živimo. Dnevi so mračni, a druge luči v baloških bajtah ni.
V peči je ogenj truden in hladen in v srcih je glad. Misel želi v pomlad.
Zivi in novi mladi sokovi premagajo smrt v žilah otrplih trt.
Čas se premakne, z njim se dotakne življenje in moč revnih baloških koč.
OBRAZI IN DUŠE
Mirka Grujic
Pavla Hočevar
Ko sem sla pred leti z znano srbsko kulturno delavko po prometni beograjski uhci je nama križal pot siromak s hoduljami. Tla so bila opolzka, pa je izpodrsml. Predno sem se zavedla, ga je šibka Srbkinja že vzdignila in ga tako oprla nase, da se je ob njej vzravnal. Nato mu je vzela desno hoduljo, ga prijela za podpazduho in ga bolj nesla kot vodila na varno. Ob slovesu je izpraznila svojo denarnico v njegov žep in mu s tresočim glasom rekla: »Nemojte ocajati, hvala vama!«
Vsa bleda se je ozrla vame: »To je cena naše svobode «
Onemela sem.
Tako so pojmovale narodno skupnost vse one mnogoštevilne srbske že-ne ki so roko v roki delale z možmi za osvobojenje zemlje. Ko je bil Se velik del Srbije pod Turki, so pod plaščem zgolj dobrodelnega programa vti^ notapljale med zasužnjene rojake vzpodbudo k vztrajanju in vero v odrešenje.
Slika na nasJovni strani.
27
Vsi, možje in žene, so se pripravljali na veliki čas z enako vnemo. Že 1. 1903. so Srbkinje ustanovile »Kolo srpskih .'šestara,« ki je kmalu začelo organizirati oni del narodne borbe, katerega so takrat mogle prevzeti žene. Šivale so in pletle, kopičile vojna skladišča, pripravljale okrepčevalne bolnišnice, sanatorije in tudi zavode, ki bodo morali sprejemati sirote in invalide.
Kako bi bila mogla ostati izven »Kola« pokojna Mirka Grujič, kateri so že rojenice same začrtale delovno pot. Grujičevi predstavljajo pravo srbsko »porodico« v najboljšem smislu besede. Njih rodni kraj je v Sumadiji v selu Derosavi, ki je poslalo v svoboditvene vojne 34 borcev Grujičev, od katerih jih je 37 padlo na bojišču. Tudi pokojna Mirka je bila iz te vasi in te krvi in je služila istemu vzoru. Njen oče Jevrem Grujič je bil v predvojni Srbiji znan politik. Ko mu je vlada poverila mesto poslanika v velikih zapadnih mestih, so imeli njegovi otroci priliko za najvišje študije. Sam pa jih je smotrno vzgajal po tradiciji rodne vasi za službo domovini.
L. 1912. je mobiliziralo tudi srbske žene — Mirko Grujičevo so poslali v IV. rezervno vojno bolnišnico, ki jo je organiziralo in vodilo »Kolo srpskih sestara«. Celo leto dela med ranjenci in bolniki, njena služba je končana šele z dnem. ko bolnišnica ustavi delovanje. Kolašice takoj spoznajo velike zmožnosti in požrtvovalne sile Mirke Grujičeve. L. 1914. jo pošljejo v Južno Srbijo z nalogo, naj dvigne narodno in socialna zavest osvobojenih Srbkinj. Grujičeva se z nekaterimi sodelavkami kmalu približa duši svojih sester, v kratkem času se ji posreči organiziranje podružnic x'-'ola« v vseh večjih krajih.
Svetovna vojna zopet kliče žene. Mirka Grujič pritegne skupino kolašic in prevzame veliho vojno bolnišnico v Nišu. Spočetka opravlja tajniške posle, pozneje ji izroče skladišče, kjer deli vojakom obleko pred odhodom na bojišče. Ko umre predsednica Kola Ljubica Lukovič za legarjem, ki ga je nalezla pri strežbi bolnih vojakov. Članice glavne uprave, ki so raztresene po raznih mestih, izvolijo Mirko Grujičevo za namestnico predsednice. Odslej se njena odgovornost še bolj poveča. Osebno življenje ji ne pomeni več nič; vredno je samo toliko, kolikor mora storiti za one, ki prelivajo kri za rešitev domovine. S skrajnimi telesnimi napori in vedro dušo zmaguje vso križevo pot preko albanskih in grških žametov peš ter pritava v Solun, kjer se takoj loti dela za srbske begunce. Kmalu si pridobi krog velikodušnih prijateljev in organizira pomoč rodnim brezdomcem. Vojna se nadaljuje, »Kolu« se odpirajo nove nujne naloge. Srbski vojaki trpe po nemških, avstrijskih in bolgarskih taboriščih, v teh deželah je lakota, gorje ujetnikom! Gorje tudi ko-lašicam, ki nimajo ne doma ne sredstev — imajo pa »porodico« Grujičeve: Mirka, sestra Milica in svakinja Mabel ustvarjajo čudeže.
Slavko Grujič, poslanik predvojne Srbije v Londonu, se je bil oženil s plemenito Američanko in pridobil svojemu nesrečnemu narodu skoro legendarno zaščitnico. Visoko izobrazbo, prijeten nastop, velike govorniške, novinarske in organizacijske sposobnosti, gmotno blagostanje in vplivne osebne stike — vse je Mabel Grujičeva uporabila za pomoč svoji drugi domovini. Že pred vojno je v ameriških krogih vzbujala zanimanje za junaško Srbijo, balkanska vojna ji je odprla stvarno področje. Z lastnimi sredstvi ustanovi in vzdržuje ter osebno vodi v Beogradu vojno bolnišnico. Ko srbsko orožje osvobodi Skoplje, premesti Mabel sVojo bolnišnico tja, bliže bojiščem, ter jo zopet vodi do konca vojne. Svetovna vojna jo združi pri, delu s svakinjo Mirko v Nišu. Plemenita Američanka se z vsemi silami zavza-
28
G^ei	'	brez velike mecenke Mabel
Ko je svakinja skrbela zlasti za usodo srbske mladine je Mirka Gru
m aruge oblasti! Kako je osvo,bojena domovina priznala in nagradila za^h,
l eskoslovaska? Ne. Določila jim je mesto med državljani druäe vrste ter J m odrekla pravico do sodelovanja pri urejanju življenja v drZti k e Ma zgrajena s tako izdatno pomočjo žene'	'
MirČT"	-- svofcodm- Beograd je bilo
S. T""-,	prejšnjega dela. »Cena naše svobode, t b a
wsofe -	m vojni pohabljenci so bili njena prva skrb Po niini za
m h ustanovi .Kolo srpskih sestara. Invalidski dmi že začetkZ TinO f 'rk^Gruj'ceva je pojmovala dobrodelnost pravilno: svojeZ varovani
tTzaTt	^^ ^^	- sanZojno prež "
Ä^f/lV ■	^^ rokodelsko šolo, kjer se je
sleherm lahko izuc,I dela po svojih telesnih spodobnostih. Po reh letih ic
naski dom KSi,«, ki je bil prvi m edini v .1 ugoslavifi
Kolo SS je nujno potrebovalo svoj dom, kjer naj bi bilo središče Hr„'.f ^■^nega dela in zatočišče sirot - varoiank društva. M^ka Ziel in Mabel Gr«;,eve .o zopet storile svojo dolžnost v veliki meri ir^ znatno prifomo
tffh / , ' I " ^'"nceva zastavila ves svoj nakit - dom ie dobil
/e a^nritl! ^''^^■^^bel Grujičeva objela osirotelo deco Širom Jugoslavia e. Ob prekrasni cnkveniski obali ji je zgradila »Amerikanski dom., L. 1924 je prvic povabila srbske slovenske in hrvatske sirote k bogato obloženim 2'^'ca'n v udobne posteljice in na zdrav morski zrak. Resnično socmZ
"a	^ --"^/"Jto
mocjo tUdI u v Amenkanskem domu je preživljala mesce in mesce sredi dece ter osebno negovala in razveseljevala zlasti najšibkejše gojenčke Tudi ona je b,la vedno zvesta kolašipa. Nad 2 milijona dinarjev je 1. 1920 po
29
nem posredovanju prejelo »Kolo« iz Amerike ter porabilo to vsoto za podporo sirotam, starkam, dijakom, družinam.
Mirka Grujičeva je poglabljala podmije Kola po potrebah in zahtevah časa. L. 1934. se je društvo pridružilo vseslovanski organizaciji »Edinstvu slovanskih žen« in ustanovilo poseben odsek za naäo državo. Po pravilih »Edinstva« je po beograjskem kongresu kot predsednica jugoslovanske skupine celotni organizaciji predsedovala Mirka Grujičeva in je vodila priprave za bodoči kongres. Žalostna usoda slovanskih držav je ustavila delo te organizacije.
Poleg Kola SS, ki, leto za letom vsestransko podpira mladmo m stare ljudi ter vzgaja svoje varovance v tvornem narodnem duhu, se je pokojna Mirka Grujičeva uspešno udejstvovala tudi v mnogih drugih ustanovah. Bila je podpredsednica šole za babice, podpredsednica Zveze srbskih kulturnih društev, Zveze patriotskih in viteških združenj. Narodne delavnosti, delovna članica v Uniji za zaščito dece i. dr. L. 1925. je bila imenovana za dvorno damo z namenom, da bi mlado jugoslovansko kraljico čim bolje seznanjala z našimi kulturnimi in dobrodelnimi pokreti, zlasti ženskimi. Za svoje velike zasluge pri narodnem, človekoljubnem in kulturnem delu je prejela mnogo odlikovanj, med drugimi tudi red sv. Save druge stopnje.
Umrla je 26. dec. 1940 v Beogradu v 71. letu življenja. Z njeno smrtjo ni prenehalo njeno življenjsko delo — najdražje njeno dete. Kolo srpskih sestara, bo tudi po njeni smrti živelo ob njeni podpori. V oporoki je zapustila »Kolu« pol milijona dinarjev za ustanovitev »Fonda Milice in Mirke Grujičeve«, iz katerega naj se šolajo društvene varovanke. V trajno počastitev svoje dolgoletne predsednice je uprava KSS na prvi spominski seji ustanovila fond Mirke Grujičeve, ki se bo uporabljal v čisHo rodoljubne in nacionalne svrhe. Društvo je otvorilo vpis v fond s prispevkom 10.000 din, častilci plemenite pokojnice se pridružujejo kolašicam z izdatnimi prispevki po znani srbski velikodušnosti. Tako bo Mirka Grujičeva nesmrtrto žvela v svojih delih ...
Zgodba o preprostih ljudeh
/. i'.
Matička se je rodila nekje ob naši južni meji. Njeni starši so bili seveda revni, preprosti ljudje. Živeli so v samoti, prepuščeni sami sebi in svojim skrbem in se ubijali z delom. Marička je počasi rasla, kakor pač vse počasi rase na revnih kraških tleh. Druščino so ji delale koza, nekaj kokoši, sivo-bela mačka in pes Karo, ki se je nekoč od nekod pritcpel, kakor da je slutil, da pri tej samotni domačiji še nimajo psa čuvaja. S temi živalmi se jc dekletce najbolje razumelo. Ljudi pa se je bala, pač zato, ker jih ni pogosto videla. Če je prišel kdaj kdo: po samotni stezi in se ustavil, da bi povprašal za pot, je vselej pred njim pobegnila v hišo in sc vsa plašna skrila za široko materino krilo.
Ko je začela hoditi v šolo, jo je ta plahost nekoliko mmila, popolnoma razživela pa se med svojimi malimi šolskimi vrstniki ni nikoli. Do šole je imela dobri dve uri hoda. Sprva jo je na teh poteh spremljal oče, pa je kmalu sprevidel, da mu to vzame preveč časa, zato je od njega prevzel to
30
SX res Skrhn '	'' na zvestega psa lahko zanese. Pes je
I H w ■	«e sta med potjo koga srečala, je takoj stekel
k dekhci, sedel pred njo in pokazal tujcu svoje do^e rumene zobt Medtem ko je bila Mar cka v šoli. je pes ležal pred šolo in spal. Ko je zazvonillo sS
bo hftre/ž Polibih^T "iT'"'" Pf^^Di'-j-;^ sta po tratah in tekmovala, kdo bo hitrejši Po tihih kraških samotah je odmeval razigran Maričkin smeh in
veselo pasje cviljenje. Vsa razigrana in srečna sta pridrvelaTmov
V soh pa Marička ni bila tako zadovoljna in srečna. Z učenjem se je
^^ f	da ima .trdo'gTavo in
niko ne bo nic prida iz nje. Morala je ponavljati razred, da se je končno
^^ P^ -ba ni.
Tiste dni je njihov samotni dom nepričakovano obiskala sreča Prišla
njena na"da S pride najraje k ljudem, ki se je ne nadejajo in so nebrižni zanjo.
Neko jutro sta pnsla po gorski stezi dva možaka obtovorjena s težki^
ma nahrbtnikoma. Namerila sta se naravnost k hiši in obstali pred vrat
^afcrat krmillTl"	^«-ka, ki Je nrav
^	možakarjema pred nosom za-
bputnila m zapahmla vrata. Toda onadva se nista dala kar tako odnSvki Venomer sta trkala m potrpežljivo čakala, da jima odpre. Marička je stekla k očetu v izbo in povedala, da sta zunaj dva čudna tujca.
"" '"j'' polglasno pogovarjali med vrati. Mancka jih je opazovala izza ognjišča. Videla je, da oče nekaj odkimuje in stresa z rameni. Nato je opazila, kako je eden izmed tujcev segd v suk njic m pokazal očetu šop bankovcev. Cel šop, to je natančno videk K^ e
::topt"i„'r sL^d^a ?-r"	^^ --
^ Odšk sta šclc v mraku. Nahrbtnika pa sta ostala v hiši. Oče ju je skril ; cumnati pod posteljo. Zvečer sta se z materjo pomenkovala. Oče f^e kazal denar m se srečno nasmihal:	^
»Če bo šlo vse po sreči, bomo še dobro živeli«
je oče v izbi, tam, kjer je stala miza, dvignil nekaj podnic m zacel pod njimi kopati.	•
»Kaj pa delaš?« je radovedila Marička.
^"idar vidiš,« ji je nejevoljno odvrnil in jo ostro pogledal: »Kaj danes ne misliš iti v šolo!?«
" '''	P^ jo	čas mučila
misel, zakaj je oce popravljal pod pod mizo. Saj je bil pod še čisto dober Komaj je čakala, da se vrne in vidi, kaj je med tem oče v izbi naredil
Ko je pnsla domov je najprej pogledala tla pod mizo. Pa skoraj verjeti n mogla da vidi prav, kajti tla so bila prav takšna kakor vselej, malo vega-
šI^s^čSlT"''	'P™"
Očeta ni bilo doma, pa je vprašala mater: »Mama, zakaj pa je oče zjutraj kopal pod mizo?« Mati se je začudila. »Beži no, beži, kaj je kdo kopal?«
31
»Pod mizo v izbi, saj sem videla. Jamo je kopal, zdaj pa ni nič.«
»Menda sanjaš ali kaj? Oče ni nič kopal, le nekaj žebljev je zabil v pod, ker so podniee škripale.«
Marička potem ni več spraševala, trdno pa materi le ni mogla verjeti:
Tista možakarja sta potem večkrat prihajala k njim in končno se ju je celo pes privadil in ni več renčal nanju. Vselej sta prinesla polne nahrbtnike. Potem so se z očetom zaprU v izbo in se pomenkovali do mraka. V mraku je včasih odšel oče z njima in se jc potem vrnil šele proti jutru.
Pri hiši je bilo zdaj vedno dosti denarja. Nekajkrat na teden je odšla mati z Maričko v trg in pri štaeunarju nakupila vsega, kar so potrebovali «a dom, in še marsikaj takšnega, česar niso tako neobhodno potrebovali.
Marički je kupila rdeč svilen trak, ki si ga je ta potem vselej zavezala v svoje črne kodraste lase, kadar je šla v šolo. Takšne lepe svilene pentlje ni imela nobena druga šolarka. Dekliee so jo zaradi tega zavidale. Škodoželjno so se ji posmehovale, če je dobila slab red ali pa jo je učiteljica okregala. Maričko pa to ni dosti bolelo. Poiskala je pod klopjo svojo malico: kos visokega belega kruha, in začela s slastjo jesti.
»Kajne, da je tvoj oče tihotapec, ko tako dobro živite?« jo je nekoč vprašala sošolka.
Marička jo je pogledala s široko razprtimi očmi.
O tihotapcih je že marsikaj slišala, ni pa prav vedela, kaj naj ta čudna beseda pomeni. Ali je to nekaj dobrega ali slabega. Grdo je pogledala dekletce in zabrusila:
»Kaj te to briga. Moj oče ni nič, da veš.«
»Pa je, tihotapec je, saj so naša mama rekli in tudi štacunar tako pravi«, je vztrajalo dekletce.
»Doma te bom zatožila,« se je Marička razjezila in ji pokazala hrbet.
Domov grede jc ves čas razmišljala, če bi moglo biti res, kar je trdila sošolka. Spomnila se je onih dveh skrivnostnih neznancev, ki tolikokrat prihajata k njim. Morda sta ta dva tihotapca? Toda oče. Ne, on ni, o tem je bila prepričana. Svojega očeta je spoštovala in ga imela rada.
Doma je vse povedala materi. Ta je prebledela.
»Kaj praviš? Kdo ti je to rekel? Kdo?« je planila.
»Zamejčeva,« je poudarila Marička. Veselilo jo je, da se mati tako zelo zanima za vso to reč.
»Ce ti še kdaj reče kaj takšnega, ji povej, da jo bo naš oče zlasal in da jih bomo tožili, tako reci.«
Mati je bila tako razburjena, da se ji je žlica izmuznila iz rok in zro-potala na tla.
»Saj sem ji rekla, da naš oče ni tihotapec, pa je kar trdila ta mula,« je rekla Marička olajšano.
Mati jo je čudno pogledala, rekla pa ni ničesar več.
Poslej mati ni več tolikrat zahajala v trg k štaeunarju. Kadar pa je šla, ni več nakupila toliko reči kakor prej.
Sreča pa je še vedno vasovala pri njih. Lepo, brez velikih težav so živeli. Ničesar jim ni primanjkovalo.
Potem pa se je zgodilo nekaj strašnega.
Vse življenje je pomnila Marička tisti večer. Oče je v mraku odšel spet z doma. Z materjo sta zgodaj legli. Kar ju je vrgto iz sna Karovo lajanje. Začuli sta zunaj glasove in korake. Nekdo je butal ob vrata in vpil, naj vendar hitro odpro. Marički se je zazdel glas znan. Tako je govoril eden onih
32
kdove'kateri razbojnik prav tak-ien glas. V tesnobnem strahu sta ostali negibni. Trkanje pa ni prenehalo
»Ce so razbojniki,« je zajokala Marička.
Mati je vstala, odšla tiho k oknu in ga priprla.
»Kdo je?« je vprašala in glas ji je trepetal.
Znan razburjen glas je poltiho odgovoril iz teme-
»Odprite, hitro, na sledi so nam. Vaš mož je ranjen.«
»O, Kristusi«
.	kakor blazna planik k vratom. Pozabila je celo prej prižgati
lue. Mancka se je plašno stiskala v kot postelje in vsa drgeta^ča prisluš-
älove	^ ' "	j'	pridušene
»Streljali so ... hudiči... Ce bi ne bila tako temna noč, bi jim ne ušli Ehtro, kje imate posteljo? Prokleto, če naju dobe tukaj «
Mati je hlipala.
»Ali bo umrl? O moj bog, ali bo umrl?« ■ -	temnega se je privalilo v izbo. Vzmeti materine postelje so za-
jecale. Marieko je zmrazilo od groze. Kriknila je.
_ »Molči!« je nekaj razburjeno siknilo iz teme. Temna senca se je približala njem postelji. Otrok je v smrtni grozi zaril obraz v blazino. Potem je slišala, i:ako so se koraki o-ddaljili. V veži je sikajoč glas naročal stokajoči materi: »Ce pridejo, molčite ... nič ne veste, kdo smo ... ne poznate nas .. « Fotem so zaškripala vrata. Karo jc spet zateglo zatulil, četvorica bežečih nog ji: vtonila v noč ...	®
Toda groze s tem še ni bilo koncc.
_ Marička je za spoznanje dvignila glavo in prisluhnila v temo. Na materini postelji je nekdo stokal in grgral kakor človek, ki se potaplja. Mati pa je hhpala v veži in iskala vžigalic. Potem je planil v izbo slaboten soj 'uči Mati se je s svečo v roki boječe bližala postelji. Bila je smrtno bleda, raz-kustrana, po hcih so ji nenehoma lile solze. Marička je ždela' v kotu svoje postelje m jo gledala kakor prikazen. Ni se upala ganiti niti zajokati Videla je, kako ji je roka, v kateri je držala svečo, vztrepetala.
»O, Jezus, saj umira! Franc, Franc, kaj so naredili s, teboj!« jc bolno kriknila in omahnila.
Luč je ugasnila. Izbo je spet preplavila tema, iz katere se je trgalo zamolklo hropenje in materino poihtevanje. Zdaj je Marička razumela, kaj sc je moralo zgoditi. Franc se jc imenoval oče. Oče je umiral. Nekdo ga je ustrelil. Toda kdo? Zakaj? O tem ni utegnila razmišljati.
Naenkrat je hropenje pretrgal dolg, stokajoč vzdih, ki so mu sledili trenutki svinčeno težke tišine. Potem pa je mati bolno viknila:
»Franc, slišiš, Franc, oh, naj umrcm s teboj...!«
Noben stok, noben vzdih ni odgovoril. V izbi jc postalo tako čudno tiho m tema kakor da se je še bolj zgostila. Marička se je domislila, da je oce zdaj najbrže umrl. Nepopisna teža ji je legla na prsi.
»Mama, ata!« je obupno kriknila v temo in zajokala.
Zunaj je Karo spet začel lajati. Mimo okna je šinil pramen luči. Potem so neki ljudje spet začeli trkati. Marička je kričala v grozi.
»Mama, slišiš, mamica moja, mamicaaa ..,«
Slišala je, kako. je nekdo odprl vrata, ki jih je mati najbrž pozabila za-pahniti. Neki ljudje so vstopili v izbo in prinašali s seboj novo gorje, novo grozo. Marička se je skrila pod odejo in onemogla od strahu čakala! kdaj
33
bodo neke pošastne roke segle po njej in jo zadavile. Slišala je pogovor:
»Tukaj je, na pravi sledi smo... Mrtev? Praviš, da je mrtev? Kje pa sta onadva? Najbrž sta nekje v hiši skrita? Če nista že odnesla pete...«
Potem je nenadoma zavreščala mati:
»Kaj iščete tu, vi razbojniki, morilci, Tškarjoti... ooooo!«
In spet jok, glasovi, trdi koraki hiteči sem in tja. Nekdo je rekel: »Išči v podstrešju. Toda, pazi, morda sta oborožena...«
Koraki... materino ihtenje ... govorjenje neznanih mož ...
Nekdo je stopil k Maričkini postelji in odkril Ödejo. Otrok si je v strahu pokril oči z rokami. Zdaj, zdaj se bo zgodilo z njo nekaj strašnega. Pa se ni nič zgodilo. Oni jo je spet pokril in iskal dalje.
»»Ušla sta. Vi, mati, slišite, prenehajte že enkrat s tem jokom, zdaj se ne
da nič prenarediti, - glas je postal tišji in zelo prijazen, — mrlič zato
ne bo oživel. Saj je sam kriv, zakaj je bežal. Povejte, mati, kdo sta bila onadva, ali je bil eden stari Angušar?«
»Kaj sprašujete mene, psi,« je zajavkala mati, »njega vprašajte, njega, ki ste ga ubili...«
Maričkin strah se je polagoma spreobračal v radovednost. Kdo so ti možje in kaj iščejo pri njih? Zakaj so ubili očeta. Tvoj oče je tihotapec! nenadoma se je spomnila sošolkinih besed. Morda je to res?! Toda saj onidve nista nič krivi pri tem. Čisto nič. Za ozko režo je dvignila odejo.
V	slabotnem soju luči, ki se je mešala s sivim mrakom nastajajočega jutra, je zagledala tri može v uniformah. Takšne ljudi je že večkrat videla v trgu. To so finančni pregledniki, jih je spoznala. Vsa zavzeta je opazovala njihovo čudno početje. Snemali so podobe s sten, jih obračali in tipali zid, kakor da iščejo pajčevin. Nevede je odrinila odejo in razkrila glavo. Sele tedaj je opazila, da matere ni več v izbi. To jo je prestrašilo. Kaj so naredili z njo. Solze so ji napolnile oči.
Vrata v kamro so bila priprta. Od tam se je slišalo ihtenje. Mati je torej tam. Morda so jo tja odvedli, ali ji celo kaj hudega naredili.
»Mati! Mati!« je jokaje viknila, se pognala s postelje in hitro, kolikor je mogla, stekla proti kamri.
V	polmraku je zagledala mater na postelji. Ležala je z obrazom skritim v blazini in jokala. Marička se je stisnila k zglavju in jo poklicala. Mati se ni zganila. Tiščala je obraz v blazino. Pod pikčasto kambrikasto bluzo so se ji enakomerno stresala ramena. Marička se je dotcknila rame in jo rahlo pocukala: »Mamica, slišiš no?« Mati pa je ostala brezčutna za vse okrog sebe.
Nekaj časa je slonela ob zglavju in gledala mater. Dolgo pa ni strpela. Pregledniki so še vedno v izbi nekaj ropotaje premetavali. Tiho se je pomaknila k vratom in se zagledala skozi špranjo v izbo. Kako so premetavali v veliki omari in skrinji! Vse obleke so zmetali na kup. Od daleč je nedoločno videla očetovo truplo iztegnjeno na materini postelji. Obraz mu je nekdo pokril z belim robcem. V sredi je bil robec rahlo vzbočen, da se je dal pod njim slutiti očetov nekoliko preveliki, šiljasti nos. Tako od daleč in zdaj ko so bili v izbi tuji možje, jo pogled na mrtvega očeta ni skoraj nič prestrašil in tudi ne drugače preveč vznemiril. Očeta je seveda imela rada, toda zdaj ni utegnila žalovati in objokavati njegovo smrt, ko je bilo toliko drugega, kar jo je vznemirjalo. Predvsem ti možje. Kako dolgo bodo še stikali pri njih in kaj sploh iščejo. Opazovala jih je. Kar nič zlobni se ji niso zdeli. Dva sta bila še precej mlada, tretji, najstarejši, pa je imel temne, že nekoliko osivele brčiće.	(Dalje prihodnjič).
34
Spominjam se
Etbin Kristan
tudi ttgfTbe	včasih
mssßmsmm.
Ugledni urednici zbranih spisov Zofke Kvedrove želita, da posežem neko
sšiisfsim^
Naiv^rX"	^ --i in PO v ef;,7vicf
wmmrnim
SlAi« '	^ razgovoru o modernih slikarjih padla beseda
mjelo; njen način izražanja, ki je bil^pTno- Sn In ranjeTa^™ ft
n brže" : t	"'^ločnost prepričanja/a priznavanj dv^o^ -
najbrze se je vse to zbralo in dejalo poslušalcu: to ni navadna nrnica Pn prvem obisku je večkrat prišla in znanca sta postala dobra prljateZ Se ^e Tz'u	ona seznanila z urednico »Slovenke«' M smo j^vs
sveta	t	~ ''"j	^^ ^^ tudi ona poslovila od tega
BnhL~	je «i^jhen krožek, ki je bil prvotno precej pod vplivom
mkorob'nom:™""'"'"''^"'-,?^"^''"^ nakladanje in raziLanje pa" mkov ob pomolih m v prosti luki, se v Barkovljah mešali z ribiči, stikali po
35
nereguliranem Starem mestu in zapravili marsikakšno desetico v tej ali oni beznici, sploh »študirali življenje«. Tako je Zofka označevala te izlete. Rezultati pa niso bili posebno bogati in enkrat, ko se je zdela nenavadno razočarana, je vzkliknila: »Zdi se mi, da je še najbolj zanimivo to, kar človek sam doživi. Življenje je več kot takele epizode, ki bi jih po sili radi našli. Ce bi kar stala na mestu in opazovala, kar gre mimo, bi bila žetev bogatejša kot od stikanja po kotih, v katerih se nič ne skriva.«
Kmalu je tudi bohema izgubila svoj romantični čar in nič drugega ni ostalo od nje kot uboštvo, ki je še dolgo ni zapustilo. Pravijo, da je revščina mati velikih del. Zdi se mi, da v tej trditvi ni obsežena vsa resnica. Zofka nam je podala mnogo in res je marsikaj zajela iz svojih bridkih izkušenj. Vendar se upam reči, da bi bila ustvarila veliko več, če ne bi bila njena mlada leta polna skrbi, ne tistih, ki odpirajo globočine in ob katerih se brusijo meči, ampak morečih, ponižujočih skrbi za nujne potrebe vsakdanjega življenja, često za suhi kruh. Marsikatera lepa ideja, ki se ji je porodila v glavi, je ostala na škodo našega pisemstva neporabljena, ker ji delo za zaslužek ni pustilo dovolj časa in je naposled tudi ona bila iz krvi in mesa, ki se utrudi. Tolstoj je dejal, da naj človek ne piše za denar. Kajpada je imel prav v tem smislu, da naj pisanje ne postane »biznis«, toda če bi bila Zofka dobila za to, kar je napisala — ne zaradi denarja, ampak ker jo je tiščalo v duši — toliko, da bi se bila rešila nizkih skrbi, bi bila njena zapuščina neprimerno bogatejša. In mi in bodoči rodovi bi jo uživali...
Kje in kdaj se je seznanila z Jelovškom, mi ni znano. Ko mi je prvič omenila njegovo ime, je povedala, da se imata rada in mislita na poroko, kadar dobi on svojo diplomo. Njena ljubezen je bila silno globoka, četudi se ni izražala v besedah. Njena najglobokejša čustva je bilo treba uganiti in spoznavati po njenih dejanjih. Ta ljubezen pa že takrat ni bila sama sladkost, menda prav zato ne, ker je bila tako mogočna. Mnogo pelina je kanilo v to kupo. Zdi se, da je dolgo molčala o senčni strani, preden mi je dala pogledati čez plot.
Ko je Jelovšek prvič prišel v Trst, mi ga je predstavila in tiste dni je nedvomno bila srečna. Nagovorila ga je tudi, naj mi kaj napiše za Majski list, ki smo ga izdajali vsako leto. Jelovšek je storil to, ampak njegova ubogljivost je imela nekoliko neprijetno posledico. V eno svojih »Simfonij« je vpletel vzajemno priznanje dveh zaljubljencev, ki sta »grešila«, preden sta se poznala. Ko je bila stvar natisnjena in jo je Zofka dobila v roko, je bila zelo potrta. »Ljudje, ki eitajo, bodo mislili, da se je to res zgodilo. 2e brez tega me smatrajo za nekakšno magdalensko Marijo, zdaj pa bodo v povesti našli potrdilo ...« Minilo je precej časa, preden se mi je posrečilo, da sem jo potolažil, in tedaj je rekla: »Saj je res; če bi vedno vpraševali, kaj poreko čitatelji, se ne bi smeli dotakniti predmetov, ki so najbolj potrebni razprave.«
Prav tedaj je začela vpraševati, kaj je prav za prav socializem, ki je bil v tistih časih sojen kakor atentatorski anarhizem, sanskilotstvö in temno pre-kucuštvo, tako da je bil človek uradno »na slabem glasu«, če je sprejemal njegov nauk. Tudi Zofka je bila prej skeptična in bilo je razumljivo. Pa se je začela zanimati in nekoliko tednov pozneje je v Boschettu dejala: »Vidi se mi, da ima žensko vprašanje dve strani, in tista, ki se tiče večine našega spola, je bila najbolj zanemarjena. A to je važnejša stran . ..« Zofka je iskala informacij povsod, kjer jo je kaj zanimalo, mislila je pa zelo samostojno; ni se zadovoljevala s tem, kar je bilo videti na površju, ampak je hotela razumeti korenine in zato je rada debatirala, kar so ljudje, ki je niso dovolj poznali, včasih po krivem smatrali za prepirljivost. Zgodilo se je tudi, da je po konča-
36
nem »špetiru« dejala: »Saj mislim kakor ti, ampak ogledati sem si hotela stvar od vseh strani in videti, ali imam res prav ali ne.«
Pozneje se je odigralo poglavje, ki mislim, da ga moram omeniti kljub temu, da sem v njem sam igral precej aktivno vlogo, ker je v dokaj tesni zvezi z Zofkmim poznejšim življenjem, ki bi büo brez tega morda prišlo v drugačen tir. Ko so minila leta, sem se trkal na prsa — mea culpa, mea maxima ... Morda. A nihče ni prerok, vsaj jaz nisem bil jasnovidec in morda se je moralo zgoditi prav tako, kot se je. Vsaj nekaj sreče je vendar užila, ki bi bila brez tega morda šla mimo nje...
Nekaj časa je bila Zofka videti nervozna, molčeča in potrta. Vzdržal sem se vprašanj, ker sem vedel, da pove sama, kadar se ji to zazdi potrebno. In naposled je začela govoriti. Izprva je le pravila, da so nastali nesporazumi med njo in Jelovškom. Naposled mi je pokazala eno njegovih pisem. Vse podrobnosti mi niso ostale v spominu, vem pa, da nisem našel v pismu ničesar, kar bi mi bilo pojasnilo njeno razburjenost. Vse skupaj sem smatral za izraz navdušenja ljubitelja umetnosti za znamenito umetniško produkcijo. Slavil je z visokimi besedami neko igralko, ki je nastopala na deskah Narodnega gledališča v Pragi. Ta zavod je stal na visoki stopnji in v takem občudovanju se mi ni zdela nobena beseda slave čudna. Vpletena je bila želja, da bi jo osebno poznal, ali obžalovanje, da nima prilike za to — in tudi to se mi je zdelo naravno. Zofki pa ne. »Seveda, bilo bi treba naročati šampanjca in kupovati dragotine«, je dejala. — Torej se je oglasila ljubosumnost. Jaz sem trdil, da ni v pismu nobenega razloga za to, ona pa je odgovarjala, da ne znam čitati njegovih pisem, da ga ne poznam tako kot ona, da velja vse njegovo občudovanje ženski, ne pa umetnici, da se je je naveličal in da je vsa povest le migljaj v tej smeri. Meni je postajalo resnično hudo. Napenjal sem zgovornost, kolikor sem je imel, hoteč jo prepričati, da gledajo njene oči prečrno, ker je bila njena duša žalostna, že preden je pismo prišlo; spomnil sem jo, da se je njena ljubosumnost že prej motila, ko sta skupaj ogledovala neki kip in je on pokritiziral žensko nogo, pa ji je šele odleglo, ko ji je prišlo na misel, da mora kot študent medicine poznati tudi žensko anatomijo ... A prepričati je nisem mogel. Konec koncev je bil, da je vse končano ...
V njeni duši so takrat morali divjati silni viharji. Končano! — Pa vendar se mi je zdelo, da njena ljubezen nikakor ni bila mrtva in da je nekje pod naslagami razočaranja, bridkosti in brezupnostmi tlela želja po obnovitvi, da bi znala odpustiti in pozabiti in da potrebuje sreča morda le roke, ki bi nekoliko pomagala. Tedaj sem se drznil postati pomočnik usode. Ali sem storil prav ali ne — ne vem. Edina tolažba je v tem, da je bila moja volja dobra. Pisal sem Jelovšku. On mi je odgovoril, razlagal, se opravičeval... Zofka ga ni razumela, morda je bilo pismo nerodno, morda je podtikala njegovim besedam pomen, ki jim ga ni hotel dati... Rezultat tega dopisovanja je bil, da se je nekega dne pripeljal v Trst. Zofki seveda nisem povedal ničesar, toda za tisti dan sem jo naprosil, da je šla z menoj na izprehod in tedaj sem manevriral, da sva prišla do južnega kolodvora prav ob času, ko je prisopihal vlak z Dunaja. Naključje je tedaj moralo zakriviti, da sta se srečala. Njeno presenečenje je bilo resnično, njegovo je bilo dobro odigrano, oba pa sta bila tisti trenutek zadovoljna, da nista bila sama. Skupaj smo zajtrkovali, hodili nekaj časa po mestu, potem sem pa zagodel slavo Opčinam in razgledu z višave. Oba sta rada pristala na ta izlet. Ampak pri postajici vzpenjače sem ju moral razočarati. Oba sta razumela moje predloge tako, da ostanemo vsi trije skupaj, jaz pa sem vedel, da morata, kar je treba, opraviti brez posredovalca in brez priče. Zatorej sem imel v uredništvu, kjer je bila zadnja korektura že opravljena, toliko nujnega
37
posla, da sem ju na vsak način moral pustiü sama, z obljubo, da ju počakam, kadar se vrneta.
Mhm, delal sem, storil pa sem prekleto malo tisti dan. Moje misli niso hotele zapustiti Opčin in neprenehoma se je vračalo vprašanje: »Ali bo, ali ne bo?« Pod večer, ko sta se vrnila, se mi je odvalil kamen; obema je odsevalo iz oči, za kar nisem vedel drugega imena kot obnovljena sreča. To se mi je zdelo potrjeno, ko je Zofka dejala: !>Zjutraj bi te bila najrajše zadavila, zdaj ti pa pravim, hvala I«
Zofka je bila zopet vesela in meni je dobro delo. Res, da je tudi potem še včasih padla kakšna senca na sončno plan, da je potožila to in ono, nič pa se ni zdelo tako resno, da bi ogrožalo lepšo bodočnost. Vendar pa je postajala bolj in bolj nemirna, kakor da ni bilo v Trstu dovolj zraka, in ko je povedala, da pojde, da mora od tod, je bil njen odlok že trden. Gotovo je imela razdalja med njo in njim dosti opraviti z njenim nemirom, dasi hrepenenje po bližini ni prodrlo povsem do njene zavesti. Pač pa ji nagon ni dal več obstanka tam, kjer je bila.
Odšla je v Švico. Nemščino je obvladala, pa je upala, da najde tam dela — v kakšnem uredništvu, kar bi ji bilo najljubše, ali pa v kakšni pisarni. Nedvomno se je v tujini njeno obzorje razširilo, njeni nazori so se poglobiU, cena, ki jo je plačala za to, pa je bila velika, nemara prevehka. Za časnikarska mesta so imeli povsod dovolj domačih kandidatov, ki »poznajo razmere«; po pisarnah je bila vsaka miza oddana in zunaj so čakali ljudje ž izkušnjami. V Zürlchu so jo na vseučUišču sprejeli kot ekstemistko in takrat je bilo njeno pismo veselo, gmotne razmere ji pa vendar niso dopustUe, da bi vztrajala. Največ znanja si je tam nabrala v življenju, kajti to dekle je bilo večna študentka in v njeni glavi se je zapisavalo, kar gre mimo drugih ljudi kakor sapa spomladi in snežinke pozimi. Kar je mogla svojih spisov od slučaja do slučaja prodati, ji je komaj toliko prineslo, da je mogla spati pod streho in kolikor toliko prevariti želodec, ki naredi iz mnogih hlapce, iz izjemnih pa bojevnike. Nobeno novo odkritje ni, da je Zofkino stradanje — beseda, ki v tem slučaju ne pomeni nič drugega kot stradanje — bilo v sorodstvu z upornostjo ...
Iz Švice je odšla v Prago. To ni bilo presenetljivo. Tudi tam je imela izkušnje, ki ji niso bile nove. Enkrat ji je kupa prekipela in bridkost ji je narekovala besede, da si ne more z delom pridobiti črnega kruha v deželi, iz katere je prišlo med nas mnogo ljudi, ki jedo pri nas beli kruh. Njen bolestni vzklik se je zadri v srce Macharju, ki je bil takrat velikan — na žalost je pozneje zatajil svojo sijajno rebelsko preteklost — da je napisal jedko satiro ■ in odčital levite svojim rojakom.
Pozneje sem jo videl le slučajno tu in tam. Enkrat je bilo to v Ljubljani. Bila je že omožena in očividno srečna. In načrtov je imela toliko, da so drug drugega podili. Večkrat sem jo srečal v Zagrebu. Postala je bila mati in mnogo je sanjala o bodočnosti svojih dveh otrok. Leta so potekala kakor od začetka časov, Zofka je doživela mnogo uspehov in bilo je videti, kot da se je usoda naveličala trpinčenja in zbadanjä. Naenkrat ps me jc udarilo po glavi.
Bil sem zopet v Zagrebu. V njenih velikih očeh so bili mrakovi in njene besede, ki so navadno tekle gladko in brez zadržkov, so se zatikale. A hotela je govoriti. V neki kavarni mi je razodela tragični preobrat v njenem življenju. Jelovšek ji je postal nezvest in povrh tega se je čutila ponižano. Drugo dekle odeva s krzni, ji kupuje dragocena darila in tega niti ne skuša skrivati pred njo, ki mora varčevati z vsakim vinarjem. Mislim, da je lahko razumeti, kako mi je bilo pri duši. Naposled je vprašala: »Kaj naj storim?«
38
Ko sem jo prihodnjič videl, je bil zakon razveljavljen in deiala ie-zna a sem, da je bil edini mogoči zaključek tisti, do Lterega st s takto o^r tavljanjem s^ prišel. Sedaj se bolje počutim:..«. Ce Pa menlrše n" mnogo bolje. Mimlo je precej časa, preden je sonce zopet močno zSarelo
stičniaktivnega člana hrvaške socialistične stranke. In ko sem zvedel, -da je Zofka postala njegova žena se mi ie
vrtt;	cesarsko cesto, ob kL" ^
vrtovi ki Jih je ljubila, ki vodi do visokih ciljev, v katere je verjela To moi^ prepričanje se je še bolj utrdilo, ko sta me povabiia v svoj lipi dom kj^r Te e
= je^SjeTr	- ^	« vsi
Potem je prišlo morje med nas.
Ni.n»^	""i"'	^ domovino, sem jo srečal v Ljubljani
Njenemu novemu navdušenju se nisem prav nič čudil, saj je rojstvo Juiosla^^e
ziv^!« je dejala Morda je bilo po tem navdušenju potreseno malo preveč o^imizma, ^pak kdo bi ji ga hotel kaliti z mislimi na težave, s kater^Me Lwti r >	Doživela je marsikatero zadoščenje, ^odHudl
Garant La v^d	^l-^P- R-na nei^ibna razo-
čaranja ji pa vendar mso vzela poguma.
.PriplT n^"^"^'^"	Ustavodajne skupščine
sedela pa nisva na emh klopeh. Demetroviću se je odpirala kariera s tem
m'mel" ""vf--	-	nam^v 'to tZ
m mesto za politično ah zgodovinsko kritiko. Potek dogodkov ga i; dvi^nü
vasko se je tudi ona morala nastaniti v palači hrvaških banov. Visoka čast na katero so pa brizgale tudi umazane kaplje in če jih je opazila, Th jeTač ^ko Ignorirala, saj je bila njena duša dovolj močna za to, sledove pftaL ^lenkosti vendar zapuste. V neki hrvaški hiši. v katero sem bil povawL se
n1e®7b0o"km T	bedasto Lra™"
nje je bilo kmalu pojasnjeno in spoznal sem, da je naša demokraciia še zelo ^ada m da tudi najslabše tradicije le počasi ur^irajo. Gos^Sa t barski SMh"?:'. 'vP"-kovati Od nie Zofke, dale ^oL^to
L veZ kTor I b-fT"'	izpolnjevati svojih novih nalog, da se
m vedla, kakor je bilo treba na njenem mestu, ampak verjela je vendar da ie plemstvo v Jugoslaviji »ukinjeno« in da postajamo kolikor toliko enak'
Vecja skupina poslancev je bila enkrat v Zagrebu - ne soominiam vec ob kateri priliki - in povabljeni smo biU tudi fa Markov trg ™pSača Sh pa le bil dr,'	Khuen-Hedervaryja, po dvorfnah S Lt!
izuremi^hn 7 ff	™ ^^ povzročila najbolj občutno
izpremembo Zofkma navzočnost. Le nekaj minut sem mogel govoriti z nio
brez pnč. Vprašal sem jo, kako se počuti na tem mestu. OdgovorXje Upam da bomo lahko storili marsikaj dobrega.« Potem smo bili zopet med drS' Morda sem se naotü. zdelo pa se mi je, da je bilo njeno upanje - in hrepeTe-" nje — ze nekoliko pomešano s skepso.	F Jt: m nrepene
To je bilo najino zadnje srečanje ...
dovofieno noLnT	^	°	Bodi mi
dovoljeno povedati, da mi je bilo tako kakor tisti trenutek, ko mi je gospod
Trost v Washmgtonu povedal, da je mrtev Ivan Cankar. I gubih smo S
Nad^ 1	^ prezgodaj... Kdo nam nadomesti ta duhoTa? '
rradomesti ali ne nadomesti - oba sta živa med nami in neumrjoča
39
Kako naj si izbira poklic slovenska študentka?
France Brenk
(Konec)
Za zdaj v zelo izjemnih primerih imajo dekleta z malo maturo dostop tudi na tehnično srednjo šolo, in sicer na arhitektonsko-gradbeni, strojni ali elektrotehnični odsek, dalje na. drž. šolo za zaščitne sestre, v tečaj za izobraževanje otroških vrtnaric pri drž. učiteljišču, na strokovno šolo za otroške negovalke (za katero zadošča tudi dovršena ljudska šola) in v učiteljsko gospodinjsko šolo.
Izmed teh šol so za dekleta najprimernejše tiste, ki jih usposabljajo za t. im. socialne poklice, kamor spada skrbstvo in varstvo otrok, skrb za bolnike, za zanemarjeno in izprijeno mladino in podobno. — Socialno skrbstvo je poleg učenja ženske obrti za dekleta z nižjo srednješolsko predizobrazbo najprimernejše delovno področje in ima tako pri nas kot po vsem svetu pred seboj široke razvojne možnosti. Zal pa za zdaj še nimamo dosti socialno skrbstvenih šol in socialno skrbstvo pri nas še ni dovolj organizirano.
Gimnazijke, ki so iz kakršnih koU razlogov prisiljene izstopiti iz šole v 5., 6. ali 7. gimnaziji, so glede poklicne izbire v težkem položaju. Za dekleta v teh letih je skoraj že prepozno, da bi se šle učit v trgovino ali celo v obrt in domala vse strokovne šole jih odklanjajo. Priznavajo jim samo nižjo srednješolsko izobrazbo, samo malo maturo, dočim jim je 5., 6. ali V. gimnazija pogosto v breme, ker imajo nekatere strokovne šole celo določbe, po kateri ne morejo sprejeti niti deklet niti fantov, ki imajo več kot štiri gimnazijske razrede.
Nove možnosti pa se odpro gimnazijkam, ki končajo osem razredov gimnazije in maturo. Predvsem se lahko vpišejo na visoke šole: na univerzo, na državni konservatorij (če imajo poleg gimnazije tudi potrebno glasbeno pred-
izobrazbo) in na komercialno eksportno akademijo. Na univerzi se lahko vpišejo na vse fakultete, razen na teološko,, torej na filozofijo, medicino, jus in tehniko. — Na filozofiji se lahko izobrazijo za profesorice, bibliotekarke, za muzejsko ali arhivarsko stroko, za službovanje v prosvetni upravi, v administrativni službi, za asistentke pri znanstvenih zavodih, za novinarke, za sotrudni-ce v večjih založništvih in knjigarnah itd. — Velika matura omogoča dekletom študij medicine, veterine, farmacije, dalje študij prava, ki usposablja za vrsto državnih, banovinskih in zasebnih upravnih, gospodarskih, političnih, socialnih in prosvetnih poklicev. Princi-pielno se morejo dekleta z veliko maturo vpisati na vse oddelke tehnične fakultete, kjer se lahko usposobijo za arhitektke, gradbene, strojne ali elektro-inženirke, za kemičarke, geodetke, agro-nomke in montanistke. — Najmanj deklet se loti seveda študija tehnike, dasi imajo skoraj vse panoge solidno gospodarsko bodočnost. To pa zato, ker pri nas še ni čisto prodrla misel, da morejo biti tudi dekleta dobre tehničarke!
Največji naval študentk je na pravni in v zadnjem času tudi na medicinski fakulteti.
Studij komercionalne in eksportne akademije v Zagrebu usposablja dekleta za bančne posle, za razne državne, banovinske in privatne gospodarsko trgovske službe.
Govoriti o gospodarski bodočnosti poklicev, ki jih je mogoče doseči z uni-verznimi študijami, je dokaj težko. Da se reči edino to, da je naval na medicino in na pravo prevelik in da utegne biti zato čez nekaj let brezposelnost med zdravniki in juristi, seveda le v primeru, če se ne bo razširila organizacija zdravstvene službe v Sloveniji
40
in če ne bo prišlo do splošnega gospo-darsko-socialnega izboljšanja. V glavnem pa ne velja za noben poklic bolj kot za poklice, ki jih je mogoče doseči z univerznim študijem, pravüo: Uspeh v poklicu je odvisen od telesnih in duševnih sposobnosti tistega, ki se nekemu poklicu posveti.
Mimo visokošolskega študija je maturantkam odprtih še nekaj bolj ali manj zasilnih poti: to je predvsem študij abiturientskega tečaja pri drž. trgovski akademiji, ki traja eno leto in usposablja absolventke za izvrševanje uradniških poklicev. Abiturientke se po novi uredbi lahko vpišejo tudi v 5. letnik učiteljišča in po enoletnem študiju postanejo učiteljice. Vendar je letos naval precejšen; sprejetih je bilo le 27 maturantk, 59 pa je bilo odklonjenih. V izrednih okoliščinah je dekletom omogočen takojšen vstop iz gimnazije v poklic običajno v uradniško službo, kar pa je pri nas tako izreden primer, da ga skoraj ni mogoče jemati v poštev.
Ob glavnih, principielnih možnostih poklicne izbire slovenskih študentk in gospodarskih perspektivah posameznih poklicev, ki sem jih grede omenjal, pa velja upoštevati dvoje:
Gimnazija je šola, ki ima predvsem namen, pi-ipravljati mladino za uni--perzni študij. Zato je smiselno, poši-
ljati na gimnazijo le taka dekleta, ki Imajo duševne in telesne sposobnosti, razvite do tolike mere, da lahko gimnazijo končajo in se posvete nato študiju na univerzi. Vse drugo je le zasilen Izhod.
Meščanska šola postaja vse bolj solidna predizobrazba za uk v obrtniških poklicih in v trgovini ter je kot zaključena celota (kar 4. razredi gimnazije niso) najboljša priprava za specialno Izobrazbo na slovenskih strokovnih šolah.
Ze pri izbiri: gimnazija ali meščanska, torej tedaj, ko gre za smer bodočega poklicnega udejstvovanja, je treba skrbno paziti na pravilno odločitev, to še pravi, paziti je treba na dekletove telesne in duševne sposobnosti, na njeno nagnjenje in veselje, ki ga ima do nekega poklica. Edino to more biti zanesljivo izhodišče pri poklicni Izbiri in edino tak vidik bo omogočil našim štu-denikam izbrati poklic, ki jim ne bo celo življenje v breme ampak znosna dolžnost, ob kateri in za katero bodo živela.
Pri poklicni Izbiri morejo našim študentkam pomagati starši In učitelji, v težjih, zamotanih ter nejasnih primerih pa banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica, ki ima svoje poslovne prostore v poslopju šolske poliklinike na Aškerčevi cesti.
O koedukaciji
Večkrat slišimo besedo koedukacija, ne da bi povsem čutili njen pomen! Vemo le, da je v njej posebno vzgojno vprašanje, da so nekateri zanjo, drugi proti njej ter da je bila že često predmet živahnih debat In glasnih nasprotij. V vsebino samega vprašanja se morda nismo zamislili.
Izraz »koedukacija« bi lahko prevedli 2 našo besedo sovzgoja. Njen stvarni pomen zadeva skupno vzgojo mladine obeh spolov izven rodbinskega vzgoj-
-aj
nega občestva, kjer je takšno vzgajanje prirodno in nujno.
Težko je imenovati še skupno šolanje deklet in fantov koedukacija. Izobrazbene zahteve življenja rastejo iz dneva v dan, naši učni načrti so zato s predpisano učno snovjo močno preobremenjeni. Na drugi strani pa živi mladina vse bolj izven šole, izven dnevnih šolskih ur, ki pomenijo v razmerju s celotnim življenjem in razvojem mladega človeka komaj drobec časa. Tako
41
šola na žalost predvsem izobrazuje in manj vzgaja. Za vzgojo je treba resničnega sožitja, bližine in življenja, je treba miru, tišine in časa, da zraste med učiteljem in učencem pravi vzgojili odnos in v njem globlji stik »od duše do duše«. Vzgajanje v vsej širini in življenjski istinitosti je neprestano dogajanje, nastajanje in snovanje, je polno in močno doživljanje sredi življenja, je počasna organična rast posameznika v pravo človeško občestvo. Življenje pozna samo koedukacijo: skupno vprašanje mladih ljudi obojega spola v živ organizem kulturnega človeštva.
Prav iz želje in doživete potrebe, da bi se umetne vzgojne oblike, kot so različni vzgojni zavodi, čimbolj približale življenju in prirodnim vzgojnim oblikam doma in družbe, so pedagogi začeli zahtevati koedukacijo kot vzgojno načelo. Pri nas ni načelnega sovzga-janja, imamo le slučajno koedukacijo ali točneje koinstrukcijo v večini podeželskih ljudskih šol, v meščanskih šolah manjših krajev, deloma v srednjih in strokovnih šolah, zadnja leta tudi v učiteljiščih. Rodila jih je praktična potreba in upravno-gospodarski razlogi, ne kakšno pedagoško prepričanje, saj ločimo ob ustanovitvi nove šole v kraju večinoma deško in dekliško šolo in so tudi vzporednice na šolah često ločene po vidiku spola.
Načelno, z izrazitim pedagoškim namenom je uvedla koedukacijo Palm-gremska Samskolan v Stockholmu (leta 1876); po njenem vzgledu so izvedle popolno načelno sovzgajanje mladine nekatere države v takozvanih vzgojnih domovih in podeželskih vzgajališčih. Vendar problem koedukacije v pedagogiki še ni enoznačno rešen, še vedno ima nasprotnike in zagovornike. Premalo širine je moglo zajeti načelo v življenju, da bi mogli govoriti o dogna-nem pedagoškem spoznanju.
Največ zagovornikov in tudi — nasprotnikov ima sovzgajanje moške in ženske mladine iz skrbi za zdravo in normalno spolno rast mladega rodu. Prirodni in poklicni vzgojitelji, starši
in učitelji, poznamo težke spolne stiske dozorevajočega človeka, njegove boje in omagovanja, njegove zablode, padce in vstajenja. Vemo, kaj pomeni preran in nenaraven prelom v mladem razvoju in zorenju, kako rani pretrgana mladost življenje v njegovih koreninah. Toda najprirodnejša rast v sožitje moža in žene, dvospolnih bitij, težečih s prirodno silo po medsebojnem dopolnjevanju in izpopolnjevanju, bo pač tista, ki bo najbolj računala s prirodnimi dejstvi in z zakoni stvarstva, ki ne bo umetno stopnjevala spolne napetosti in podcrtavala naravne različnosti. Iz teh razlogov bi morali biti za koedukacijo kot prirodno tovarištvo in drugovanje mladine, v katerem lahko mlad človek čuti v sovrstniku drugega spola predvsem človeka, ne le fanta ali dekle.
Mislim, da so negativna izkustva s koedukacijo, v kolikor slišimo o njih, le posledica psiliološko neprimernega združenja. Sovzgoja je nastopila prepozno, v razvojno najbolj kritični dobi: v času predpubertetnih in pubertetnih pojavov, ko je v mlađem življenju vse zrahljano, vznemirjeno in vzvalovano, ko je ob dogajanjih biološkega zorenja v mladem telesu zanimanje že bilo usmerjeno predvsem k spolnim vprašanjem. Ako bi bili iste mlade ljudi od vsega početka vzgajali skupno, bi pač mnogih vzgojnih motenj, zapletlja-jev in zaostritev ne bilo. Izkustvo nam dovolj jasno kaže razlike v vedenju in reagiranju mladine iz koeduciranih in ločenih oddelkov ob poznejšem združenju. Vzgojno nevarno in koedukaciji v pedagoškem pomenu besede nasprotno se mi zdi tudi opozarjanje na različnost in previdnost v druženju in občevanju med raznospolnimi tovariši v mešanih oddelkih.
Drugi, življenjsko-praktični razlog proti sovzgoji fantov in deklet: različnost življenjskih poti in nalog v smislu delitve dela, je življenje naših dni samo ovrglo. Naš čas zahteva tudi od žene polnega človeka in delavca, soustvarjalca zdravih gospodarskih temeljev za rodbinsko življenje in kulturni razvoj
42
naroda. Nešteto žena prevzema v vojnih razmerah tradicionalno »moško« delo in ga uspešno vrši, mnogo jih postane izključnih rednikov rodbine,
Najgloblje čutim tretje, psihološko vprašanje koedukacije: ali je duševnim oblikam in duhovnim potrebam dekleta in fanta primerna enaka in skupna vzgoja? Ne morem se spuščati v silno zanimivo in globoko dlferencialno-psi-hološko problematiko o duševnih spolnih oznakah moža in žene. Vemo, da si stoji dvoje ekstremnih naziranj brez pravega razumevanja nasproti: stališče temeljne duševne različnosti in nazira-nje prvotne popolne enakosti v dušev-nosti moža in žene. Niti psihologija, niti življenje do danes ni povsem razčistilo tega vprašanja. Šele dva mlada rodova sta šla isto študijsko in vsaj deloma vzgojno pot. V osebnem delovnem stiku s tovariši in v vzgojnerri odnosu z mladino pa sem začutila odtenke doživljanja, ki so po mojem prepričanju prvotnega značaja. Tako se mi zdi, da bo za dekle vselej važno in odločujoče vprašanje, kako nekaj doživi in sprejme, možu pa bo slej ko prej odločalo pot in izbiro dela vsebina spo-znanj in doživljanj. 2ena v psihološkem pomenu te besede bo najbrže vedno čutila življenje v neki organski celotnosti, presojajoč posamezna spoznanja in za-gledanja z vidika življenjskega smisla in smotra, vprašujoč se ob drobnih pojavih s čutom za celoto življenja: čemu. Tipični mož bo življenje laže doživljal v stvarnih področjih, razčlenjal bo pojave, dogajanja in dejstva po vidiku vzročnosti in razložnosti, odgovarjajoč si s spoznavanjem in prodiranjem v posameznosti na značilno vprašanje: za-taj. Vprav zaradi občutenih razlik v načinu doživljanja se mi zdi tovariško drugovanje med možem in ženo polno medsebojnega bogatenja. Vsestranska raziskovanja zanimanja in študijskih
uspehov mladine obojega spola so dovolj jasno dokazala, da se razlike bistveno tičejo le doživljajske usmerjenosti, ne osnovnih sposobnosti.
V šoli, ki čuti sodobne zahteve življenja in pedagogike po samodelavnosti in resnični rasti v delu, bi torej različnost gledanja in čutenja stvari ne mogla pomeniti ovire, temveč odlično sredstvo vsestranskega oblikovanja in polne rasti v mladem občestvu, ki se medsebojno vzpodbuja, izpopolnjuje in dopolnjuje v pogledih. Tudi življenjsko se fant v vihravosti in burnosti svojega zorenja umirja ob dekletovi tišini in zatop-Ijenosti vase, dekle se ob njegovem zdravju in ob mladi sili njegovega hotenja iztrga iz bolne sentimentalnosti svojega časa.
Moram še opozoriti na dejstvo različnega razvojnega tempa: dekleta biološko prehitevajo fante od kakega desetega, enajstega pa vse do devetnajstega, dvajsetega leta, zato jih v tem času večinoma tudi čustveno preraščajo. Nekako zrelejša so, drugače gledajo življenje in življenjsko stvarnost, prej se umirijo in uravnovesijo, prej postanejo resnično »odrasle«. Večkrat jih mučijo že povsem življenjska vprašanja, ko je fant še zajet v lastno prebujanje in v svoj san poslanstva. To dejstvo in iskustvo, kako važno je za dekle in njegovo osebno osvajanje spoznanj, da vredne in smiselne stvari do dna začuti, naj utemelji misel, s katero zaključujem: ob primerni in res pedagoški koeduka-ciji kot prirodni vzgojni obliki bi morali vendar imeti časa in — seveda — psihološkega čuta za osebne razgovore z mladino, za posebna vprašanja, iskanja in pričakovanja fantov in deklet. Mislim: zlasti deklet, ker je v njih potreba po človeku v učitelju in vprašanje po življenjskem smislu resnic in spoznanj večja in močnejša.
Čednost je podobna ošpicam; vsak človek jih ima enkrat in potem nikoli več.
Iv. Cankar, I' mesečini.
43
Javni dogodki doma in po svetu
DOMA,-
Naše prehranjevalne razmere. Nevtralnost, ki nam ohranja mir, je slej ko prej glavna težnja narodov Jugoslavije, ■ le žal, da to nevtralnost tako drago plačujemo. Zaradi izvažanja ogromnih količin živil sosednjim državam se pomanjkanje najpotrebnejših življenjskih sredstev doma, v agrarni državi, čedalje bolj občuti in je to zimo doseglo že višek. Kruha primanjkuje in kar je glavno: za delovnega človeka je mnogo predrag. Zopet so prizadete najbolj tiste družine, ki imajo največ otrok. Sedaj se nam obeta kruh na živilske nakaznice, ki bodo pa perečim prehranjevalnim razmeram šele tedaj odpo-mogle, če bo dobiti kruh po takih cenah, da ga bodo zmogle delovne plasti ljudstva. Danes, ko so vsa druga živila tako draga, bi moral imeti vsak človek, zlasti pa vsak otrok vsaj kruha toliko, da ne bo nekoč občutil posledice današnje v nedohranjenosti. Značilen za osvetlitev naših prehranjevalnih razmer je. članek v »Narodnem dnevniku«, glasilu podpredsednika vlade dr. Mačka, ki pravi med drugim: »Naša javnost se vprašuje, ali je res potreba, da jemo tak kruh, in prihaja do spoznanja, da take potrebe ni.' Po tej ugotovitvi pa prihaja tudi povsem razumljivo do vprašanja, kdo je krivec in kdo odgovarja za slabi zagrebški kruh ... Kal vseh nezgod leži pri ljudeh, ki sodelujejo pri prehrani prebivalstva kot posredniki pri razdeljevanju živil, ali pa pri njihovi predelavi. Morala teh ljudi, ki so se neprestano trkali na prsa in se dičili s svojim rodoljubljem, prihaja šele sedaj do pravega izraza. To so ljudje, ki prodajajo lepenko za opan-ko in -čevlje, pesek namesto moke, prah namesto soli itd. Je to sloj goljufov, ki žive od same prevare in bogate na njen račun. Za nekatere ljudi ni nič bolj prikladno, kakor varati ljudi pod narodno zastavo. Ako jim pogledate na prste.
začno takoj javkati, da so preganjani narodni borci. »Vemo, da veljajo te ugotovitve za vse kraje države, in vprašanje je le, zakaj se taki ljudje ne razkrinkajo?
Skrbi za prehrano in kurjavo v letošnji hudi zimi se pridružuje še druga tegoba, to je nevarnost nezaposlenosti zlasti tekstilnega delavstva, kajti zaradi pomanjkanja bombaža in drugih surovin so začeli obrati odpuščati delavstvo. Nujno potrebno bi bilo, da bi se s potrebnimi ukrepi pravočasno preprečilo zlo naraščajoče brezposelnosti.
Bombaž iz Busije pa dobimo, kakor poročajo listi, šele v začetku spomladi, in sicer 4000 ton surovega bombaža in 900 ton bombaževinastih odpadkov.
Več vlakov jc opuščenih po vsej državi. Zadnje leto se je tovorni promet pri nas zaradi dobav v inozemstvo tako povečal, da železniška uprava vsega osebnega in tovornega prometa ne zmore več. Ko se bodo razmere zboljšale — pravi razglas prometnega ministrstva — bodo vlaki zopet uvedeni. Vsi, ki se vozijo v mesta v šolo ali v službo, so s to uredbo občutno prizadeti in so že ponovno zahtevali zopetno uvedbo nekaterih vlakov.
Eazpuščenc socialistične strokoviie organizacije. Z odlokom ministra notranjih del so bile razpuščene vse delav-'ske strokovne organizacije, ki so bile včlanjene v »Združeni delavski sindikalni zvezi Jugoslavije« (URSSJ) s sedežem v Beogradu. Takoj po objavi dekreta o razpustu 31. decembra so bili zapečateni vsi lokali omenjenih organizacij. V Sloveniji je bila članica te zveze delavska organizacija Strokovna komisija, pri kateri so bile včlanjene delavske skupine desetih raznih strok.
Kredit za naše bolnišnice, gotovo najbolj nesocialen pojav pri nas, bo sedaj morda vsaj deloma odpravljen: med drugim je dovoljen kredit za državno bolnišnico v Ljubljani v znesku 3 mi-
44
lione 318 tisoč din, za žensko bolnišnico pa le 40.000 din, kar je odločno premalo spričo rastočega števila bolnic, zlasti porodnic, ki iščejo tam pomoči.
Naslednik dr. Korošca bo duhovnik dr. Kulovec, ki je prevzel predsedniško mesto slovenskega dela JRZ.
PO SVETU:
Vojna. Dočim se med Nemčijo in Veliko Britanijo nadaljuje vojna predvsem v obliki bombnih napadov in s podmornicami, se je preneslo težišče vojne med obema vojskujočima se taboroma na Sredozemsko morje in njegove obalne države. V Sev. Afriki v Libiji je v stalni ofenzivi še vedno Anglija, ki je že zavzela Bardijo in To-dve važni pristanišči v italijanski Libiji. Tudi na nasprotni obali Sredozemskega morja je bojna sreča na strani nasprotnikov Italije: Grki stalno prodirajo v notranjost Albanije proti Va-loni in so zavzeli Klisuro, važno križišče cest. Z zasedbo Sicilije za svoje letalsko oporišče je pa posegla v vojno v Sredozemlju v boj tudi Nemčija, ki uresničuje s tem korakom svoj davni načrt: zadeti Anglijo na njeni najobčutljivejši točki, to je na njeni poti v Indijo, ki ji ustvarja njen imperialistični položaj. Na tej poti sta najvažnejši točki Suez in Gibraltar. V načrtih držav osišča ni samo napad na britansko kolonije v Afriki, marveč je njun cilj tudi izpodkopati moč Združenih držav Severne Amerike. Za enkrat je ta ofenziva še pasivnega značaja in sicer v tem, da skušata preko Španije pridobiti na svojo stran Južno Ameriko, kjer ima močna nemška propaganda precej simpatij med veleposestniškim kapitalom.
Spričo teh dejstev moramo razumeti odločnost ameriškega predsednika Bo-osevelta, ki jo je pokazal v svojem zadnjem govoru prebivalstvu Združenih držav. Brez ovinkov je izjavil, da stoji UbA odločno na strani Anglije in da jo 00 z vsemi močmi podpirala. Svoj go-^or je utemeljil z omenjenim dejstvom, da preti namreč tudi Ameriki neposredna nevarnost in sicer z one strani At-
lantika, ker ima Nemčija zasedeno vso francosko obalo, na drugi strani pa zavoljo položaja -na Daljnem Vzhodu in na Tihem oceanu (Pacifiku). Ko bi zmagala Nemčija, bi prišla nedvomno pod njen vpliv Južna Amerika, prav tako pa tudi angleški dominijon Kanada in s tem bi bila gospodarska moč USA silno ogrožena.
Interesi imperialističnih držav v Jugovzhodni Aziji. Eden izmed žarišč današnjega vojnega konflikta je prenesen tudi na jugovzhod Azije, to je na obalo Južnokitajskega morja. Kakor vemo, se tu še vedno vojskujeta Japonska in Kitajska. Na drugi strani pa se vrše boji med francosko Indokiuo in Siamom. Poraz Francije je izkoristila Japonska, ki je v Indokini zgradila svoja oporišča za prodiranje v južnokitajsko pokrajino Jiinnan, skozi katero pelje iz angleške pokrajine Burme moderna cesta v Cungking, kjer je glavni vojaški stan Cangkajšeka, katerega podpira z orožjem Anglija iz Burme.
Japonska sama ni zasedla Indokine, ker bi jo utegnilo privesti v odkrit spopad z Ameriko in Anglijo, kajti ta zasedba bi pomenjala ogražanje kolonialnega imperija teh dveh držav v Tihem in Indskem oceanu. Zato se je pa Japonska poslužila druge poti. Podpih-riila je-sosednjo državo francoske Indokine, Siam. To je edina neodvisna pokrajina na zadnjem Indijskem polotoku z vladarjem domačinom, ki zahteva popravek meja nasproti francoski Indokini. Ker Francija ni pristala na te zahteve, so siamske čete prekoračile mejo in sta sedaj obe pokrajini v vojnem stanju.
Zakaj je Jugovzhodna Azija tako važen del sveta, kjer se križajo interesi zlasti Anglije, Severne Amerike in Japonske? (Tudi tukaj čutita Amerika in Anglija skupno nevarnost, ki ju je zbližala — in sicer proti Japonski). V ta del sveta spada Slam, francoska Indokina, ameriški Filipini, Malajski polotok s Singapurjem, Burma, severni Borneo, angleški Hongkong, Java, sred-
45
nji m južni Borneo in še nekateri drugi malajski otoki, ki predstavljajo nizozemsko kolonialno državo. V tem tro-pitnem podnebju skriva zemlja nekatere izmed najbolj dragocenih zemeljskih dobrin: zlato, cink, kavčuk, železo, petrolej, oljnata semena, kavo, čaj, sladkorni trst, riž, tobak itd. Mesto Singapur je največje svetovno pristanišče za trgovino s kavčukom. Kavčuku in cinku se imata Anglija in Nizozemska zahvaliti za pretežni del svojega ogromnega bogastva.
Temu bogastvu je najbližja Japonska ki potrebuje surovine za svojo industrijo. Prav tako pa je na tem bogastvu interesirana Amerika, ki dobiva od tu večino kavčuka in cinka, in nič manj Anglija. Obe sta začutili skupno nevarnost s strani Japonske, ki je s svojim vdorom v francosko Indo-kino že začela očitno kazati svoje namere.
Vendar pa se zadnje čase zdi, da niti Amerika niti Japonska ne smatrata, da bi bil sedaj že pravi čas za spopad na
Daljnjem Vzhodu. Japonska nima urejenih svojih odnosov s Sovjetsko Zvezo in se torej s te strani ne čuti varna, Amerika pa mora biti pripravljena, da odbija nevarnost, ki grozi njenemu imperiju iz Evrope od držav osi.
Na diplomatskem polju je stal v ospredju zopet jugovzhod Evrope. Bolgarski predsednik vlade Filov je potoval na Dunaj in inozemski listi so spravili to potovanje v zvezo z nemško težnjo, da dobi za svoje čete prosto pot skozi Bolgarijo do Egejskega morja in do Turčije, ker bi na ta način lahko uresničila svojo namero direktnega napada na angleško moč v Egiptu. Bolgarija pa naj bi se po svoji zunanji in notranji politični orientaciji pridružila silam osišča. Listi so tudi poročali, da so nemške čete že v Bolgariji in to s pristankom Sovjetske Zveze, ki je pa kakršnokoli soudeležbo na tej akciji odločno zanikala, Prav tako pa se je izkazalo, da nemške čete še niso v Bolgariji, in na Balkanu je nastopilo zopet zatišje.
Kulturni pregled
Knjige, ki jih moramo poznati tudi ženske
PREŽIHOV VORANC: „DOBERDOB" IN „POŽGANICA" Tisti, ki so ustvarili mnenje, da je polnovreden samo narod, ki ima svojo zgodovino, ki se more ponašati s svojimi plemiči, kralji in cesarji in njih velikimi dejanji — radi očitajo -Slovencem, da nismo zgodovinski narod, češ, da se ne moremo postavljati s plemstvom in z njegovimi junaškimi dejanji, ki naj bi nas ovekovečila v zgodovini. .
Toda pogled v bližnjo in daljno preteklost našega naroda nam priča, da so živeli tudi med nami junaki, ki so tvegali dejanja, presegajoča često podvige onih, ki so našli svoje mesto v
zgodovini, kajti mnogo več poguma je treba, če se upre peščica brezpravnih ljudi nadmočnemu zatiralcu, kot pa za junaško dejanje, za katerim stoji tako imenovana javnost in morda celo oblast.
Med te naše junake gotovo moramo šteti tiste upornike iz dobe našega tla-čanstva, ki so s skoraj nadčloveškim pogumom hoteli odvreči jarem tujih tlačiteljev in streti verige suženjstva. To je bila naša junaška doba — doba kmečkih uporov, katere spomin smo šele zadnje čase primerno počastili v drami Bratka Krefta »Velika puntari-ja« in s Pahorjevim »Matijem Gorja-nom«.
46
Zadnje poglavje naše tragedije iz dobe našega narodnega suženjstva nam pa z občutjem spoznavalca odgrinja Prezihov Voranc v knjigah .Doberdob« in »Požganica«. (Požganica je izšla sicer pred Doberdobom, toda dogodki, ki jih obravnavata obe knjigi se pdijo v obratni zapovrstnosti)
»Doberdob« pisatelj sam upravičeno imenuje »vojni roman slovenskega naroda«. Za skupino naših fantov in mož IZ ljudstva, za njihovim trpljenjem iskanjem in tipanjem ter naposled za njihovim spoznanjem in odporom more^ zaslutiti razpoloženje in usodo našega naroda v tistih dneh. '
Bataljon vojnih osumljencev, med katerimi so poleg drugih vojakov pretežno slovanske narodnosti tudi Slovenci, spremljamo — potem ko se je natrpel v vojašnici — na Doberdob, kjer smrt strahotno redči vrste vojakov Slovencev. Bolj živo kot kdor koli doslej nam pokaže Prežihov trpljenje v zaledju in v bolnišnicah v zloglasnem Lebringu. Nazadnje najdemo ostanke osumljenega bataljona z drugimi slovenskimi »Janezi« v Judenbur-gu. Tragedija judenburških žrtev nam je znana, toda drugi opisovalci nam je niso nikoli tako predočili, da bi se bralci zavedali pomembnosti upora naših fantov in njihove žrtve, ker nam niso pokazali pravih vzrokov, niti ne, kako so te vzroke spoznavali naši fantje m zakaj je v njih dozorela odločitev za obupno dejanje.
V tej knjigi pa Prežihov vsakemu dojemljivo pokaže pot, ki je povedla naše fante do tveganega dejanja. Pokaže nam, kako so se povsem nepoučenim kmečkim in delavskim fantom odpirale oči, da so začeli pojmovati vojno in njene vzroke v pravi luči, da so jih začeli gledati ravno nasprotno, kot jim jih je kazala dotedanja ofici-alna vzgoja o avstrijski »domovini« v šoli, cerkvi in raznih društvih. Neskončno trpljenje, katero so morali prenašati za isto oblast, ki jim je nalagala brezmejne žrtve, a jih obenem osum-Ijala in preganjala, je začelo majati
v njih vedro geslo: »Vse za vero, dom cesarja« in začeli so se spraševati: zakaj, cemu?
Tako je prišlo do upora v Judenbur-gu, zloglasni mučilnici naših fantov mož in očetov.
Ko spoznavamo prav iz te knjige mišljenje in dejanja teh naših ljudi, ko spremljamo njihove voditelje na morišče, ko vidimo, kako junaško in zavestno umirajo, tedaj začutimo, da je judenburška tragedija izmed najbolj junaških poglavij naše slovenske zgodovine: zopet so se uprli brezimni junaki, ki so vstali iz vrst svojih kmečkih in delavskih, tovarišev; nihče od mtehgentov — častnikov njihove, slovenske krvi jim ni kazal poti, jih ni bodril, ni tvegal žrtve. Sami so se vodih k spoznanju in uporu, sami so umirali ...
Za kaj so umirali? Grum, proletar-ski sin ljubljanske ulice, govori prijatelju svoje zadnje besede: »Materi povej, ... da je njen sin hotel napraviti nekaj, kar bi bilo dobro zanj, zanjo in za vse tiste, s katerimi sem se kot otrok igral ob isti vodi... s katerimi sem potem skupno odraščal in skupaj služil svoj vsakdanji kruh... in da sem zato tudi smrt storil...«
Pred seboj so videli svobodno domovino Slovenijo, kjer bo dela in kruha za vse. Zadnje besede najpogumnej-šega med njimi, Hafnerja, so bile: »Rad umrem, ker vem, da bo moja kri tekla za pravično stvar.«
Judenburški žaloigri je kmalu sledil polom avstrijske vojske in razpad monarhije.
Usodne dogodke iz ene naših izgubljenih pokrajin, slov. Koroške, je zajel Prežihov Voranc v xPozganici«, kjer izreka obtožbo: »Nepravilne metode novega režima so odbijale delavstvo od nove države in olajšale propagando Heimatschutza in njegovih organizacij, ki so s svoje strani spretno razvijale divjo in fanatično agitacijo med prebivalstvom zasedenega ozcm-
47
Ija v prid Avstrije.« To so bile zlovešče priprave za raznarodovalno delo poznejših oblastnikov v tem delu 'naše zemlje.
Tudi tukaj srečujemo naše narodne junake in požrtvovalne delavce, od katerih so mnogi dali svoje zdravje in celo življenje za rešitev tega prelepega dela slovenske zemlje. Pisatelj nam v svoji knjigi poleg drugih predstavi tudi enega najidealnejših med njimi, Malgaja, ki ga je gnalo na Koroško resnično narodno čustvovanje. Brez sebičnosti se je žrtvoval za svoj ideal: da bi pomagal osvoboditi to zemljo stoletnega narodnega suženjstva. Toda velik del ljudstva se je kmalu obrnil proti njemu, ker on, ki mu je želel prinesti rešitev, ni poznal tega ljudstva in njegovega razvoja. Prav zaradi ne-poznanja tega ljudstva je podlegel idealni borec, ker niti on, niti voditelji tako imenovanega narodnega sveta niso poznali socialnega vprašanja prebivalstva. Tu sc je zopet prav učinkovito pokazalo, da se nacionalno vprašanje ne da reševati s samimi lepimi besedami.
Simboličen prikaz vzrokov poraza, ki smo ga doživeli zaradi nepoznanja osnovnih, to je socialnih teženj ljudstva, je zgodba s Požganico. Požgani-ca je hrib, kjer so imeli prebivalci Jazbine služnostno, to je skupno pravico do uporabe, pa so jo zaradi nevednosti 1. 1848. izgubili in se je okoristila z njo tuja gospoda. V prevratnih dneh po vojni se zopet vzbudi v njih težnja po »stari pravdi«. Socialno pravična rešitev zemljiškega vprašanja (agrarne reforme) bi prinesla pravično rešitev tudi njim. Toda v reševanju našega narodnega problema tega tako nujnega dejanja takrat niso vključili. Jazbinci so razočarani zažgali Po-
žganico, saj so jo smatrali za svojo lastnino.
Zopet stojimo pred velikimi dogodki. PosIedicc zadnje svetovne vojne so rodile nov svetovni požar, ki bo do tal izpremenil notranji, socialni ustroj sveta, prav tako pa tudi njegovo zunanjo podobo, v kolikor gre za novo zunanje oblikovanje držav.
Vsak narod in vsak poedinec v njem si nedvomno želi pravične ureditve svoje domovine, na zunaj in na znotraj. K uresničenju te težnje pa je dolžan po svoje doprinesti prav vsakdo. Nihče niti ženska niti moški, nima pravicc brezbrižno se odmakniti in čakati, da bodo drugi uredili vprašanja, ki se tičejo nas vseh. Zato pa moramo vse zadeve, o katerih želimo, da bi bile pravično urejene, predvsem tudi spoznati in razumeti. Mnogo se moremo zlasti o našem narodnem problemu poučiti iz »Požganice«. Kavno iz napak, ki so jih delali tedanji koroški borci in naši narod'ni sveti, se moremo vsi učiti: ne samo tisti, ki vodijo, marveč tudi vsi drugi. Saj je usoda celote, zlasti v trenutku, ko odločajo poedinci (na pr. pri plebiscitu in vobče pri vsakem glasovanju) odvisna od njih samih. Zato mora ob takih, za ves narod tako usodnih trenutkih vedeti vsak po-edincc, kam spada, kaj je dolžan svoji in bodočim generacijam.
Da se tudi me žene zavemo velike odgovornosti, ki jo ima pred zgodovino tudi vsaka izmed nas, priporočamo omenjene knjige kot sredstvo, ki nas vodi k spoznanju.	Angela Vode
Srpska književna zadruga je izdala med rednimi knjigami ob koneu 1. 1940. tudi odlomke rumunske proze v redakciji in prevodih Leposave Pavlovičeve.
V resnici bogat je samo tisti narod, ki je bogat na idejah; velik in plemenit je samo tisti, ki ima visoko in plemenito mišljenje; zapovedovati more le oni narod, ki zapoveduje z duhom; ljudstvo brez narodnega duha ne gospodari nad drugimi, nego jim služi.
Sim. Rutar, Zvon 1882.
48
Obzornik
DeJji dom kraljice Marije v Ljubljani v ženskih rokah. Zavod, ki je namenjen zdravstveni in socialni zaščiti dojenčka, spada gotovo v ženske roke. dasi je bil prejšnji äef dr. Dragaš priznan strokovnjak na tem polju. V zavodu je mlečna kuhinja za dojenčke, Sola za sestre, kuhinja za sestre in matere, posvetovalnica za matere, kjer dobe nasvete za prehrano dojenčkov in praktično nego — torej delo, ki spada prvenstveno v območje matere in gospodinje. — Nova ravnateljica dr. Kon-valinka - Tavčarjeva, ki se že nad deset let posveča delu v Dečjem domu, predobro pozna ne samo potrebe dojenčkov in mater, ki prihajajo v zavod, temveč tudi položaj onih mater in otrok, ki trpe po mrzlih domovih brez postrežbe in v največji bea. Zato si je ob nastopu ravnateljskoga mesta zastavila veliko nalogo: nabavo košaric z opremo za dojenčke, ki bi jih zavod izposojal najpotrebnejšim materam, ki mmajo novega človečka v kaj položiti. Po preteku šestih mescev bi matere košarice vračale zavodu, ki bi jih pregledal'in popravU. V košarici bi bila posteljica, pleničke, milo, steklenička in kar je še treba. — Nova ravnateljica proučuje tudi vprašanje, kje in kako bi bUo moči pomagati mladim materam,, «i nimajo svoje strehe, ko puščajo otročička v varnem naročju Dečjega doma, same pa morajo namesto v posteljo v posredovalnico za službe
Žene na Jesenicah streme za napredkom. »Zveza narodnih žen in deklet«, ki ima poleg dobrodelnih in zabavnih prireditev v programu tudi prosvetno delo, prireja večkrat predavanja, ki si jih članice vedno in vedno žele. Prejšnji mesec je predavala ga. Angela Vode o potrebni in zanimivi snovi »Vzgajajmo narod poštenjakov«.
Kaj jamči ženi ustava Sovjetske Busije. Z zakonom je ženi zajamčena popolna enakopravnost. Tam mora dobiti
zena za enako delo enako plačo kakor mož. Porodni dopust traja 16 tednov za fizične delavke, za umske pa 12 tednov, in sicer računajo polovico dopusta pred porodom, polovico pa po porodu. Dokler je žena na porodnem dopustu, ji ne morejo odpovedati službe in ne znižati plače. Prav tako je prepovedano odpuščati iz službe noseče žene aU samske matere, ki vzdržujejo svojo družino. Izvzeti so le posamezni primeri, in to z odobrenjem inšpekcije dela. Matere, ki doje, morajo imeti vsake 3V2 ure odmor za dojenje, ta odmor se vračuna v delovni čas. Vsaki materi in vsakemu otroku je na razpolago brezplačna zdravniška pomoč.
^sarabske žene so takoj stopUe v politiko. Ko so po priključitvi Besara-bije razpisali volitve za sovjetsko predstavništvo, je kandidiralo tudi 53 žen! Pod rumunsko vlado je bila voHvna pravica za žene močno okrnjena.
V Ameriki ne delajo razlike med državljani in državljankami. V znamenitem govoru za ameriški obrambni proračun se je predsednik Roosevelt kakor vedno zopet obračal do vseh državljanov ne glede na spol. Ko je omenjal potrebe redne vojske, je poudaril, kako so potrebna sredstva tudi za pomožno organizacijo in izpolnjevanje notranje varnostne službe, ki šteje — kakor je izrecno poudaril — že zdaj nad milijon mož in žena Sirom Zedinje-nih držav.
Najslavnejša letalka padla za domovino. Amy Johnson-Mollison, ki je v 15 letih preletela ogromne daljave — Atlantski ocean, afriško ozemlje, iz Londona preko Evrope in Azije do Tokia, iz Londona do Avstralije — ta neustrašna junakinja višav, ki jo je občudoval ves svet, je zaključUa svoje življenje na dnu morja. Spočetka je bila strojepiska, ves zaslužek in ves prosti čas pa je posvetila letalskemu sportu. Skromna ribičeva hčerka si je
nabavila tudi majhen aparat in se kmalu proslavila v drznih poletih.. Bila je prva ženska, ki se je odpravila na zračno pot v Avstralijo. Dospela je tja po 17 dnevni vožnji. Angleški kralj jo je odlikoval, inženjersko društvo ji je podelilo naslov častne članice, Ust »Daily Mail« ji je naka2al 10.000 funtov nagrade. Ko je pozneje drugič letela v Avstralijo, to pot z možem, je imelo ' .letalo defekt. Zato je izgubila naslov 'letalske prvakinje sveta, pa tudi vse imetje, ki ga je bila vložila v ta po-dvig.
Ko se je začela vojna med Veliko Britanijo in Nemčijo, je stopila Molli'-sonova takoj v službo domovine. Poverili so ji predsedstvo organizacije »Narodna že'nska rezerva«, britansko letalsko ministrstvo pa jo je. sprejelo na važno in odgovorno mesto — pregledovala je vojne aparate! V tej službi jo je zalotila smrt. Opravljala je službo na letalskem oporišču ob ustju Temze. Videli so jo še, ko je skočila iz letala s padalom, potem pa izginila v mrzlih valovih. Letalec, ki je skočil za njo, da bi jo rešil, je sam utonil. Iz vode so potegnili le njegovo truplo. Mollisonovo pa je pokopalo morje.
ZenOt bi je ubila moža pijanca, je sodišče oprostilo. V neki srbski vasi je bilo v družini neznosno življenje. Petero otrok, mož pijanec. Kadar je pn-kolovratil domov, je mučU in žalil ženo in otroke. Večkrat so morali bežati iz hiše. Ženi so se vzbujale včasih temne misli: pobila bi otroke in sebe, samo da bi se rešila moža! Nekega jesenskega dne je mož privihral pijan dorhov in zagledal ženo v pogovoru s sosedo. Gotovo me toži — si je mislil. Prijel jo je za vrat in začel daviti. 2ena se mu je trgala, njegove oči vedno bolj krvave, zdaj, zdaj jo bo zadušil... Pograbila je nož z mize — borila sta se, dok-
ler ni on omahnil v krvi. Žena se je šla javit oblasti... .Okrožno sodišče v Leskovcu je na podlagi preiskovalnega gradiva in izjave prič ugotovilo, da je žena ubila moža v prekoračenju silo-brana in to v veliki razburjenosti in v strahu. Izreklo je oprostilno razsodbo. Kasacijsko sodišče jo je potrdilo in odklonilo revizijo državnega tožilca.
Nove ideje iščejo. Velika njujorška trgovska hiša, ki ima podružnice po vseh mestih Zedinjenih držav, je s časopisnimi oglasi, pozvala žene, naj ji pošljejo. predloge za spremembo nekaterih predmetov, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Podjetje je kmalu prejelo na stotine pisem z najrazličnejšimi potrebnimi predlogi, ki jih proučuje posebna komisija. Izbrane predloge izročajo ožjemu odboru, v katerem so^ same žene in ki odločajo, ali ima ta aii oni-predlog praktični smisel in ali se bo lahko uporabil. Predlagateljice sprememb, ki bodo sprejete, bodo. dobile lepe nagrade. Kakšne spremembe bodo prinesle v gospodinjstvo te novosti, še ni znano. Domnevajo, da bo dobila prvo nagrado žena, ki je predlagala, naj bi bile tuljave (špule), ria katerih je navit sukanec in ki se tako rade trkljajo pod omaro, odslej štirioglate a.ne okrogle. Druga žena je stavila predlog, naj bi se toaletne potrebščine, ki se rabijo vsak dan, prodajale z naročnino kakor časopisi. Pri tem je naštela zobno pasto, milo za britje, britvice... Tako bi se občinstvo navadilo kupovati vedno v isti prodajalni. Na kakšno misel je še prišla npka Američanka? Copate naj bi mazali s kako fosforescirajočo snovjo (ki se sveti v temi), da bi jih laže našla v mraku. Vsak teden objavlja odbor pet sprejetih predlogov in imena predlagateljic. Lahko si mislimo, s kakšnim zanimanjem zasledujejo Američanke to stvar.
Za upi — brez upov življenja ni, za cilji — brez ciljev ni sreče ... Za upi in cilji — do novih dni! V njih jasna bodočnost leskečel
LJud. Poljanee, Pesni.