Šota — velik zaklad, a žalibog,  premalo ga
poznamo.
Po „Schles. landw. Zeitg." je Lampadi našel, da odpadki ali tako imenovani drob od šote, če se z apnom, pepelom in cegelnim prahom pomeša, daje dober
gaoj za rež, krompir, kavro, fižol in drugo razno zelenjavo. Napravlja ali prav za prav meša se pa ta gnoj takole:
Vzame se 12 centov presejanega šotnega drobu, 3 cente zmletega apna, 2 centa in pol pepela in drv in 3 cente in pol cegelnega prahu; ta mešanica se kake 3 čevije nasuje in brž z vodo dobro namoči; ko začne suha prihajati, se mora pa zopet z vodo polivati, če zmrzuje, pa z vročim kropom. Tako je ostal kup čez zimo, in sicer od meseca liatopada do sušca, samo da se med tem časom dvakrat premeša. Kedar se njiva s tem gnojem gnoji, se mora posebno na to gledati, da se gnoj natanko razkida in z brazdo dobro pomena. Njiva se preorje in povleče dobro, katera se ima s š t-nim gnojem gnojiti, potem se še enkrat s trnjevo brano prevleče. Raztroseni gnoj se potem plitvo podorje m skrbno zavleče. — Ravno tako dobro se je ta gnoj, kakor so skušnje potrdile, tudi na travnikih in se-no žet i h skazal. Za suhe travnike je šota posebno dober in koristen gnoj , posebno Če ostane čez poletje na kupu, da se ie večkrat prekoplje in poliva, v jeseni pa po senožeti raztrosi. Prišna šota prvo leto malo koristi. Ako se pa šota, naj je surova ali pa že vležana, z ugašenim apnom pomeša, se gnoj močno zboljša, od katerega se nakosf več in veliko boljše trave. Za 20 centov šote se jemlje po navadi poldrugi do poltretji cent apnenega prahu, da šota popolnoma razpade. Tudi senožeti je najbolje v jeseni gnojiti. Ce se s šoto spomladi gnoji, se kaže korist gnoja še le drugo leto«, Posebno dobro pa je, če se šota z gnojnico poliva ia pomeša. Za šoto in za gnoj je tako polivanje neizrečeno koristno. Šota se z nobeno reČjo tako naglo v živo ali rodovitno zemljo ne spreobrne , kakor če se z gnojnico pomeša, amonijak se z gnojnico zveze (kar se drugače lahko pozgubi), in to je ravno za gnoj po* sebno koristno. Apna ali pepela se pa ne sme k ti mešanici devati, sicer bi amonijak iz gnoja pobegnile Ako pa hočeš ravno tisto aenožet z apnom gnojiti, stori to še le drugo ali tretje leto potem, ko je bila z gnojnico gnojena.
Kar šotni pepel zadeva, pravijo, da je še boljši kot pepel iz drv. — Na Angleškem napravljajo na močvirji (mahu) velike kupe šjte, ki jih počasi žgejo, pa ne, da bi s plamenom goreli (sicer bi bil pepčl veliko slabejsi). Kdor pa šoto v peči žge, mora pepel, kedar vroč iz peči pride, z vodo politi, dajlalje ne tli, sicer zgubi pepel veliko rodovitne moči. Ce hočeš s šotnim pepelom njive ali travnike gnojiti, ne puščaj ga pod milim nebom na zraku,  da bi  ti ga dež izpiral ali pa
solnce prepekalo, in glej, da ga prese ješ, predno ž njim gnojiš, da mu najbolj sožgane kose odpraviš. Najbolje pa boš s šotnim pepelom opravil, ako ga z apnom mešaš. Za jaro žito, jaro rž, oves in ječmen ni ta pepčl dober, ker preveč v slamo žene; tem večega priporočila je pa vreden za druge pridelke po jarini.
Kdor hoče s šotnim pepelom sadne vrte za zelenjavo in kuho gnojiti, ga ne sme koj frišnega iz peči jemati in ga ne na debelo posipati. Skušnje so pokazale , da si že oslabljena drevesa, Jsq se z imenovanim pepelom gnojč, jako opomorejo. Ce pa pepela, ki si ga okrog dreves potresel, dež ali^rosa ne pomoči, ga moraš s škropivnico poškropiti. Ce je na vrtu debela in rodovitna, pri tem pa pregnojena zemlja, je vležan pepel najbolja pripomoČ, prst zopet oživiti, da jame svojo dolžnost zopet čvrsto opravljati.
Če se šotni pepel po deteijšeih meseca svečana potrese, jim kaj dobro stori; posebno koristen je pa za grahorišča, katera obilo tega pepela za svojo rast potrebujejo. Na Angleškem gnojč s tem pepelom pogo-stoma tudi pesi, po katerem se prav dobro ponaša in jako debeli. Za senožeti in travnike ž njim gnojiti, ga mešajo s Četrtim ali petim delom neugašenega apna, in jih spomladi, ki je za to najbolja doba, ž njim potre-sujejo. — Posebno dober gnoj je ta pepčl za nizke in močvirnate travnike. Na Nizozemiji mešajo kmetovalci pepel iz šote tudi s človečjekom. Zato so napravljene v straniščih po3ode z nekoliko pepelom iz šote, kjer se nekoliko časa pustč, da se gnojna mešanca dobro povrč in podela.
384