Poročamo — glosiramo
PROBLEMI  SLOVENSKE  GLASBE SE ENKRAT
Ob prebiranju vaše ankete o problemih slovenske glasbe sem se malo zamislil tudi o lahki, popevkarski ali »plehki« glasbi, kakor jo večina vaših anketirancev imenuje.
Najprej moram povedati, da se z vašimi anketiranci strinjam glede poslanstva in potrebe po naših, slovenskih skladateljih resne glasbe. Res je, vsak kolikor toliko kulturen narod potrebuje svoje skladatelje, to je jasno. Toda povedati moram tudi to, da se današnja mladina, seveda ne vsa, navdušuje za tako imenovano progresivno ali underground glasbo, ki pa ima precej skupnega z resno glasbo. Toda ta glasba je šele na poti k nam in še bo potrebno nekaj časa, da se bo med našo mladino ukoreninila.
Mladi pri nas, vsaj večina tistih, ki se navdušujejo za šablonsko glasbo Miše Kovača, Kiča Slabinca, Pro arte itd., res še ne vedo, da je glasba, ki jo sicer ustvarjajo dolgolasi skladatelji predvsem v ZDA in Angliji, pravo doživetje, da je to glasba, ki nekaj pove, da je to glasba, ki jo moraš razumeti, se vanjo poglobiti. Tako pa se večina naše mladine navdušuje nad res plehko glasbo v pravem pomenu besede, nad komercialno glasbo, kakor jo imenujemo. Moram povedati tudi to, da jazza
ne moremo in ne smemo šteti med plehko glasbo, pa naj bo to tradicionalni ali pa moderni, free jazz, saj se improviziranje v jazzu močno približuje resni glasbi.
Morda me bo kdo narobe razumel, ampak nočem zagovarjati plehke glasbe, tiste v pravem pomenu besede. Res ne! Zagovarjam le dve smeri v sedanji, sodobni glasbi, to je progresivno in pa jazz glasbo. In dokler ne bo ta glasba pri nas zasidrana tako, kot je sedaj popevkarska, se bo res večina naše mladine navduševala nad preprosto kalupsko glasbo.
Pa še nekaj besed o skladateljih naše, slovenske zabavne glasbe. Večkrat je bilo že poudarjeno, da slovensko zabavno glasbo podpirajo štirje stebri, na katerih slonijo vsi festivali, vse radijske in TV oddaje, da o ploščah niti ne govorimo. Ti štirje stebri pa se imenujejo: Sepe, Privšek, Soss, Robežnik. Ker pa so ti štirje stebri verjetno dovolj, da držijo vso našo glasbo pokonci, res ne potrebujemo nobenega drugega stebra, ker zanj niti ni prostora med štirimi velikimi stebri in jih več tudi ni potrebno za podporo naši glasbi.
Kolikokrat se je že pri nas reklo, da bomo podpirali mlade skladatelje, kaj da bo takrat, ko bo morala starejša generacija oditi. Pravijo in tudi res je, da  je  pri  nas  nekaj  zelo   nadarjenih
891
Iztok Meglič
mladih skladateljev, najvidnejši je verjetno Žgur, toda zanje je že velik uspeh, če sploh pridejo v poštev za slovensko popevko, če se sploh uvrstijo v sklepni del. Morda kdo na tihem pomisli na nagrado, morda mu tudi dobri bog (beri: poslušalci in žirija) pošlje kakšno nagradico, ampak glavne vedno ostanejo v rokah velike četverice. Je pač tako.
Kakor je že rekel Smiljan Rozman, tudi v glasbi bi potrebovali referendume, toda s tem ne mislim »popevkar-ske« glasbe, ampak predvsem resno in pa jazz glasbo, saj verjetno vsi veste, v kakšnih težavah so bili letos organizatorji jazz festivala. O denarnih težavah Slovenske popevke 72 ni bilo nič slišati. Seveda, »komerciala« je pač komerciala.
In še moto mojega pisanja: ni vsa glasba, ki jo današnja mladina posluša, plehka!
Iztok Meglic
892