ARHIVI X'l 1989 121 sistema financiranja regionalnih arhivov. Občinske kulturne skupnosti so namreč zahtevale ciokazovanje uela arhiva na območju vsake od njih posebej kar ; «odilo v drobitev dela in parcialno forsiranje del, le da je bilo ustvarjeno zadovoljivo mnenje o dihi arhiva pa četudi je Slo to na škodo kvalitete de]a. Moti nas. da se v analizi ne omenja raziskovalna dejavnost arhivo" na področju zgodovinopisja. Pogosto se zmotno pcudarja družbeni pomen ostalih ustanov s področja varstva kulturne dediščine ki naj bi bil večji v primerjavi ?. arhivi, in se pri tem skl.cuje ravno na raz :skovaino dejavnost teh ustanov Nič kolikokrat je Mo pouaarjeno, da je v ar!,ivih potrebno tndi ra/jskovalno delo. povezano s strokovnim delom na arhivskem gradivu ker je to ider. ¡zmed pogojev za pospeševanje neoporečnega vrednotenja dokumentarnega gradiva in strokovne obdelave. Raziskovalna dejavnost delavcev v arhivih na področju zgodovinopisji ni ravno tako majhna. Razvidna je iz publikacij arhivov, ie v večji meri pa i? drugih strokovnih publikacij, zbornikov in podobnih objav, pri katerih sodelujejo delavci arhivov O tem govori tudi bibliografija, ki jo prinaša strokovno glasilo Arhivi. V zvezi s prikazom Arhiva SR Slovenije v analizi bi imeli naslednjo piipombo. Rečeno je, da ima Arhiv iiR Slovenije v vlogi nacior.alke italogc evidentirati arhivske gradivo drugih držav, ki zadeva Slovenije. To trditev bi bilo potiebno popraviti tako. kot je navedeno v 94 čl. zakona o naravni in kulturni dediščini in kaKor se tudi dejansko izvaja. Vsi arhivi, vključno z Arhivom SR Slovenije, popisujejo oz. evidentirajo arhivsko gradivo. ki je zunaj območja SR Slovenije in v tujini in zadeva njihova območje, Arhiv SR Slovenije pa vodi evidenco tega g.adiva. To evidenco podrobneje opredeljuje pravilnik o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva V poginvju, kjer je govor; o pravnem varstvu arhivskega giadiva, se omenja v zvezi s pravilnikom o strokovni usposobljenosti delavcev družbenih pravnih oseo ter članov dmšiev, ki delajo z dokumentarnim -gradivom, Studijsko gradivo, k; gn morajo ii delavci obvladati Objavil ga je Republiški kemite za kulturo (omenimo naj, da je ze pošlo), Dodali bi, daje Zgodovinski arhiv Ljn-bliana skupaj z Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Zvezo kulturnih organizacij mesta Ljubljane objavil še posjben priročnik za delo z dokumentarnim in arhiv skim gradivom društev (1986) Pri usmeri Ivah, ki so navedene v sklepnem delu analize, pogrešamo nalogo, da se opravi razmejitev pristojnosti med arhivi na eni ter muzeji in knjižnicami na drugi strani. Posebej pa nas moti, da se v usmeritvah vse nalogi, obravnavajo enakovreJnr. Izpostaviti bi bilo namreč treba problem prostorov. Žal moramo ponovno poudariti: če naj arlii"sk? dejavnost sploh funkcionira, mo rajo inreti arhivi ustrezne depoje in aelovne prostore Pri leni je treba vedeti, da so prostori za arhive po svoji funkciji It delno prostori za dejavnost. V prvi vrsti so to sredstvo za vzdrževanje kulturnega oz zgodovinskega spomenika. Organizacijska in normativna prizadevanja so bila stalno naravnana na to. da se reši vprašanje prostorov za arhive Še danes pa večina občin misii, da je opravila svojo dolžnost, če ponudi arhivu neko opuščeno Šolo ali pa kak drug opnščen objekt, po možnosti celo zunaj kraja sedeža arhiva. Če ne bo priSlo do koordinirane akcije za ureditev vprašanja prostorov za ariiive, vodene republike, si ni mogoče predstavljati bistvenega izboljšanja arhivske dejavnosti. Gleae poaatkov o skladiščih arhivov v analizi pa moramo opozoriti na to, da so zelc varljivi. Pogosto ne gre le za nefunkcionalne rešitve, slabo zavarovane aii celo nezavarovane prostore, marveč tudi za prostore, v katerih je gradivo naravnost ogroženo ali pa se dela škoda na'njem. Za veČino arhivskih skladišč Zgodovinskega arhiva Ljubljana zunaj Ljubljane naj dodamo Še to, de ni poskrbljeno niti za minimalne higienske pogoje za delo v njih. Tudi v analizi kulturnih nejavnosti v SR Sloveniji v obdobju I<>80-1988, o kateri je hilo govora na seji skupščine Kulturne skupnosti Slovenije dne 22 decembra 1988, je stanje vse preveč optimistično prikazano. Prenašanie gradiva iz depojev enega arhiva v depoje drugega, pa je rešitev, ki se navadno uporatlja le ob naravnih katastrofah. Za sklep naj poudarimo, da je analiza opozorila na pomanjkljivosti in probieme v arhivski dejavnost, ter da nakazuje rešitve. V pri me ij a vi z ostalima dvema deloma analize o naravni in kulturni dediščini ter o njenem varovanju, tretji, to je arhivski del, v bistveno večji meri posega na področje strokovnega dela. Želeli bi zato, da se konkretneje upre delijo rešitve tudi glede pogojev delovanja arhivov. Poročilo o obisku v praških arhivih Menja Obiak-Canu, Pe.er R rhiikar * Na osnovi 64. člena programa kulturnega sodelovanja med SFR Jugoslavijo in Čehosloviško socialistično republiko sva v dneh 9 , do 19 januarja 1989 obiskal? praš-kt arhive.1 S češke strani je obisk organizirala Arhivska upreva ČSR v Prigi. Po predhodno predloženem programu sva nameravala obiskati Osrednji državni arhiv ČSR, Liturerni arhiv, Aihiv Karlove univerze; Arhiv češke visoke tehniške šole in Osrednji arhiv Čeli os'o vaške televizije v Pragi. Gostitelj ¿uradi selitve arhiva Visoke teh nične Šole tam obiska ni mogel organizirati, zate je z najinim soglasjem vključil v program Državni oblastni arhiv v Prag. m Filmski arhiv Čeli oslo vaškega filmskega zavoda. Za organizacijo in koordinacijo Študijskega programa je zavreto pojkrbel namestnik direkiorja (bivSe) Arhivske uprave dr Jozet'Maršal ob pomoči dr Franti-Ska Suclime. Arhivska uprava ČSR je na osnovi spiošne "perestroj-ke v ČSR v reorganizaciji. Trenulno se imenuje Oddelek za vodenje arhivov v Odseku za arhive in notranjo upra/o Ministrstva za notranja zadeve in življenjsko okolje ČSR, civil no--pravna skupina. V dneh rajinega bivanja v 1'ragi Še ni bil povsem razčiščen njegov pravni sta- ] 20 ARHIVI XI] 1989 tus in so o njem na pristojnem ministrtsvu še razpravljali. Na arhivski upravi sva se pugovarjala o sodelovanju med slovenskimi in češkimi arliivisti. o »zmenjavi strokovnjakov in delovnih izkušenj na področju arhivistike, mikro-filmanjn dokumentov in izmenjavi mikrofilmov, izdelavi projektov evidentiranja virov za ¿godovino Slovenije in Jugoslavije v čeških arhivih in o evidentiranju virov za zgodovino Cehcslovaške v jugoslovanskih arhivih. Direktor arnivske uprave dr. Pavel Raiaj je predlagal sklenitev sporazuma o tcnl kot gu že na Cchoslnvaška v. nekaterimi drŽavami. Odgovorila sva mu, da bova to predlagala Svetu za koordinacijo deia arhivov SFRJ v razpravo, ker bi bilo zelo koristno, da bi tak sporazum sprejel v svoj delovni program. Ko sva mu omenila našo željo, da bi izpeljali v najbližuji bodečnosti program evi-den*iranja slovenskih in jugoslovanskih študeutov in doktorjev na praški unverzi ter nato pregled njihovega delovanja in njihovega vplivanja na dogajanja v domovini, je pripomnil, da bi v tak program lahko vključili tudi univerzi te* ne arhive če smo za to zainteresirani. liibfiotcko Glavne arhivske uprave r.ama je predstavila dr. Jana Pražakova. Svoj knjižni fend dopoljnjuje-jo predvsem z zamenjavami. Revije zamenjujejo s 1 ■ 0 arlvvskimi institucijami v svetu. Bibliografijo pa objavljajo vsaka tri leta v svoji reviji Zbornik arlnvnih prac1. Zadnja je iz leta 1987. (Revija je tudi v knjižnici Arhi va SR Slovenije.) Ob koncu obiska sva se srečala še s strokovnjakom za arhive javnih institucij dr, Toma-som Fialo, ki nama je razložil njihovo prakso z dokumentacijo zdravstvenih ustanov. Dal nam je tudi prime rek Instrukcije za izločanje v zdravstvenih ustanovah, ki sojo na Češkem objavili leta 19b0. Osrednji državni arhiv CSR v P; agi. Arhiv ima osem oddslkev. Uprava je pri drugem oddelku na Karmelicki 2. Obiskala sva prvi in orugi oddeiek. Prvi odde'ek je na ulic1 Obrancu rmru 1^3, v zgradbi, ki je bila leta 1933 zgrajena namensko za arhiv in kjer ima danes sedež tudi Glavna arhivska uprava. Tu hranijo gradivo -z obdobja fevdalizma. To je najstarejše gradivo, ki začenja z arhivom Češke krone, ki sega v lete 1 V čitalnici sva pregledovala pred štirimi leti evii entira* ne listine, ki sc nanašajo r.a naše ozemlje v fendu Češki veliki prior malteškega reda. Ker so v zadnjem času iz delali nev inventami popis, listine na nuvo oštevilčili, urbarje pa na novo tehnično opremili - vlož li v nove arhivske škatle, sva morala nas seznam dopolniti z novimi citati. Pri tem nama jc pomagaia vodja č talnicc Eva Štrajnova. Pri pregledovanju inventarnega popisa li1 tin sva poleg že evidentiranih oukrila Je 8 listin, ki Tadcvajo naše ozemlje (Ptuj. Ormož). Popisala sva jih in dodal? k spisku za mikrofilmanjc. Arhivske depoje prvega oddelka adaptirajo in posodabljajo. Doslej so uredili prostore za hranjenje listin. Opremili so jih z lepimi, sodobnimi arhivskimi policami in omarr.mi za obešanje listin, ovitih v folije iz melinexa (nizozemske znamke, kf ga uvažajo iz Zvezne republike Nemčije). Grade pa še tr podzemre komore, v kaierih bodo pripravili rrajidealneišo klimo za hranjenje listin Češke K.onc. Zgledovali so se ddno pu arhivski zgradbi v Frankturtu, delno pa sam. gn.de po svoje i za izgradnjo prsebn^a depoja za arhiv Češke kror.e se je predvsem zavivmal pred dobrim letom umrli strokovnjak dr. Hrubi). Skl?dišče bo vame pred atomskim orožjem, bo brez plesni in brez pranu. Vstop vanj bo mogoč poa posebnimi poboji. Takega danes ni še nikjer, nama jc zatrdila dr. Alena Pozderova. ki nas je vodi.a tjo uepo jih in po zahtevnem gradbišču. Seznanila naju je tudi s stanjem zaščite listin Češke krone. Del listin so sredi petdesetih lel restavrirali, vendar se je izkazalo, da je bila pri tem napravljena vHika škoda. Pergamentne listine sedaj posiajajo rdečkaste Konservatoiji iz njihovega laboratorija s strokovnjaki Karlove univerze še raziskujejo, kaj je temu vzrok. Proces so ustavili, ne obvladajo pa še popolnoma portopka ponovnega beljenja in ne pozna jo še njegevih posledic. Naredili so poskuse na triplikatih in dupiikatih ir. jiii sedaj opazujejo. Poleg centraine^a restavratorskega laboratorija na Karmelicki so zaradi dela z listinami ustanovili manjši laboratorij tudi v prvem oddelku, ki pod vodstvom restavratorja dr. Snižeka poleg ostalih konservatorskih del pripravlja tudi listine za shranjevanje v folijah nieliuexa. Konservitorka Julija Kopecka (srednja šola) pa nama jc prezentirala delo s pečati. Po umivanju z blagim tekočim milom jih zaradi zaščite premažejo s propolisom, raztopljenim v alkoholu. Ce so se odgovorni arliivisti odloČili, da je treba pečat dopolniti, kai delajo le v primeru, Če je zdrobljen, in daje treba delce zlepiti, to narede z voskom za nianso druge barve. V drugem oddelku Osrednjega državnega arhiva na Karmelicki ulici št. 1 nama je namestnica direktorja dr. Helena Sykorovr najprej predstavila arhiv. V tem osrednjem češkem arhivu hranijo poleg arhiva Češke republike tudi arhiv češkoslovaške lede racije. Zaenkrat ga še niso ločili in. tako ta arhiv prevzema gradivo upravnih organov CSSR in CSR Arhiv hranijo na sedežu arhiva v veliki samostanski zgradbi ter v številnih dislociranih depo jih. Za 7C000 trn giadiva skrbi 97 delavcev. Imajo bogato knjižnico 7 okrog 140000 zvezki, fotografski in konservatorski laboratorij ter novi račuralniški oddelek z dvema osebnima računalnikoma V spremstvu dr. Sykorove sva si arhiv delno »udi ogledala. V konservatorskem laboratoriju sva zaradi bolniške odsotnosti oelrvcev viaela le konserviranje listin, ki so jih v nekem obdobju lepili na platnene podlage. Kor.-servatorka pečatov pa nam je prezentirala delo na odlitkih pečatov. Pozorna sva bila, da vsa dela opravljajo z domačimi, češkim, materiali. Pri tem sva se spomnila težav z uvozom takih materialov za domačo konserva-tonsko delavnico in si nekaj naslovov zapisala. V računalniškem oddelku delata dva arhivista. Na dveh osebnih računalnikih pripravljala evidenco obiskovalcev v arhivu od leta 1986 dalje, indeks k popisu časopisnih izrezkov iz šestd< setih in sedemdesetih let, ki so jih dobili z nekim arhivskim fondom ter evidenco ustvarjalcev arhivskega gradiva (indeks, poaatk: o njihovih predhodniki!], o materialu, kaj je prevzeto v arhiv, kaj jc iziočeno itd.). Lpo-rab.jajo program DBASE 2. Delo na računalnikih se je komaj do^ro začelo, a so na dosežene rezultate zelo ponosni in načrtujejo, da bodo vrsto nalog s pomočjo računalnika boijc in hitreje reševali. Mikrofilmano imajo vse gradivo I. kategorije. Delajo mikrofiše v treh primerkih, za itudij, za depo in varnostni iz"od, Ker najnovejšega materiala še niso kategorizirali, načttujejo, da ga booo kategorizirali ietos, ko delajo generalno inventuro arhivskega gradiva. (Inventuro opravljajo vsako deseto lete ) V čitalnici dajejo najdragocenejše gradivo v uporabo Ic v mikrofilmih (n. pi. Jožetinskj merjenja, deželno desko, kataster). ■ Podrobneje sva se seznanila i njihovo ¿aloimško dejavnostjo. Izdajajo tri vrste pnb'ikacij pripomočke za .aziskave arhivskega grrdiva, objave gradiva ter puroč-nike za materialno varstvo :' i strokovno obdelavo arhiv ARHIVI xri E»l 63 skega gradiva. V prvi seriji trenutno pripravlja;o 3 zvezek prcgleds arliivskili pripomočkov in drugih publikaeij Osrednjega državnega arhiva v Pragi z bibliografijo arliivskili delaveev. V drugi vrsti publikacij so tiskane serije virov kot na primer Pro t i fašistični iir narodnoosvobodilni boj češkega in sbvaškega naroda 1938-1945, ki jo pnpravliajo skupaj z drugimi institucijami. 7a določeno, navndno ožjo problematiko, n. pr. nacionalizacijo, zgodovino rarednega gledališča izbrane dokmnente kopirajo. pnpiavijo kratko študijo o temi s potrebnim znanstvenim aparatem ter nato vse skupaj nepovezano viožf; v mape. Take "publikacije" so pripomoček pri pouku v šolah, za štuuij. za popularizacijo arhivov in arhivske deiavostr in za razstave. V seriji Metodika so v zadnjem času izšli štirje priročniki odbiranje dokumen'o", fizično ohranjevanje dokumento", 'zločarje ter tempe ratura in vlaga v arhivskih depojib. V tej seriji publ ei-rajo tudi prispevke z nekaterih seminarjev, n. pr. referati s seminarja Skrb za arhivske fonde m zbirke (materialno varstvo) leta 1987; Informator Zpravodaj zv. 33 pa je posvečen izključno arhivskim zgndbam. Tega so izdali skupaj s podružnico Češke zveze za znanstveno in tehnično informiranje Občasno izdajajo Rctroinforiiiacije, namenjene ust-vaijaleein arhivskega gradiva. V njih jih obveščajo, kaj ie bilo narejeno na njihovem gradivu v arhivu, knliko in kako je urejeno, kakšna informativna sreustva so izdelana in drugo. Izdajateljska dejavnost je odvisna od fin an čnih sredstev, ki jim jih navadno primanjkuje, zato se poslužujejo cenenih razmnoževalnih tehnik Izmenjali smo nekaj novejših arhivskih nubiikacij. Posebne zanimivo pa je bilo delo v čitalnici arhiva. Dr Sykorova nama je omogočila, da sva pregledala gradivo nekaterih arlrvskih fondov, ki vsebujejo dokumente za zgodovino Slovencev. Gradivo sva naročila na osnovi popisa, ki ga tc ima Arhiv Sit Slovenije. Večina gradiva, ki sva ga želela, se nahaja v dislociranih arhivskih skladiščih, zate sva nanj morala čakati 3 dni. Pregledala sva gradivo naslednjih arhivskih fondov: Pr:d-sedstvo češkega namestništva za 'eto 190? in 1910, Češkoslovaška sokoiska župa, Češkoslovaški izvozni urad 1937—1939- Predsedstvo Ministrstva za notranje zade ve 1936—1940, Zveza društev agrarne mladine 1927--1934. V gradivu sva evidentirala dokumente, ki bi pri šli v poštev za [nikroiilmanje. Dogovorila sva se, da bo Arhiv SR Slovenije posial seznani dokumentov za mik ro lil nanje. Lite čara i arlriv spomeniku v narodne književnosti. Po procramu sva želela pregledati arhivsko zapuščino dr Matije Murka in korespondenco slovenskih književnih in drugih kulturnih delavcev s češkimi. Ker ima tudi ta arhiv svoje gradivo deponirano zunaj Prage, sva naročeno gralivo dobila na. razpolago sele ccz 6 dni. Evidentirala sva predvsem korespondenco pomembnejših Sloverreev z dr Matijem Murkom in drugimi uglednimi češkimi kulturnimi in javnimi delavci kot so n. pr Fran Albreht, Oton IJerkopcc, France llezlaj, Boži-dai Borko, Marja Borštnik. Anton Breznik. Zvonimir Rbjak, Metcd Dolenc, Darko Ccrnej, Gregor Črcmoš-nik, Anion Debeljak, Frane Dcrganc, Metod Dolenc, Janko Glas