-Zasavski 'tednik- glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik:, Stane Šuštar - Tiska CP »Gorenjski tisk- v Kranju 20 LET REVOLUCIJE 20 LET REVOLUCIJE Dnevi, hi ostanejo v spominu 22. marca 1943 sta bila zavzeta Nevesinje in Ka-linovik. 25. marca 1941 so na Dunaju podpisali protokol o pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. V državi so se začele demonstracije. 2G. marca 1944 je začela delovati tankovska šola NOVJ. 27. marca 1941 so pod vplivom protifašističnega razpoloženja ljudskih množic v Beogradu z državnim udarom vrgli vlado Cvetkovič—Maček. Hitler je sklenil, da bo napadel Jugoslavijo. S plenuma občinskega odbora SZDL Hrastnik Združevanje sredstev v okviru občine Na razširjeni seji plenuma občinskega odbora Socialistične zveze v Hrastniku so govorili o predlogu perspektivnega načrta gospodarskega razvoja za leto 1961 do 1965 ter o družbenem načrtu in proračunu občinskega ljudskega odbora Hrastnik za letošnje leto. Po razgibani razpravi so sklenili, da naj bi se vsa investicijska sredstva združila v okviru občine in da naj svet za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru pripravi predlog o prioritetnem vrstnem redu investicij, ki ga bo potem obravnaval zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. Pri tem pa so poudarili, da investicije za rekonstrukcijska dela ne smejo iti na račun družbenega in osebnega standarda in da morajo to delovni kolektivi pri načrtovanju upoštevati. Sindikalne podružnice v gospo- Pred zbori volivcev bo pa vsaka hiša v hrastniški občini prejela že prvo številko Komunalnega biltena, v katerem je objavljeno gradivo, o katerem bodo razpravljali na zborih volivcev. darskih organizacijah si morajo z vso vnemo prizadevati, da bo čim-prej vpeljano dosledno nagrajevanje po učinku v prav vseh vejah gospodarstva, istočasno pa se naj prouči, kako je z izkoriščanjem delovnega časa, večjo produktivnostjo in z odkrivanjem notranjih p0roč‘amo,“da pre“be7ejo»e-|l OO ZK V ZAGORJU 11 sreč enih rudarjev. 11 V torek, 21. marca, je bil v sej- i Do sobote, 18. marca, se ;V|lni sobi občinskega odbora SZDL ll zbralo v Skladu že nad 10 mi/i'-(lv Zagorju sestanek sekretarjev 11 jonov dinarjev. Sredstva so pri-, i osnovnih organizacij ZK z območ-11 spevali: Izvršni svet Ljudske {i ja zagorske občine, na katerem so ,1 skupščine LRS, Centralni odbor{I govorili o pripravah na letne kon-I sindikata rudarjev, metalurgov in, iference osnovnih organizacij ZK i kemičnih delavcev Jugoslavije,}in o nalogah v zvezi z letnimi po-W Republiški odbor sindikata rudar-iToHili OO ZK ter razpravljali o t jev metalurgov in kemičnih Je- , uspehih in problemih dosedanje-11 lavcev Slovenije, Okrajni sindi-\ga pojasnjevanja materiala v zve-J kalni svet Ljubljana. Elfktrogo-j(zi z izjavo 81 partij v Moskvi. \spodarska skupnost Slovenije, Ob- ( \ finski sindikalni svet Domžale, . * Občinski sindikalni svet Trbovlje, ^ 1 Rudnik rjaiega premoga Trbov-j 1 Ajc-Hrastnik, Tehno-impex Ljub-1 Ijcma, Strojna tovarna Trbovlje,' * Cementarna Anhovo, Rudnik\ I lignita Velenje, Cinkarna Celje,\ II Okrajni sindikalni svet Celje, Ob-\ finski sindikalni svet Celje, Ob-S *' činski sindikalni svet Šoštanj, de-1 lavci Tovarne dušika Ruše,Trgov- ^ I sko podjetje Kurivo Celje, Tr-govsko podjetje Železničar Mari- ^ bor, Rudnik rjavega premoga' 11Kanižarica, Občinski odbor RK *1 Maribor - Tabor in Ignac Nadrah. 1] gostilničar iz Višnje gore. Zraven tega pa so aozdai i odobrene tudi tri štipendije za študij otrok ponesrečenih zagor-' II skih rudarjev. Dve štipendiji 'e 11 namenila Elektro - gospodarska 11 skupnost Slovenije, eno pa podjet-11 je Slatina Radenci iz Radencev. i1 Prihajajo pa 'se sporočila 11 spodarsleih in drugih I o prispevkih za Sklad 1* ponesrečenih rudarjev. II Precej sredstev bodo pa zbrali I' tudi člani delovnih kolektivov (l vseh zagorskih gospodarskih or- • * Ranizaci) in ustanov. Po zgledu i1 (lanov delovnega kolektiva zagor-11 skega rudnika bodo tudi dr<"' 1 prispevali po en delavnik v Sklad fza pomoč družinam ponesrečenih ________________ f rudarjev. }” ~ * J'”a> Spomladansko globoko oranje 30-letnica moškega pevskega zbora Zarje Drugi iubilel ¥ Svobodi Center Trbovlje Za nedavno 10-Ietnico obstoja mešanega pevskega zbora »Slavček« v Trbovljah je v soboto, dne 18. marca, zvečer praznoval v gledališki dvorani Delavskega doma jv Trbovljah domači moški pevski zbor »Zarja« tridesetletnico svojega požrtvovalnega delovanja. — Za to priliko je pevski zbor, ki ga vodi Jože Skrinar, priredil slav- Uspela revija rudarskih pevskih zborov Prihodnje Beto na Lokah pri Zagorju Na pobudo občinskega sveta Svobod Trbovlje in pevskega zbora »Zarja«, je bila v nedeljo, 19. marca, v Delavskem domu v Tr- bovljah v okviru proslave 30-let-nice obstoja moškega pevskega zbora »Zarja«, republiška revija rudarskih pevskih zborov. Med prijavljenimi pevskimi zbori so na tej reviji sodelovali pevski zbor Svobode iz Velenja, Svobode 1 iz Hrastnika, »Loški glas« iz Lok — Kisovca nad Zagorjem, oktet Svobode iz Senovega ter domači zbor »Zarja«. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, na koncu pa so vsi zbori skupno zapeli Zorko Prelovčevo »Slava delu«. Sam koncert je bil na višini in kvalitetno izveden. Bilo Je opaziti, da so naše lepe slovenske pesmi, zlasti partizanske in delavske pesmi, še vedno zelo priljubljene. Maloštevilni poslušalci so bili nad izvajanjem zborov navdušeni in so izvajalce nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Pred začetkom koncerta je bil sestanek zastopnikov zborov, na katerem so sprejeli osnutek pravil za vsakoletno izvajanje revije rudarskih pevskih zborov, ki bo vsako leto v drugem kraju. Odločili so se, da bo revija prihodnje leto v Zagorju oziroma na Lokah — Kisovcu, kjer bo pevsko društvo »Loški glas« praznovalo 35-letni-co svojega delovanja. nostni koncert delavskih in partizanskih pesmi. Koncert so pevci dobro izvedli ter želi zasluženo odobravanje in priznanje poslušalcev, ki so polnoštevilno obiskali slavnostni nastop zbora. Še posebno pa je ugajala Amičeva skladba »Pesem o delu«. Skladatelj Blaž Arnič iz Ljubljane je bil osebno navzoč na koncertu ter je zboru čestital k izvajanju in pa k pomembnemu jubileju. Slavnostnega koncerta so se razen domačih predstavnikov oblastnih, političnih in gospodarskih ustanov udeležili še predsednik Zveze Svobod Slovenije Branko Babič, predsednik okrajnega sveta Svobod Ljubljana Martin Zakonjšek ter še drugi gostje, med njimi skladatelj in zborovodja Radovan Gobec, Peter Lipar iz Kranja ter prvi predsednik »Zar- je« in ustanovitelj zbora, tovariš Rotar. Ob tej priliki je prejelo 21 članov pevskega zbora »Zarje« odličje Svobod II. in III. stopnje. — številne čestitke in darila, pa tudi sam obisk koncerta so seveda le majhno priznanje za uspešno in požrtvovalno delo »Zarje« v minulih 30 letih za širjenje in razvoj naše lepe slovenske pesmi, ki jo bodo marljivi Zarjani gojili z vso ljubeznijo tudi vnaprej. 13. APRILA LETNA SKUPŠČINA ObSS TRBOVLJE Na seji je pred dnevi predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah sklenilo, da bo letna skupščina sveta v četrtek, 13. aprila ob 16. uri v Delavskem domu. Do sedaj sta že dve tretjini sindikalnih podružnic imeli občne zbore, ostale bodo morale pa z njimi še pohiteti, ZBORI VOLIVCEV V ZAGORJU V nedeljo in ponedeljek, 19. in 20. marca, so bili na področju zagorske občine zbori volivcev, na katerih so volivci razpravljali o predlogu družbenega načrta in proračuna občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi za letošnje leto. (ma) DOZ JF. IZPLAČAL ZAVAROVALNINO DRUŽINAM PONESREČENIH RUDARJEV V soboto, 18. marca 1961, so zastopnik podružnice Državnega zavarovalnega zavoda Videm—Krško Ivcn Glas, šef ekspoziture podružnice DOZ Videm-Krško v Trbovljah Franc Završnik in krajevni zastopnik DOZ v Zagorju izplačali na sedežu rudnika rjavega premoga v Zagorja družinam ponesrečenih radarjev zavarovalnino iz naslova življenjskega in nezgodnega zavarovanja. — Devet družin ponesrečenih rudarjev je prejelo skupno 630.000 dinarjev. Po 110.609 dinarjev iz nasloVa kolektivnega zavarovanja pa je podružnica Državnega zavarovalnega zavoda Videm—Krško nakazala družinam že med tednom. Svojci ponesrečenih rudarjev so se zastopnikom Državnega zavarovalnega zavoda zahvalili za izplačane zneske iz naslova kolektivnega ter življenjskega in nezgodnega zavarovanja, šc posebej pa za hiter postopek za izplačilo zavarovalnin. iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiniiiiniiiiiii*^ o e Razi pgjRtn Škodilo bo tudi n|!m samim spet nekaj takih primerov. Posamezne gospodarske organizacije ob zviševanju ali ob težnjah za zviševanje cen zlasti ne upoštevajo pri izračunih stanje na trgu. Zato se dogaja, da v okviru tega | stanja na trgu ne obravnavajo svo-\ jih želja in potreb in tako ne a ocenjujejo bodo sčasoma ustva- j£ našem gospo- = realno stvarnih mož- Zc nekajkrat smo v našem časniku pisitli o upravičenih in neopravičenih primerih zviševanja Cl’n. že tedaj smo naglasili, da se v večini primerov skriva za dviganjem cen posameznih izdelkov ‘Jj uslug špekulantstvo, ki gre na škodo življenjske ravni naših dednih ljudi. V zadnjih dneh smo opazili nosti v splošnih tržnih pogojih. Pisali smo že, da take težnje in hotenja niso v soglasju z dobro premišljeno politiko vsklajevanja cen, niti z dejanskim objektivnim stanjem na trgu. Res je sicer, da so nekatere gospodarske organizacije trenutno v nekoliko neugodnem položaju, in morajo lete zato upoštevati prav vse po- goje, ki jih rile spremembe v darskem sistemu. Napačno je tudi mnenje neka- p terih gospodarskih organizacij, ki g zviševanje cen utemeljujejo z dej- = stvom, da teh že nekaj let nazaj M niso zvišale. Verjetno je, da tudi g tedaj niso bile kalkulacije cen re- j| alnc, sicer bi jih gospodarske or- = ganizacije že prej zvišale, če bi jih k temu prisilili pogoji. Sicer pa: ali se člani delovnih kolektivov gospodarskih organi- p zacij, ki zvišujejo cene, zavedajo, E da so istočasno kot proizvajalci _ tudi potrošniki in da vsako naj- g manjše zvišanje cen škodi v prvi vrsti tudi njim samimi Vse kaže, da na to ne mislijo. Skoda. 1 (ma) Poročilo o preiskavi nesreče v rudniku Zagorie Zagorje, 16. marca Strokovna komisija Rudarskega inšpektorata LRS, preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani in uslužbenci Tajništva za notranje zadeve so takoj po nesreči v Kotredežki jami Rudnika rjavega premoga Zagorje dne 10. marca 1961, ki je povzročila smrt 13 rudarjev, začeli preiskovati vzroke nesreče na kraju samem. Do sedaj so ugotovili naslednje okoliščine o vzrokih nesreče: Komisija je soglasno ugotovila, da je delovna skupina, ki je bila zaposlena na širokočelnem odkopu št. 159 v noči 10. marca 1961 od 22. ure dalje pripravila delovišče za odstreljevanje premoga in je odstreljevanje tudi opravila. Pri odstrelu je prišlo do eksplozije treskavega plina, in sicer na ta način, da je odstrel udaril v praznino, napolnjeno s treskavim plinom, ki se je pri tem vžigal in eksplodiral. Do eksplozije plina je prišlo zaradi tega, ker so bili opuščeni nekateri varnostni ukrepi, ki ve- napravah in jamskih ljajo za odstreljevanje na metanskih deloviščih. Komisija namreč na mestu nesreče ni našla varnostne svetilke, s katero se pred vsakim odstreljevanjem in po njem mora ugotoviti prisotnost treskavega plina, iz česar se da upravičeno sklepati, da pred streljanjem ni bila merjena količina treskavega plina v zraku.' Komisija še naprej ugotavlja, če pri organizaciji dela na delovišču niso bili upoštevani še kateri drugi varnostni predpisi. Zaradi posebnega učinka eksplozije na majhnem prostoru so bili smrtno poškodovani vsi rudarji na tem delovišču. Sodno medicinski izvedenci so ugotovili, da je smrt ponesrečenih rudarjev nastopila zaradi poškodb nenadnega zračnega pritiska in zastrupitve z ogljikovim monoksidom po eksploziji treskavega plina; obenem so ponesrečeni dobili opekline od II. do IV. stopnje. Vendar je bila eksplozija manjšega obsega in lokalnega značaja, zato je povzročila le neznatno škodo na rudniških gradnjah. Komisija je ugotovila, da je reševalna služba z vso požrtvovalnostjo takoj po nesreči podvzela vse ukrepe za reševanje ponesrečenih rudarjev in za preprečitev nadaljnjih možnih posledic eksplozije v drugih delih jame. Do zgoraj navedenih ugotovitev je komisija prišla po temeljitem pregledu tudi ostalih možnosti, ki bi lahko bile vzrok nesreči. Tako je Ijilo ugotovljeno, da eksplozijo treskavega plina niso povzročile kakršnekoli napake v električnih instalacijah in prezračevalnih napravah, ker so bile v trenutku eksplozije v stanju kot ga določajo predpisi, kakor tudi predpisano vzdrževane in pravilno priključene. Prav tako je bilo ugotovljeno, da eksplozije niso povzročile svetilke ponesrečenih rudarjev, ker so bile pravilno izdelane, preizkušene in pravilno vzdrževane. Komisija izključuje povzročitev zaradi kajenja, ker je pregledala kraj nesreče in oblačila ponesrečencev in pri tem ni našla cigaret, vžigalni\ov, vžigalic ali tobačnega prahu. Preiskava se nadaljuje Te oni po suetu Pred francosko-alžirskimi pogajanji Predstavniki francoske in začasne alžirske vlade se bodo danes sestali v Lausanni, da bi opravili tehiflčne priprave za začetek urad-nih francosko-aižirskih pogajanj. Napredovanje sil Patet Lao Tuje časopisne agencije poročajo, da se je na severni in vzhodni fronti v Laosu še poslabšal položaj uporniških sil generala Nosavana. Iste agencije tudi navajajo, da je sam načelnik uporniških vojaških enot priznal, da so sile gibanja Patet Lao dosegle nove pomembne uspehe na obeh frontah. Stališče ZDA do LR Kitajske V ameriškem zunanjem ministrstvu so uradno objavili, da bo ameriška vlada še nadalje nasprotovala sprejemu LR Kitajske v OZN. To so objavili v zvezi z vestmi, da pripravlja ZDA kompromisni predlog, po katerem bi tako LR Kitajski kot Cangkajšku priznali pravico do članstva v OZN. Brazilija bo obnovila diplomatske stike z ZSSR Po odredbi predsednika Quadrosa bodo lahko v prihodnje potovali braziljski državljani tudi v Sovjetsko zvezo, LR Kitajsko, Madžarsko, Bolgarijo in v druge vzhodne države, s katerimi Brazilija še ni navezala diplomatskih stikov. Prav tako so bile s predsednikovim sklepom razveljavljene poverilnice dosedanjim diplomatskim predstavnikom Litve, Latvije in Estonske, ki so zdaj v sklopu ZSSR. Zato domnevajo, da so tl ukrepi uvod v obnovitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Dajal ostane na položaju V OZN so sporočili, da je generalni sekretar Hammarskjčld sklenil za nedoločen čas obdržati indijskega diplomata Dajala za svojega posebnega odposlanca v Kongu. Kakor je znano, je šestmesečni mandat Dajalu potekel že konec prejšnjega meseca. Seja ObSS Trbovlje 'iiniiiimi] Ljudje in dogodki .......ni.mmmmmmmmmu V GVINEJI Na svojem potovanju po nekaterih afriških državah je v ponedeljek, 20. marca, predsednik republike Josip Broz-Tito s soproge in člani jugoslovanske delegacije prispel na uradni obisk v Gvinejo. V tej deželi sc bo mudil šest dni. S prijateljsko Gvinejo vežejo Jugoslavijo tesni stiki vse od oktobra leta 1958, ko si je ta dežela priborila neodvisnost. Predsednik Gvineje Sekou Tourč je bil pred dobrima dvema mesecema na obisku v naši državi. Sedaj vrača naš predsednik obisk predsedniku gvinejske republike, hkrati pa bo srečanje obeh državnikov nedvomno pripomoglo k še tesnejšemu sodelovanju med našima dvema državama in k utrditvi tistega gibanja v svetu, ki ga čvrsto zastopata cbe državi, gibanja neodvisnih blokovsko nepovezanih držav. Predsednika Josipa Broza-Tiia so v glavnem mestu Gvineje Co-nakryjn izredno prisrčno in prijateljsko sprejeli. Prvi dan njegovega bivanja v prijateljski Gvineji je bilo na Trgu žrtev veličastno zborovanje, na katerem sta govorila oba predsednika in na katerem je bil pozneje tudi mimohod šolske mladine, članov mladinske organizacije Demokratske stranke Gvineje, športnikov ter enot gvinejske vojske. Razen glavnega mesta države In razen političnih razgovorov, ki jih bo imel predsednik republike z gvinejskimi državniki, si bo predsednik Tito s spremstvom ogledal tudi nekatere kraje v notranjosti dežele. Tudi Gvineja sodi v vrsto dr- žav, ki so šele pred kratkim stopile na pot samostojnega razvoja. Kolonlallzaiorji so v deželi pustili veliko revščino in zaostalost na vseh področjih. Ro so odhajali, go celo demontirali nekatera podjetja in demolirall upravne zgradbe. Tako je pravzaprav Gvineja začela boj za svojo konsolidacijo in razvoj lastnega gospodarstva skorajda brez sredstev. Kljub temu je ob podpori celotnega ljudstva uspelo državi kaj kmalu konsolidirati svoj položaj Jn hitro doseči tisto, kar v obdobju kolonialnega sistema ni mogla doseči. Gvineja nedvomno predstavlja eno Izmed vodilnih sil v boju za osvoboditev in enotnost vsega afriškega ljudstva. , V svoji zunanjepolitični orientaciji stoji čvrsto na stališčih resničnih demokratičnih odnosov med narodi, na principih vzajemnega sodelovanja in nevmešavanja v notranje zadeve. Zato predsednika Titu in predsedniku Toureju ne bo težko najti skupnega jezika o vseh vprašanjih, ki zanimajo danes svetovno javnost in o vseh vprašanjih medsebojnih odnosov. Kakor vsem državam, ki se bore za lastno gospodarsko izgradnjo in za napredek v mednarodnih odnosih, tudi Gvineji Jugoslavija po svojih močeh pomaga, da čimprej prebrodi težave, ki nastopajo v izgradnji dežele. Ti odnosi se bodo z obiskom predsednika Tita v Gvineji nedvomno še okrepili v obojestransko korist In v korist miru v svetu. POPIS PREBIVALSTVA - važna družbeno-politiina naloga Popis bo Izvršen med 1. in 7. aprilom po stanju opolnoči med 31. marcem ln 1. aprilom Od zadnjega popisa prebivalstva pri nas je poteklo 8 let. V tem času se nastale med prebival- Analiza občnih zborov sindikalnih podružnic |s pokazala, da Imajo le-te premalo posluha za svoje naloge v podjetju ali ustanovi Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah so analizirali Izvršitev občnih zborov sindikalnih podružnic. Do seje predsedstva je imelo od skupno 57 sindikalnih podružnic 41 že občni zbor. Sindikalni svet je težil za tem, da uveljavi načela, postavljena v statutu Zveze sindikatov Jugoslavije, namreč da se ustanovi sindikalna podružnica v vsaki gospodarski organizaciji ali ustanovi, če so za to dani pogoji. Ze lansko leto se je to na- aiiiiiiimiiiiiiiiiimtiimiitniiiHiiitmmmiinitiiimiitnniimnni V HRASTNIKU 4. APRILA OBČINSKA KONFERENCA ZENA Izvršni odbor občinskega odbora SZDL v Hrastniku Je razpravljal na predlog Komisije za družbeno uveljavljanje žena o predlogu, da se za 4. april skliče občinska konferenca žena. Na konferenco bodo povabili vse žene, ki so vključene v aktivno delo' organov delavskega in družbenega upravljanja in raznih odborov družbeno-polltičnih organizacij. Vabljeni bodo pa tudi predstavniki SZDL, sindikalnih organizacij, organizacije LMS, občinskega ljudskega odbora ln gospodarskih organizacij. -ak »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. “ Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. -Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-148. -Letna naročnina 600 din, mesečna 50 din. -Posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. čelo uveljavilo ter se je število sindikalnih podružnic povečalo od 27 na 43. V letošnjem letu se je pa Izvedla decentralizacija tudi na področju trboveljskega rudnika, kjer so formirali samostojne sindikalne podružnice po obratih oziroma po ekonomskih enotah, tako da je sedaj vseh podružnic v občini 57. Iz do sedaj Izvedenih občnih zborov podružnic lahko povzamemo nekaj značilnih konstatacij. — Kljub temu, da so bili občni zbori nadvse zadovoljivo obiskani, niso na njih zaživele razprave ter so v njih predvsem sodelovali vodilni uslužbenci podjetij oziroma posamezni funkcionarji. Manj pa Je bilo sproščenih razprav o problematiki, ki so jo nakazali referati oziroma poročila. Čestokrat je bilo občutiti, da poročila niso bila sad kolektivnega dela celotnega vodstva sindikalne podružnice. Zgodilo se Je celo, da so te referate pisale tretje osebe v podjetju. Kakšne so bile značilnosti razprav? — V gospodarskih organizacijah so bile na dnevnem redu zahteve po strokovnem Izobraže- vanju, stanovanjska vprašanja ter nagrajevanje po učinku. Po ustanovah so največ razpravljali o oddihu In stanovanjskem vprašanju, In le na ObLO o nagrajevanju po delu. —Na področju obrtnih podjetij so načeli odnos komune do razvoja obrti predvsem vodilni uslužbenci In nekateri razgledani člani. V zvezi z Izpolnitvijo našega gospodarskega sistema je bilo nekaj trženj — predvsem računovodij — da napravijo »alarm« zaradi novih Instrumentov, nc pa da, bi sporedno pre-anallzirali notranjo organizacijo dela, proizvodnost in podobno. Spričo tega In vsega Je moralo predsedstvo ugotoviti, da je bilo doslej v kolektivih vse premalo resnosti za aktivizacijo ljudi za Izobraževanje. Ugotovilo se je nadalje, da je v vrsti kolektivov vse premalo posluha za naloge sindikalnih podružnic. Vse to pa narekuje, da bo moral ObSS posvetiti večjo skrb novoizvoljenim vodstvom podružnic z organizacijo seminarjev, nosvctovanil predsednikov In tajnikov podružnic, jim pomagati z obiski v podružnicah in podobno. T. stvom naše države velike spremembe, ki so izraz našega hitrega gospodarskega vzpona in njegovega razvoja. Te spremembe kažejo med drugim, da se kmečko prebivalstvo seli iz vasi v mesta in industrijska središča In se tam vključuje v gospodarsko in družbeno življenje. Spričo vseh sprememb, ki so nastale pri nas v zadnjih osmih letih od zadnjega popisa, je razumljivo, da so razpoložljivi podatki o prebivalstvu že močno zastareli. Ker pa vsaka država teži za tem, da ima o številu Ih socialnem sestavu svojih prebivalcev čimbolj natančne podatke, je razumljivo, da gremo sedaj znova v popis prebivalstva. To dolžnost pa nalaga naši državi tudi Mednarodno združenje za statistiko v okviru Organizacije združenih narodov, ki je določilo, | naj vse države v svetu opravijo popis prebivalstva istočasno in to okrog 1960/61. Zaradi tega je bližnji popis prebivalstva pri nas tudi mednarodna obveznost. Namen tega popisa jc, da zberemo popolne In natančne podatke o številu prebivalcev v FLRJ, o njihovem sestavu, o spolu, starosti In narodnosti, šolski Izobrazbi, poklicu, kvalifikaciji, zaposlitvi in v vrsti še drugih znakov, ki omogočajo popoln vpogled v stanje prebivalstva in tudi o značilnosti njegovega razvoja. Da bi zbrali te podatke, se morajo popisati vsi ljudje, ki bodo v času popisa na ozemlju naše države, ne glede na to, ali so naši državljani ali ne. Razen posameznikov se bodo ob tej priliki popisala tudi gospodinjstva, v mestih pa celo stanovanja. Ker se število prebivalstva nenehno spreminja (vsak dan se n. pr. v Sloveniji rodi po 80 otrok, 40 jih pa umre, še več pa seli), ne bi dobili prave podobe o stanju, če popisa ne bi Izvedli natančno Krajevni odbori bodo razpolagali z večjimi sredstvi kot v preteklem letu V predlogu proračuna občinskega ljudskega odbora Hrastnik za leto 1961 so predvidena znatno večja sredstva kakor lansko leto Ustanovitev občinskega sklada za šolstvo Oba zbora ObLO Trbovlje sta na svoji zadnji seji sprejela odlok o ustanovitvi občinskega sklada za šolstvo ter odločbo o Imenovanju članov upravnega odbora občinskega sklada za šolstvo. tudi krajevnim odborom. Posamezni krajevni odbori bodo prejeli od 200.000 din do 1,700.000 din. Krajevni odbori bodo tako prejeli pavšalne dotacije v višini 15 odstotkov od vseh vplačanih davščin na območju krajevnega odbora in namensko dotacijo. Po predlogu Komisije za družbeno upravljanje pri ObO SZDL bodo krajevni odbori takoj razpolagali s 70 odstotki sredstev; 30 odstotkov dodeljenih sredstev bodo pa smeli porabiti takrat, ko Delavski sveč« Sindikalna podružnica rudarjev in uprava Rudnika rjavega premoga Zagorje SE V IMENU VSEGA KOLEKTIVA IN SVOJCEV PONESREČENIH RUDARJEV NAJLEPSE ZAHVALJUJEJO PODJETJEM, DRUŠTVOM, USTANOVAM, ORGANIZACIJAM IN POSAMEZNIKOM ZA IZRAZE SOŽALJA TER GMOTNO IN MORALNO POMOČ, KI SO JO NUDILI OB HUDI NESREČI, KI JE PRIZADELA NAS KOLEKTIV. bodo na področju krajevnega odbora zbrali v isti višini krajevni samoprispevek državljanov. Krajevni odbori bodo poslej bolj zainteresirani za reševanje najrazličnejših problemov, ki jih sedaj komuna ni mogla reševati, krajevni odbori pa niso Imeli dovolj potrebnih sredstev. -ak Usluge servisov v Trbovl|ah V okviru stanovanjske skupnosti Trbovlje—Center deluje že več servisov. Tako imajo v tej skupnosti servis za vzdrževanje stanovanjskih hiš za razne obrtne dejavnosti, tako na primer kleparje, vodne inštalaterje, mizarje, tesarje, zidarje in ključavničarje. Prav tako deluje tukaj tudi servis za pomoč hišnim svetom v finančnem poslovanju. Te dni je pa začel delovati tu še nov servis, in to šivalnica ln krpalnica, pobirajo tudi zanke na nogavicah ter posojujejo gospodinjske aparate kakor sesalce za prah, loščllce za parket In podobno. Servis posluje vsak dan od 7. do 14. ure, ob torkih in petkih pa izjemoma od 7. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. Servis ima svoje prostore v hiši na Trgu revolucije št. 28. po stanju na določen dan. Zvezni organi so določili popis, ki bo prikaz stanja opolnoči, med 31. marcem in 1. aprilom 1.1. Popis sam bo pa opravljen od 1. do 7. aprila 1961. Sama Izvršitev popisa je obširno in težavno delo. Popisovalci bodo popisovali s pomočjo obrazcev, v katere vpisujejo odgovore na vprašanja. Osnovni obrazec je poplsnlca, s katero se popiše vsak posameznik. Gospodinjstvo se popiše z gospodinjskim listom, v mestih, v katerih bo popis stanovanj, bodo pa Imeli popisovalci tudi posebne stanovanjske listke z vprašanji, ki se nanašajo na stanovanja. Razen tega bodo občine obnovile register prebivalstva. Zato bo vsak stalni prebivalec nekega kraja Izpolnil tudi poseben obrazec za register. 1. do 7. aprila bodo popisovalci obiskali vsa gospodinjstva ln razdelili navedene obrazce. Kjer bodo ljudje znali obrazec sami izpolniti, jim bo popisovalec pustil prazne obrazce in se vrnil po izpolnjene. Kjer pa obrazcev ne bodo znali sami izpolniti, bodo povedali popisovalcu podatke za odgovore na vprašanja, ki jih vsebujejo ti formularji. Vse te bo nato izpolnil popisovalec. Ker bodo le-ti imeli zelo veliko dela, je prav, da jim pomagamo vsi in I da čimveč obrazcev izpolnimo , sami. 2c vnaprej naj družine j pripravijo posebne listine, kot so I rojstni listi, šolska spričevala, osebne Izkaznice, v mestih odloč-| be o točkovanju stanovanj Itd. I Da bi dobili pri popisu točne odgovore na vprašanje o poklicu, kvalifikaciji ljudi in še o nekaterih drugih vprašanjih gospodarskega značaja, so gospodarske organizacije in ustanove doline izpolniti za svoje delavce, uslužbence in vajeno« tako imenovani pomožni list. Te liste bodo pato izročili posameznikom, ki jih bodo oddali popisovalcem ob njihovem prihodu na domove. Ker je v popisnih obrazcih precej vprašanj, na katera bodo ljudje morali odgovoriti, se bo morda komu zdelo odveč, da bi na vsa vprašanja dajal odgovor. Toda k temu je zavezan s posebnim zakonitim določilom. Zato znova vabimo državljane, da z razumevanjem in sodelovanjem pomagajo čimprej ln kar najbolj točno izpolniti Vhtevno nalogo družbeno-političnega pomena. Državljani bodo obveščeni • prihodu popisovalca, zato apeliramo, da ostane v dnevih popisa doma vsaj po en član družine, ki bo lahko dal na vsa vprašanja točen odgovor. Na kratko po domovini POMOČ 12 PIONIRSKE ZBIRKE ZA ALŽIRSKE OTROKE Pionirji Jugoslavije so zbrali za pomoč alžirskim otrokom kakih 100 milijonov dinarjev. V tej akciji, ki je trajala piile tri mesece, je sodelovalo pol milijona pionirjev iz 6000 šol. Alžirskim otrokom, ki so zbežali v Tunizijo in Maroko, katerih je 60.000, so že poslali 4000 odeji 19. marca so jim pa poslali se 10.000 paketov z obleko in obutvijo, šolskimi potrebščinami in igračami. Alžirski otroci dobe tudi štiri montažne šole z vso opravo, v katerih bo prostora za 1000 učencev. Te montažne šole so zgradili v kombinatu »Šport* v Beogradu. 1 2 OD SKOPLJA DO OPATIJE ' '• Z AVTOBUSOM V 24 URAH Avtobusno podjetje »Proleter• v Skoplju bo odprlo avtobusno progo Skoplje—Opatija. Ta proga bo držala preko Beograda, Zagreba ter Reke do Opatije. Vozila bodo odhajala iz Skoplja po trikrat mesečno, in sicer 1., 11. in 21. v mesecu, iz Opatije se bodo pa vračala nazaj v Škofije 3., 13. in 23. v mesecu. Vožnja bo trajala 24 ur. Voznina bo ftala nekaj nad 3000 din. Če bo treba, bo ob določenih dneh obratovalo na tej relaciji tudi več avtobusov. — Ta novost je bila sprejeta z velikim veseljem in bo prišla prav zlasti dot Za čas od 23. 3. do 2. 4. nestalno s pogostimi padavinami in hladno. V jasnih nočeh slana. Sneg do nižin je !e zelo verjeten. Dr. V. M. v času dopustov. ENERGOKEMIČNI KOMBINAT V VELENJU POSTAJA STVARNOST Prejšnji teden se je zbralo v Velenju nad 100 predstavnikov vseh večjih gospodarskih organizacij Slovenije na ustanovnem občnem zboru pogodbene skupnosti za izgradnjo Energokemičnega kombinata v Velenju. Zbora se je med drugimi udeležil tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka. — Velenjski rudnik in v manjši meri tudi Termocentrala Šoštanj sta z lastnimi sredstvi naročila izdelavo investicijskega programa za izgradnjo frve faze EKK, ki naj bi proizvajal plin ter ga razpošiljal po ceveh do vseh velepotrošnikov energije na področju Slovenije. Ker pa ta velika izgradnja presega finančne možnosti velenjskega rudnika, bo treba skupnih prizadevanj in skupnih sredstev za uresničitev te gigantske zamisli. 3 4 NOV NAČIN FINANSIRANJA ZDRAVSTVENIH USTANOV V beograjskih Domovih za ljudsko zdravje, klinikah, bolnišnicah, dispanzerjih in zdravstvenih ustanovah bodo 1 1. aprilom t. I. uvedli nov način finansiranja. Namesto plačevanja zdravljenja po bolniških dneh bodo zdravljenje P..', čevali po dejanskih stroških in uspehih. Dohodke, ki bodo pri tem dosegli, bodo delili po pravilnikih o razdeljevanju osebnih dohodkov, ki jih bodo predpisale zdravstvene ustanove same. Podlaga nagrajevanju bo dejanski p?1' spevek vsakega posameznika k uspehu zdravstvene ustanov* kot celote. IZ2VI2GANI »ZLATI MIKROFON* V Beogradu je bil prejšnji teden dan vsejugoslovanske revije pevcev zabavne glasbe, na kateri podeljujejo najboljšim interpretatorjem popevk posebna priznanja — »Zlati mikrofon*. Letos so aobile takšno nagrado pevke Lola Novakovič, Anica Zubovič in Nada Kneievič. Razen teh so na reviji nastopali tudi drugi pevci. Ko so nagrajenim pevkam izročali priznanja in nagrade, je prišlo med poslušalci do burnega protesta, ker občinstvo z odločitvijo ni bilo zadovoljno. Največje priznanje je namreč žel Djordje Marjanovič. Potna dvorana je bučno protestirala in so ljudje na koncu zapustili dvorano, ne da bi prisostvovali zaključnemu delu koncerta, na katerem bi morale nagrajene pevke nastopiti kot zmagovalke. 5 Odprava prekomernega dtmlienfa v Zasavski dolini Vsi si želijo__ Na seji upravnega odbora STT Mnogo jc bilo razprav o tem vprašanju, posvetov jn pritožb na zborih volivcev in podobnega. Tudi na uredništvo našega lista je prišlo v zadnjem času več pisem, v katerih razni bralci vprašujejo, ali res ni r-.ogoče preprečiti prekomernega dimljenja iz Elektrarne Trbovlje. V zadevi smo sc obrnili neposredno na upravo tega podjetja, ki nam je dalo o stvari naslednje pojasnilo. V trboveljski Elektrarni povzroča saje kotel Borsig 60 t/h, ki je bil zgrajen leta 1938, z obratovaniem [ projektov LRS je predlagala, da se Za nove prijeme dela Veliko večja proizvodnja v Stroini tovarni Trboviie Vsi dosedanji rezultati dela in uvajanje ekonomskih enot v STT Potrjujejo znano načelo, da je pri delu vsaka minuta dragocena. Tako so v tovarni ob večji proizvodnji produkcijski stroški znatno manjši. Že se opazi vpliv ekonomskih enot, ki Jih jc v podjetju 31. Proizvodni načrt tovarne je letos precej večji, in to za 15 % proti lanskemu letu. Produktivnost dela se je povečala za 10 %. Novi ekonomski ukrepi — iskanje notranjih rezerv, odpravljanje težavnih proizvodnih problemov In že vrsta drugih momentov je vplivala na izboljšanje situacije, čeprav se ekonomske enote žc niso v celoti uveljavile. Prav značilno je na primer, da že prvi meseci letošnjega leta kažejo znatno zmanjšanje števila nadur, zniža- nje proizvodnih stroškov, ki so manjši kot planirani. Ekonomske enote sc v STT uveljavljajo, kar kažejo razni primeri. Mnogi ostanki materiala, ki so prej odhajali na Odpad, sedaj ne ostajajo več neuporabni. Samo s koristno uporabo takih ostankov so v podjetju prihranili G milijonov dinarjev. Velika prednost pri uveljavljanju ekonomskih enot je tudi ta, da so stiki med posameznimi tovarniškimi obrati postali tesnejši. Vrsto predlogov so prinesli razni člani kolektiva. Vsi imajo interes na tem, da vsak na svo’em delovnem mestu doprinese tisto, kar sc od njega zahteva in da je ekonomska enota v celoti dobro izkoriščena. Zavedajoč se odgovorne naloge, ki jo ima delovni kolektiv v iz- vrševanju proizvodnje, skrbe v Strojni tovarni, da vse delo poteka po planu, in to natanko za vsako delovno uro. 2e doslej uvedena statistična kontrola je pokazala dobre rezultate. v tovorni pa sc pripravljajo na fo, da še letos preidejo na samokontrolo, ki je še bolj učinkovita. To vprašanje se še proučuje, nato pa bodo sklepe izvršili. Člani kolektiva STT se za nov način dela zelo zanimajo. V tovarni se bodo še letos popolnoma poslovili od mezdnega sistema, ki ga doslej predstavlja še tarifna postavka. In tako je prav: vedno jc treba preiti na boljše in koristnejše, kakor so na primer rezultati statistične kontrole in uvedba samokontrole, ki je v načrtu. je pa pričel naslednje leto. Ta kotel je naročila še bivša Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani za tedanjo kotlovnico elektrarne, torej nekoliko nižjega, kot je bilo potrebno po izračunih in ima zaradi tega nepopolno izgorevanje premogovnega prahu. Po osvoboditvi je bil leta 1946 ta kotel priključen preko novega elektrofiltra za čiščenje dimnih plinov na novi, 110-me-trski dimnik. Prašenje okolice je bilo z novim dimnikom precej omejeno, saj pa ni bilo mogoče odpraviti, ker elektrofiltri ne lovijo čistih saj, ker jih ni mogoče naelektriti. V povojnem obdobju je bilo opravljeno več meritev, ki so jih napravili strokovnjaki za odpravo saj. Samo ti stroški so stali podjetje okrog 1 in pol milijona dinarjev. V letu 1957 je dala Elektrarna Trboviie v izdelavo podjetju »E'~k-troprojekt« v Ljubljani investicijski program za rekonstrukcijo kotla Borsig. Projekt je bil izdelan v 3 variantah ter so znašali projektivni stroški 2 in pol milijona dinarjev. Republiška komisija za revizijo LJUDSKA TEHNIKA STT JE ZBOROVALA Ljudska tehnika v Strojni tovarni Trbovlje je gotovo ena najbolj delavnih organizacij med gospodarskimi podjetji v trboveljski komuni. Obračun svojega dela je imela ta organizacija v petek, 17. marca, ob kateri oriliki je sprejela program za bodoče delo. Med ostalim nakazuje bodoči program Ljudske tehnike v STT pomoč pionirjem pri njihovih letošnjih pionirskih igrah. lis ‘V ' * fe M-s- r -— " *>■- Pogled na nove zidake eleklroflllrskcga pepela dimenzije 25 X 25 X14 cm. Povprečna teža jc 10,15 kg, Prostomlnska teža povprečno 1,24 kg/dm*. Votlost povprečno 20 %, tlačna trdnost, preračunano prazno za polno - 150 kg/cm« do 200 kg.Tlačna trdnost na dejanski prerez 180 kg/cm* do 240 kg. Toplotna Izolacija -10,45-0,55. Zvočna izolacija 50-60 decibelov. Vpijanje vode 15-25 %. Odpornost proti zmrzovanju: pri temperaturi — SO* C je opeka odporna proti 10-kratnem zamrzovanju Nova tovarna zidakov ob Savi tšovi zidaki si utiralo pot Dan za dnem odhajajo polni vagoni izpred nove Tovarne zidakov pri trboveljski elektrarni v široki svet za gradnjo novih objektov, stanovanjskih naselij in podobno. Od otvoritve tovarne, sredi lanskega deeembra, je opaziti v njej že viden napredek. Proizvodnja opeke je vsak dan večja in boljša. Se vse letošnje leto bo tovarna v poskusni proizvodnji. nato pa bo prešla na izdela-splošno predpisanih oblikovan-cev oziroma zidakov, se pravi na format 28,5 X 18,5 X 18,5 cm. Tovrstne zidake bo možno cepiti v manjše gradbene elemente, ki so najpripravnejši za vse mogoče zidave in oblike. Proizvodnja, kakor že omenjeno, raste iz dneva v dan. Do Pogled v notranjost obrata novef Tovarne zidakov I1 glede dobave hidri ranega apna, j | s»j ga je bilo treta pošiljati iz j Splita in Anhovega. To pa sedaj | ni več potrebno, ker je prejšnji ( teden že pričel delovati nov ( obrat pri Industriji gradbenega ) materiala v Zagorju, ki bo do- | bavljal zadostne količine hidri- ( ranega apna v novo tovarno zi- h dakov. Za tovrstno opeko vlada med(i potrošniki veliko zanimanje ter|* je položaj z njo tak, da proiz-l! vodnja trenutno še ne dohaja1' povpraševanja. Vso prodajo ope- , ke je prevzelo trgovsko podjetje^ »Železnina« v Trbovljah, nadalje podjetje »Cement-opoka«, Ljubljana ter »Metalka« v Ljubljani. Lena novega zidaka je sedaj 57 dinarjev za kos, njegov volumen pa je za 4,7 % večji od klasičnega zidaka oziroma opeke. Važno pri proizvodnji teh zidakov je še, da se izboljšuje j1 njihova kvaliteta po lzkušnjabl' iz dneva v dan. Važno je nadalje, da tovarna Izdela dnevno povprečno 5 vagonov opeke in(l da so proizvodnja veča. Zidakov bo torej dovolj, žari sani transport pa tudi ne bo pa-{1 sobnih težav, ker je železnica lel * glede na starost kotla Izvede najce-nejša varianta. Ta je bila opravljena lansko leto in se stroški rekonstrukcije znašali okrog 50 milijonov dinarjev. Vendar se navzlic preureditvi kotla zgorevanje v njem ni bistveno spremenilo. Konec lanskega leta je pa uprava podjetja dala v izdelavo »Elektroprojektu« v Ljubljani investicijski program, čigar izdelava je stala okrog 9 in ool miliiona dinarjev, .medtem ko bodo stale celotne investicije z zamenjavo navedenega kotla po približnih cenitvah 1 milijardo 200 milijonov dinarjev, kar seveda ni maihna investicija. Da se pa čimbolj omeje saje v zasavski dolini, je bilo z bremenilno službo pri upravi Elektrogospodarske skupnosti Slovenije dogovorjeno, da obratuje predmetni kotel največ s 45 t/h, to je obtežba kotla, ko je izgorevanje še zadovoljivo. Lansko leto je bilo obratovanje tega kotla po izvršeni rekonstrukciji izredno kratko, sai je kotel delal le v nujnih primerih. Od meseca julija do novembra 1960 je kotel obratoval le 80 dni s povprečno obtežbo, medtem ko v mesecu decembru sploh ni delal. Letošnje leto je kotel obratoval v januarju 13 dni s povprečno obremenitvijo 41 t/h, v februarju pa samo 10 dni s povprečno obtežbo 43 t/h. V dopisih, ki smo jih preieli v uredništvu, pravijo ljudje:. »Življenje prebivalcev v tem kraju je zagrenjeno zaradi neodgovornega početja Elektrarne v Trbovljah in da ljudje zahtevajo, naj se enkrat za vselej odpravi ta umazanija — vendar da do sedaj še ni nihče ničesar ukrenil Rlede izboljšanja položaja.« — Vsi se prav dobro zavedamo — pravijo v pismu — kako potrebna nam je električna enorgiia, vendar smo mnenja, da je trebi gledati tudi na človeka, na zdravje liudi, da pa teh stvari v trboveljski Elektrarni do sedaj šz ne dojemajo. Iz prej navedenih pojasnil o vpra- šanju je pa razvidno, da je bila odprava saj iz trboveljske elektrarne stalna skrb podjetja, vendar je treba pomisliti, da slabe zapuščine predvojnega kapitalističnega sistema v naši družbi' ni mogoče odpraviti čez noč. Velika vsote denarja, ki sc bile že izdane za odpravo tega problema, so dokaz dobre volje kolektiva Elektrarne Trbovlje in njenih upravnih organov. Če k temu še dodamo, da podjetje vsako leto izplača okrog 1,200:000 din kot odškodninski zahteyek okoliškim kmetom na področja občine Trbovlje in Hrastnik, o katerih izdatkih so morali razpravljati samoupravni organi Elektrarne, je dokaz, da vsi v podjetju čutijo odgovornost in težino problema, ki ga je treba rešiti. Da pa nekateri ljudje kar tjavdan trde, »da se nihče za stvar ne briga«, je pa dejansko obrekovanje, ki ga ni zaslužilo ne vodstvo Elektrarne ne njeni samoupravni organi. Z zamenjavo kotla oziroma napravo novega objekta, za katerega je potrebna investicijska vsota 1 milijarda 200 milijonov dinarjev, se bo po zagotovilu pristojnih činite-liev tudi vprašanje saj v zasavski dolini rešilo. To si želijo prebivalci, ki žive v tej dolini, prav tako pa tudi celoten kolektiv trboveljske Elektrarne. SEDAJ PODJETJE »ELIT« Pred kratkim je podjetje »Elektro-Standard« ▼ Trbovljah razpisalo natečaj za novo ime podjetja. Do predpisanega roka se je oglasilo več interesentov, ki so glede novega imena podjetja prinesli 35 predlogov. Posebna komisija, ki je bila v ta namen imenovana, ni sama razpravljala o tem vprašanju, temveč celotni delavski svet. Odločili so se, da bo novo ime tega podjetja »ELIT« (Elektro-kovinska industrija Trbovlje). Od 100 na 350 zaposlenih Svetlejše perspektive elektrokovinske industrije Trbovlje — Iz malega '.raste veliko — tako pravi pregovor. Če kje drži, potem velja n pregovor za mlado podjetje »Elektrostandard« v Trbovljah, sedaj »ELIT«. V podjetju so začeli skorajda iz nič. Medtem ko so leta 1958 pri 72 zaposlenih nstvarili ie 64 mtlij-jonov dinarjev bruto proizvoda, so ga lani pri 100 zaposlenih dosegli le blizu 180 milijonov. O nadaljnji razširitvi tega podjetja so mnogo razpravljali na sejah občinskega zbora proizvajalcev, v samem kolektivu in še drugod. Na pobudo občinskega zbora proizvajalcev v Trbovljah se je pred kratkim sešla posebna komisija ▼ Investicijskem biroju v Trbovljah, ki so jo sestavljali inž. Cuderman od Izvršnega sveta LRS in inž. Jenčič, direktor Investicijskega biroia v Trbovljah Marijan. Ahačič, direktor podjetja »Rudis« v Trbovljah Milan Kožuh ter načelnik za finance ObLO Trbovlje Maks Černe. Na tem posvetovanju so se razgo-varjali o nadaljnjem razvoju podjetja »Elit«. Sklen;li so, da se podjetje razvija naprej in da bi notta-lo mehanizirana oplrmenitilnica barvnih kovin ter strojna obdelo-valnica za razne Industrijske izdelke. Podjetje bi proizvajalo polin-dustrijske izdc'ke ter fasonsho vijačno blago, Sama livarna bi bila pri rem udeležena s 50%. Druga veja iz centralne livarn" bi bila proizvodnja artiklov za široko potrošnjo, predvsem drobnih gospodinjskih aparatov, pripomočkov ža rezanje krompirja, mešalcev in podobno. Zelo važno ic, da bo v oddc'k'.< livarne podjetja mogoče zanosliti izključno nekvalificirano delovno silo, ker bo celotno delo potekalo avtomatično oziroma polavtomatič-no s stroji. S tem, da je občina Tr-hovlje podjerie opronila plačila orišpevka dohodka, bo le-to lahko nakupilo prepotrebne stroje — avtomate, s katerimi bo mogoče proizvodnjo znatno razširiti in povečati. Revolverski avtomat je že prispel iz Češke ter stane 11 milijonov dinarjev in je najnovejšega tipa. Novi avtomat je že nameščen ter bo najprej v preizkusni proizvodnii, s 1, lunijem t. 1. bodo pa na njem pričeli z redno proizvodnjo. Do konca meseca marca bo !■"•’?-lan celoten elaborat rekonstrukcije in razširitve podjetja »Elit«. Po končani rekonstrukciji bo podjetje »Elit«, če se mu bo posrečilo dobiti potrebne kredite, povečalo delovno silo od sedanjih 100 na 350 ter bruto dohodek od semnjih 1E0 milijonov na 800—900 milijonov dinarjev letno. In kar je še posebno važno: pod;etje bi lahko zaoosldo predvsem nekvalificirano delovno silo, zaradi česar je posebno priporočljivo, da se rekonstrukcija podjetja »Elit« čimprej • V» izvrši. NOV NAČIN OCENE DELOVNIH MEST Nov način ocenitve delovnih mest, ki so ga uvedli v trboveljski Elektrarni n"“'csto tarifnih do-stavk, se kar dobro uveljavi ;a. Pred tem ie morak vsakdo, ki je bil p-e-me^čen na novo delovno mesto, čakati 14 dni, da jc dobil izplačano tarifno ''ostavko, ki je b’H določena za risti delovni kraj. Po novem načinu izplačevanja to seda; odnn-de. Po novem sistemu prinada vsa-kom”- nl«ča za de’ovno mrro, k:er dela, že takoj prvi dan. Pred-nos' nove o~enc delovnih mest !e nacMk: v tem, da nobeno ni sla)-’e plačano, izvzemši primer, če :e bil nekdo premeščen po kazni ali zaradi kakšnega disciplinskega prekrška. V S030T0 OBČNI ZBOR SINDIKATA STT Sindikalna, podružnica pri Stro!-ni tovarni v Trbovljah bo imel« svoj redni letni občni zbor v sobot«. 85. marca ob 17. uri v domu Partizana v Trbovljah. Razen dejavnosti sindikalne podružnice same. bodo na občnem zboru temeljito obravnava!! notranje probleme svo/eja podjeti* ter lavm.ian.Je začrtane eelo'ne rekonstrukcije Strojne tovarne Trbovlje. Vug uti za vagonom odhaja z zidaki za široko potrošnjo Gradnje z novimi zidaki ne potrebujejo stilnega ometa — tudi ie prednost nove opero ; nove 3 ljene d.iHimHHUUimiuiiiiuiuiiHnuiuuiitmiiiimmituiiHiimuHiiniiiuuiutiiumtiiiimiumuimimiiuiimii!11""'« NAGRADNO ŽREBANJE PREŠERNOVE DRUŽBE Dne 9. marca 1961 je bilo v prostorih uprave Prešernove družbe v Ljubljani žrebanje nagradne križanke, objavljene v Koledarju PD za leto 1961. Komisija je izžrebala: Radijski tranzistor prejme Albina Riedl, Leskovec pri Krškem; 10 bogatih knjižnih nagrad dobe: Stevo Pivk, Po-iarevacj Miloš Bašin, Ljubljana; Toša Gnezda, Unec; Franc Ahlin, Arhpolje pri Kamniku; Metod Špindler, Pekel-Ma-ribor-Košaki; Janez Rožman, Pesje; Karlo Pesjak, Kovor; Angela Vomer, Maribor; Stojan Mušič, Koper; Jože Lipič, Salovei v Prekmurju. POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE! Zaradi knjižnih sejmov v Ljubljani in Mariboru je rok za vpisovanje v članstvo Prešernove družbe podaljšan do 5. maja t. 1. nepreklicno. Pohitite z vpisovanjem! PREŠERNOVA DRUŽBA linninnnmiiitiiMiitimniimiiimiinumimmiiiinniiniiniiiiiiiHnmiiiimiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniuiiiimiiiiiiiiiiiiilut Bralci nam pišejo Novice iz Jevnice f VSAKA HIŠA 40J300 DINARJEV Obisk. — »Na? namen je dvigniti storilnost v tovarnah, a ne na račun delavstva, temveč na račun strojev^ — je poudaril pred dnevi to-vari? Pungerčar, predsednik ObLO Litija, na zboru volivcev v Jevnici. Ljudje so z veseljem sprejeli v svoji sredi predsednika občine ter republiškega poslanca Humberta Gačnika in tajnika ObLO Litija, ki so prišli med jevniške volivce, da slišijo njihove težave in jim pomagajo. Vodovod. — V Jevnici si bodo Zgradili vodovod. V ta namen bo vsaka hiša prispevala 40.000 din. — Zajetje vode je že precej urejeno. Mnogo bodo ljudje napravili z udarniškim delom. Treba bo pa pomagati tudi z denarjem, saj je v kraju zadružni dom, šola in razen železniške postaje privatne hiše. — Predsednik občine je predlagal, da bi odprli svoj račun in na občino poslali podrobnejši proračun — tovariš poslanec je pa obljubil, da bo skupno z drugimi posredoval v Ljubljani za pomoč Jevnici. Luč. — Vsak dan se iz Jevnice odpelje nekaj sto delavcev v službo z vlakom. Mnogi se vračajo pozno ponoči. Delavci bi radi imeli vsaj dve luči, zlasti sedaj, ko regulirajo potok in je v temni noči nevarnost za nesrečo večja. To vprašanje bodo skušali urediti. Spomenik NOV v Jevnici. — V proslavo 20-letnice ljudske revolucije bodo v Jevnici postavili spomenik padlim borcem. Odkrili ga bodo na Dan borca, 4. julija 1.1. Most preko Save. — Dve bližnji vasi — Senožeti in Jevnico — loči reka Sava. Leta 1959 so v kraju postavili most. Med mostom in Jevnico je pa prod, ki ga Sava cesto poplavlja. Zato so domačini sami začeli graditi nasip. Napraviti bi bilo pa treba še betonski podaljšek od mostu do sidra, v kateri namen bi bilo potrebno že pol milijona dinarjev. — Preko mostu gre dnevno okoli 150 delavcev, največ v Ljubljano. Važen bo prehod čez železni- co. Tovariš poslanec je obljubil, da bo posebna komisija skušala najti najboljšo pot preko železnice. Lopa za mrliški vaz. — V Jevnici- bi nujno potrebovali tudi lopo za mrliški voz. Prostor zanjo že imajo. Zgraditev lope bi bila potrebna, ker stoji mrliški voz cesto zunaj na prostem, kjer se kvari. Na zboru volivcev so »e pogovorili še o cestah, o kulturnem življenju, o zadružnem domu, o pomenu Zasavske Ceste itd. — Nazadnje so sprejeli predlog občinskega proračuna in predlog o kmečkem zavarovanju. — Sestanka So se udeležili tudi Senožečam, ki so izrekli željo, da bi bili vasi Senožeti in Jevnica pod eno občino. Potem bi se lahko Več Krvodajalcev Na občnem zboru organizacije RK na Mlinšah se je zbralo kar 60 članov, ki so pregledali lanskoletno delo in sprejeh načrte za delo v prihodnje. Ob tej priložnosti so razdelili med najpotrebnejše nekaj oblačil; nekatere socialno šibke starejše ljudi so pa predlagali občinskemu odboru RK Zagorje za pomoč v obliki živil. Onemoglim je pa dala osnovna organizacija RK pomoč iz lastnih sredstev. Zadnje krvodajalske akcije se je udeležilo 10 članov RK iz Mlinš. Menili so pa, da bodo za prihodnjo krvodajalsko akcijo pridobili več članov. Na zaključku občnega zbora je članstvo obsodilo zadnje dogodke v Kongu m poslalo protestno resolu- tudi šoli ^združili in tudi kulturno cijo občinskemu odboru RK v Za-ter politično življenje, saj je obe na- gorje. selji do sedaj ločila samo Sava. 1 L G. Iz Radeč in okolice TRIBUNA BRALCEV Že dvakrat je bilo objavljeno v pismo, ki smo ga v skrajšani ob- tej naši rubriki nekaj pisem naših bralcev s prošnjo, da prizadeti odgovorijo na pisma bralcev. Žal pa smo doslej prejeli le odgovor uprave NK Rudar iz Trbovelj, ostali pa se še niso oglasili. Čudno, ali ne? ZAKAJ ZVIŠANJE VOZNIH CEN V ZAGORSKEM AVTOPREVOZU 15. marca me je močno presenetilo Zvišanje cen pri zagorskem Avtoprevozu, zlasti še, ker je zvišanje kar občutno. Za primer naj navedem 'samo relacijo Zagorje — Trbovlje (ObLO). Pred podražitvijo je veljala vozovnica 70 din, zdaj pa 100 din, ali za skoro 43 % več kakor preje. Vem, da so se povečale cene bencinu in nafti, vendar ne toliko, da bi opravičile tako znatno zvišanje cen. Zdi se mi, da bi se dalo z boljšo organizacijo dela in uvedbo ekonomskih enot in z doslednim nagrajevanjem po opravljenem delu tako izboljšati finančno stanje tega podjetja, da bi ne bilo treba tako znatno zvišati cene. A. O., Zagorje DVE MINUTI NI MOGEL POČAKATI? Prosim, da mi Avtoprevoznišlvo pojasni, zakaj šofer Plajhnar zadnji četrtek na mogel na železniški postaji v Trbovljah počakati motorni vlak, ki prihaja nekaj minut čez 11. uro, istočasno s potniškim vlakom za Ljubljano. Izvedel sem, da mu je prometnik povedal, da ima motorni vlak samo dve minuti zamude, a je vseeno odpeljal. Blizu 20 potnikov je zaradi tega omenjenega dne pešačilo proti Trbovljam. K. I., Trbovlje Se enkrat: KAJ JE S KINEMATOGRAFOM V RADEČAH? Franci Okoren, električarski vajenec, nam je pred dnevi poslal liki objavili v zadnji »-Tribuni bralcev« pod naslovom »Saj je s kinematografom v Radečah?« Tik pred zaključkom redakcije smo pa prejeli od omenjenega pisca še pismo naslednje vsebine: »Podpisani Franci Okoren sem bil nekaj časa pomočnik kinooperaterja v Radečah. Ravno v času, ko sem priobčil ta članek, me je uprava kina zaradi nepravilnosti odslovila. V jezi sem priobčil navedeni članek. Upravi se zahvaljujem, da je zadevo uredila sporazumno z mojimi starši.« Da ne bi tudi vnaprej prišlo do takih nevšečnosti, opominjamo vse bralce in naročnike, ki želijo sodelovati v tej naši rubriki, da naj stvari prej preverijo, ker zanje po objavi tudi moralno odgovarjajo. Ne želimo namreč, da bi Tribuna bralcev postala Tribuna za obračunavanje osebnih vprašanj. Uredništvo Pojasnilo NK Rudarja — Trbovlje Na vprašanje v rubriki Tribuna bralcev, »Kako je z NK Rudarjem pred startom«, dajemo tovarišu S. J. in ostalim ljubiteljem nogometa v Trbovljah naslednja pojasnila: 1. Ker se teikme — priprave za spomladanski del ligaških tekmovanj, ' igrajo pretežno v mesecu februarju, moramo skleniti pogodbe že v začetku januarja. Do pogodb o povratnih srečanjih ni prišlo zaradi tega, ker so pri nas v tistih dneh, ko bi morala biti odigrana povratna srečanja, navadno slabe vremenske razmere, ki niso primerne za igro, tako za igralce kakor tudi za travnato igrišče. Zato smo pripravo omejili samo na srečanja v toplejših krajih. Dokaz za upravičeno bojazen je pa zadnja tekma s Soboto, ki je bila kljub poznejšemu terminu odigrana v težkih — za igro skoro nemogočih pogojih. 2. NK Rudar ima po nekaterih večjih kolektivih svoje poverjenike, ki se trudijo, da bi člani lahko čimprej izpolnili svoje obveznosti do društva. Razen tega lahko vsi člani plačajo članarino tudi dvakrat tedensko, in to vsak torek in petek od 18,—20. ure v tajništvu v domu Rudarja. V času ligaških tekmovanj pa lahko člani poravnajo članarino pri blagajni na stadionu tovarišu Šuštarju, in to pred vsako tekmo. Želimo pa, da bi se nekateri naši poverjeniki malo bolj potrudili, prav tako pa, da bi se vsi člani zavedali obveznosti, ki jih imajo glede članarine da svojega društva. 3. Uprava NK Rudarja želi imeti čimtesnejše stike s članstvom kakor tudi z ostalimi ljubitelji nogometa. O tem je razpravljal tudi občni zbor nogometne sekcije in se bodo v bodoče predvsem s klubskimi prostori v domu Rudarja razmere obrnile na bolje. O vseh važnih vprašanjih o delu nogometne sekcije odloča upravni odbor na svojih rednih in izrednih sejah ter tu o kakšnem; »preveč ozkem krogu« ni mogoče: govoriti. Sestave moštva za posamezne tekme pa napravijo trenerji sami. Uprava NK Rudarja — Trbovlje \ V Vrhovem zelo aktivno sodelujejo pri gradnji nove šole. Družbene organizacije so dale do sedaj k tej akciji že lepo število prostovoljnih delovnih ur pri zbiranju lesa, preskrbi peska itd. Predvsem je treba pri delih pohvaliti domačo mladinsko organizacijo. V radeški Papirnici pripravlja dramska družina odrsko delo »Dedinja«. Kaže, da bo igra naštudirana do prve polovice aprila. Razen tega ima igralska skupina v načrtu pripraviti v tej sezoni še eno igro. PROSVETNI DELAVCI LITIJSKE OBČINE NA SESTANKU Prejšnji teden so se člani sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev spet zbrali na sestanku. Razpravljali so o »Jugoslovanskih pionirskih igrah«, o pevski reviji otroških in mladinskih zborov, o prvomajskem izletu in še o marsičem. Drugi del sestanka je pa obsegal predavanje tov. Draga Vončina, pedagoškega svetnika iz Ljubljane. Govoril je o novem zakonu finansiranja v šolstvu. — Posebno je poudaril pomen šolskih odborov. Navedel je lep primer šolskega odbora iz Zagorja. Zal pa je treba omeniti, da se posamezni šolski odbori ne brigajo dovolj za svoje naloge. Po novem zakonu o finansiranju v šolstvu se bo moralo to precej spremeniti in delo šolskih odborov poživiti. Ob zaključku sestanka smo so zahvalili za trtfd iti delo tov: Inšpektorju Ivanu Tometu, ki odhaja na novo službeno mesto. Začasno je na njegovo mesto imenovan ravnatelj osemletke v Gabrovki tov. Jože Grošelj. M. D. Športno igrišče v Radečah. — Gradbeni odbor za športno igrišče v Radečah je že napravil načrt dela. Igrišče bodo s prostovoljnim delom gradile mladinske delovne brigade v juniju in juliju. Sredstva za to gradnjo bo delno prispevala stanovanjska skupnost ter še drugi lokalni in občinski organi. V Jelovem ima krajevni odbor za letošnje leto v svojem programu nadaljevanje gradnje ceste v Podkraj in popravilo drugih poti v vasi. Do sedaj je mladinska organizacija opravila že precejšnje število udarniških ur, pričakujejo pa sodelovanje tudi vseh drugih družbenih organizacij za izvedbo potrebnih del. V ta namen so sklicalr skupno sejo. Četrti televizor na radeškem področju. Sindikalna podružnica Papirnice je pred nedavnim kupila televizijski sprejemnik za potrebe delovnega kolektiva. Televizor bodo postavili v tovarniško menzo. — Zaradi odličnega sprejema vlada za sprejemnik veliko zanimanje. Pričetek del za cestno razsvetljavo. — Stanovanjska skupnost v Radečah pospešeno dela na ureditvi razsvetljave skozi mesto. Drogovi so že prispeli in trenutno že betonirajo betonske podstavke. Skupno je predvideno 40 cestnih svetilk. 02 SPOROČA LITIJA V petek, 10. marca ob 20.30 uri je začelo goreti v Volšah. Pogorelo je 20 arov gozda, last Vinka Pod-bevška iz Volš. Gozd je bil poraščen z mladimi iglavci in znaša škoda okrog 50.000 din. Doslej še niso ugotovili, kako je prišlo do požara. Sklenajo pa, da je moral verjetno nekdo, ki je šel po peš poti iz Volš proti Klenku, odvreči cigaretni ogorek. V nedeljo, 12. marca, se je ob 14.00 pripetila hujša prometna nesreča na cesti III. reda pod Vogcn-špergom. Traktorist Ciril Pangeršič je vozil traktor S-11661 s prikolico v smeri pfoti šmartuu, na nepreglednem ovinku mu je pa pripeljal nasproti motorist Slavko Ceglar. Ko je Pangeršič zagledal motorista, je iz neznanega vzroka zavil na levo in zaprl motoristu pot. Slavko Ceglar je bil huje telesno Za 1,180.5^0 din izrečenih kazni Sodnik za prekrške pri občinskem ljudskem odboru Litija je prejel v lanskem letu v upravno kazenski postopek 934 predlogov. Število predlogov je proti koncu leta precej naraščalo zaradi strožjih ukrepov na področju cestnoprometnih predpisov in prekrškov zoper javni red in mir. Znatno več je pa bilo tudi primerov, da kom motornih vozil začasno od-so dobili organi LM na cestah voznike motornih vozil brez potrebnih vozniških dovoljenj. Zaradi prekrškov zoper javni red in mir je bilo lani na področju litijske občine kaznovano 246 oseb, 197 oseb pa zaradi cestnoprometnih prekrškov; od tega 6 vinjenih kolesarjev in 6 vinjenih voznikov motornih vozil. V treh primerih so bila vinjenim vozni- VTISI S POTI PO Sl ja, Uta, sadje in drugo. V industrijskih paviljonih v naravni velikosti postavljen na ........ ........ umetno urejenem delovišču tako, prikazani uspehi na ‘področju črne da dobiš pravo sliko obratovanja, in barvne metalurgije, industrije Podrobnosti ne bi opisoval, pri-premoga in plina, kemijske indu- pomnil bi le, da so stroji dobro tn strije, avtomobilske strojegradnje itd. Poseben paviljon je razvoju atomike. Ta del razstave je bil posvečen Obiskali smo tudi največjo prikazujejo vse poljedelske kul-stalno razstavo industrije in po- ture; J. industrijski paviljoni, ki Ijedelstva. Ta je v neposredni bli- prikazujejo vse veje industrije; 4. g zini glavnega mesta Sovjetske paviljoni za kulturo in prosveto, zveze, Moskve. Površina razstav- Razstavljeni predmeti govore of* nega prostora znaša čez 200 ha, velikih spremembah, ki so se iz-,,. . vendar že ne zadošča več in jo vršile od velike oktobrske revolu-nameravajo v naslednjih le ti le cije v ZSSR. Prvi oddelek je po-razširiti. Zgradili so okrog 300 svečen tej revoluciji. Tu je med objektov s skupno prostornino 2 drugim razstavljen tudi rdekret o milijonov kvadratnih metrov. Na zemlji« in rdekret o miru*. Dru-razstavisčncm prostoru so široki gi oddelek prikazuje socializacijo trgi s parki, vodometi in ribni- in industrializacijo zemlje z veli-, ki. Samo asfaltiranih in betonskih kimi diagrami in obširno statisti- ; cestišč je preko 300 km. Trg ob- Teo. , * krožajo paviljoni posameznih re- Tretji oddelek zajema ^kolhoz, publik in oblasti. Vsi so zgrajeni rištvo. Tu je iz statističnih po-v stilu posameznih republik. Zla- datkov razvidno, da ima SZ sesti paviljoni azijskih republik so daj 92 tisoč velikih kolhozov s s svojimi stebri, strehami in vo- 600 milijoni ha zemlje, 3200 dometi izredna posebnost. Sredi sovhozov, okrog 10.000 traktor-trga sta dva velika ribnika, obda- skih postaj z 2 milijonoma trak-na z gredami cvetlic. Vse to se- torjev in 300.000 žitnih kombaj-stavlja arhitektonsko celoto, ki s tiov. svojo slikovitostjo človeka pre- Tudi ostali paviljoni so urejeni seneča. na podoben način. V vsakem sp Razstava je v «lavnem razdelje- razstavljeni predmeti, ki jih pri-na takole: 1. glavni paviljon in dobivajo oziroma izdelujejo alt paviljoni posameznih republik; 2. predelavajo v posameznih repub-poljedelski paviljoni, v katerih l:kah, in sicer rude, stroji, ztvmore- industrije, kvalitetno izdelani in da so tudi po svoji zunanjosti lepi za oko. Neprekosljivi so Rusi v izdelavi rudarskih kombajnov. V tem pogledu celo prekašajo Američane. , Razstava je izredno velikega posebno zanimiv, mnogo volj kot pomena za vzgojo kadrov, kajti kmetijski. Največ časa smo pre- vsaje stroj, ki ga pričnejo serijsko bdi v paviljonu strojegradnje, kjer vdelovati, pride takoj na razsta-je tudi poseben oddelek za rudar- VQ 7'ako si študenti in strokov-sko strojništvo. Sleherni stroj je mm| i§L Petrov dvorec v Leningradu n jaki lahko takoj ogledajo najnovejše pridobitve v naravi, torej ne zgolj iz suhoparnih knjig. Pod strokovnim vodstvom študenti lahko tudi sami preizkusijo stro-je. \ V vsakem paviljonu so vodiči, ki detajlno obrazlagajo razstavljene predmete in opozarjajo na razne diagrame, statistike in druge zanimivosti. To razstavo si ogle-t da dnevno več kot 10.000 ljudi. X ureditvijo stalne razstave so se ukvarjali sovjetski riovatorji, arhitekti, slikarji, kiparji in še drugi umetniki ter tisoči delavcev, ki so z rokami izdelali to, kar so si zamislili specialisti. Najlepši je pa razstavni prostor zvečer, ko povsod zažarijo žarometi v različnih barvah. Ko zaprejo paviljone, se odprejo kavarne, restavracije, kino dvorane, gledališča, skratka — ves velikanski razstavni prostor se spremeni v veselični prostor. Sovjetski ljudje se tedaj sproste in zabavajo po napornem vsakdanjem delu. (Nadaljevanje prihodnjič) vzeta vozniška dovoljenja. 44 oseb je bilo kaznovanih za- radi gozdnih prekrškov. Ti so posekali brez sečnih dovoljenj skupno okoli 280 kubičnih metrov lesa. Kaznovano pa je' bilo tudi 3G mladoletnikov, in sicer zaradi pretepov, neredov, ker niso imeli osebne izkaznice in zaradi prekrškov o prometu na javnih cestah. Sodnik za ljudskega odbora Litija je v lanskem letu izrekel skupno za 1 milijon 280.500 dinarjev kazni, od tega zneska odpade na občinski cestni sklad 360.400 din. — Kazni plačujejo zelo neredno^ Nad 50 odstotkov kaznovanih oseb plača kazen šele po določenem roku — ker TNZ OLO Ljubljana pred izvršitvijo zaporne kazni (če sc denarna kazen ne plača v določenem roku, se ta spremeni v zaporno kazen) še enkrat opozori kaznovane 09ebe za plačilo kazni. poškodovan in prepeljan v bolnico, na motorju je pa za okrog 30 tisoč dinarjev škode. V ponedeljek, 13. marca, se je ob 12. uri v gozdu pri Zavrstniku smrtno ponesrečil Valentin Brvar, star 64 let, doma iz Zavrstnika 7. Pokojni Brvar jc s sinom Mirkom podira! bukve. Ena bukev, ki sta jo spodžagaia, jc obvisela na drugi. Nato sta pa spodžagaia še to drugo bukev. Obe sta se nato zrušili na tretjo bukev s suhim vrhom. Vrh se je odlomil in padel Brvarju na glavo. V ponedeljek, 13. marca, je oh 19.15 začelo goreti pri posestnici Amaliji lvjohar v Kresnicah. Gorelo je gospodarsko poslopje. Vzrok požara še ni ugotovljen. Rešili so le premičnine, na noslopju je pa za okrog 1 milijon dinarjev škode. TRBOVLJE V sredo, 8. marca, je Alojzija Tofolini z Dobovca čistila travnik, ki ga ima v najemu in leži v neposredni bližini gozda. Vejevje in iistje je zgrabila na kup dva metra vstran od gozda in ga zažgala. Otroci so še kasneje nalagali na ogenj. Okrog 18.00 so pa ogenj pogasili tako malomarno, da se je po njihovem odhodu vnelo listje in suhljad in je začelo goreti v gozdu na 17 arih površine. Na sirečo ie pa zaradi hitre intervencije vaščanov in članov PGD zgorelo samo nekaj podmladka in suhljadi, da škoda ni velika, lahko bi pa bila mnogo večja zaradi velike gozdne površine. V petek, 17. marca, je vozil iz , , 1 Hrastnika čez Katarino v Trbovlje prekrške občinskega 122-tonski tovornjak H-24840 že- lezne cevi za Strojno tovarno. Pri prvem mostu iz smeri Katarine je vozilo zaradi ostrega zavoja obtičalo in bi sc zaradi teže tovora skoraj prevrnilo. To sc jc pripetilo ob 11. uri. Ker ni bilo druge možnosti, so morali ves tovor preložiti. Delo jc trajalo do 17. ure. V tem času jc bila cesta zaprta za ves promet. — Vozilo je bilo dolgo 14 m in jc s tovorom vred tehtalo 44 ton. Mostovi iz Hrastnika proti Katarini pa dopuščajo nosilnost 4 ton. Drznost voznika tovornjaka je bila prccejšnia in je zato vsak komentar odveč. Sreča je le, da ni prišlo do večje nesreče. Letos občinska pevska revija v Šmartnem V kino dvorani v Šmartnem pri Litiji bo 23. aprila občinska pev- OTROCI V KINU Osemletka v Šmartnem pri Litiji je imela posebno kino predstavo v domačem kinematografu. Učenci vseh razredov so si ogledali mladinski film »španski vrtnar«, ki so ga učitelji učencem v šoli predhodno obrazložili. Programski svet kino podjetja je sklenil, da bo tudi v prihodnje veČ-k.rat priredil podobne predstave za mladino, šola pa si bo prizadevala, da film prej otrokom obrazloži. Otroci zelo radi hodijo v kino, mnogih stvari pa ne razumejo in si jih potem po svoje razlagajo, kar često vpliva na otroka negativno. Sola bo skušala marsikaj o filmu povedati v filmskem krožku, a vsem to ni mogoče. Vsekakor bodo organizirane filmske predstave pripomogle k čim boljši filmski vzgoji naših otrok. ska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. — Nastopilo bo osem zborov iz šestih šol: Jevnica, Kresnice, Vače, Polšnik, Litija in Šmartno. Soli Vače in Litija bosta predstavili po dva zbora. Čeprav je do nastopa še mesec dni, je treba že misliti na organizacijo te prireditve. Vso skrb zanjo je prevzel učiteljski zbor domače osemletke. Tako bo učiteljstvo poskrbelo za okrasitev, za prehrano in za sprejem gostov iz posameznih šol, jim pokazalo kraj in podobno. Vso priprave kažejo, da bo prireditev uspela in da bodo mladi gostje s sprejemom v Šmartnem zadovoljni. Štirinajst dni po občinski reviji v Šmartnem bo pa sektorska revija vseh najboljših mladinskih zborov zasavskih občin v Litiji- M. D- OD SREDE DO SREDE -Obveščevalec- SPOROČILO TRBOVELJČANOM! 2 dnem 1. aprila 1961 bom odprl lastno slikarsko pleskarsko delavnico, ki bo opravljala vse usluge za v to stroko spadajoča dela. Stane Sribar, Trbovlje, Ulica 1. junija It. 7 Mali oglas Iščem skromno, opremljeno sobo v Zagorju. Naslov v upravi lista. Preklici Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izgovorila pred sodelavci o Zvonki Novakovi, Trbovlje. — Milena Zupančič, Trbovlje. Preklicujem govorice, ki sem jih izrekla o Ani Tomc, Nasipi St. 30, kot neresnične. — Pavla Avrelija, Trbovlje, Neža 14. Preklicujem besede, ki sem jih govorila o tovarišu Niku Bajde iz Trbovelj, Bevško 2, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Pavla Klatlšek, Trbovlje, Šuštarjeva kol. 12 Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 23. marca amer. barv. cinem. film »Carmen Jones«; 24. do 27. marca ital. barv. film •Polikarpe• ; 28. do 30. marca sovjetski barvni film »Vohun«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 24. do 27. marca amer. barv. činem. film »Plesalke«; 28. in 29. marca ruski barvni film »Nasredinove spletke«. Kino »Svoboda - Zasavje« v Trbovljah: 24. do 27. marca italijanski Earv. film »Kruh, littbeien in ...«; 31. marca do 3. aprila amer. barvni Vestern film »Pony ekspres«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 23. marca argent. film »Ti smem reči mamat«; 24. marca amerilki barv. VV film »Obraiun v OK. Ko-ralu«; 25. do 27. marca amer. barvni film »Toma Palci?«; 29. do 30. marca ital. film »Zadnja kolija«. Razpis Upravni odbor Brivnice Trbovlje razpisuje mesto finančnega knjigovodje Pogoj: 3-5 letna praksa v finančnem knjigovodstvu ali pa Srednja ekonomska Sold brez prakse. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. junijem 1961. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema Uprava brivnic, Trbovlje, Trg Fr. Fakina št. 2. ••■v-,- eLSDRLišSe DELAVSKI DOM TRBOVLJE Vse ljubitelje gledališke umetnosti vljudno obveščamo, da bo gostovala v nedeljo 26. marca 1961 ob 19. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Nastopili bodo s priznano komediio Držič-Rupelj BOTER ANDRAŽ. Vstopnice se dobe v naprejlnji prodaji pri blagajni Delavskega doma. Stalni abonenti imajo prednost pri nakupu vstopnic do 23. marca 1961. Ob tej priliki želimo pripomniti, da so z BOTROM ANDRAŽEM pred leti gostovali v Trbovljah gledališčniki iz Kopra. Kdorkoli si je takrat ogledal to komedijo, je spričo izredne igre in duhovitosti dela samega nikdar ne bo pozabil in si jo bo rudi tokrat prav rad ogledal. Ljubljanska Drama je dosegla prav s tem delom zelo velik uspeh najsi bo to na odru ali na televizijski oddaji. Vabimo vas, da si pastopaioče goste in delo, ki ga bodo predvedli, ogledate v čimvečjem številu. Delavski dom Trbovlje GIBKIM $3 PRSBIURLSTUn HRASTNIK Rojstva: Marija Salobir, Gore 33 - sina. Poroke: Ernest Kolar, železo-strugar, Studenci in Breda Slhur, učiteljica, Hrastnik 335. Smrti: Ernest Felicijan, jamski kopač iz Hrastnika 245, star 50 let. ZAGORJE Rojstev (doma) ni bilo Poroke: 'Janez Majcen, delavec, Kisovec 73 in Frančiška Mar, delavka, Kisovec 73; Tomaž Vidmar, nameščenec, Izlake 3 in Viljemi-na Kos, nameščenka, Kisovec 72; Maks Mezeg, rudar, Okrogarjeva kolonija 9 — Zagorje in Marija Baš, delavka, Kopališka 13 — Za-. gorje. Smrti: Jože Kurent, rudar iz Okrogarjeve kolonije 6, star 48 let; Frančiška Oblak, gospodinja s Polja 2, stara 69 let; Vinko Sajovic, upokojenec z Izlak 3, star 65 let; Marija Ramšak, gospodinja iz Zagorja - Cesta 9. avgustn 31, stara 82 let; Jože Mlakar, rudar s Polja 2, star 44 let; Franc Marn, rudar z Dolenje vasi 30, star 26 let; Karel Novak, rudar, Loke 1, star 43 let; Rafael Romih, rudar, Kisovec 70, star 25 let; Franc Sladič. rudar, Selo 39, star 32 let; Miroslav Kneževlč, rudar, Kopališka ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega nepozabnega moža, očeta in tasta ERNESTA FELICJANA se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in ga spremili do njegovega preranega groba. Iskrena hvala sindikalni podružnici, zunanjemu obratu in godbi rudnika Trbovlje—Hrastnik, učencem VII. a razreda, kakor tudi vsem ostalim za številne vence in izraze sožalja. Tovarišu Bldermanu prav tako hvala za njegove poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Angela, hčerki Metka in Milena, zet France in ostalo sorodstvo. Hrastnik, Vidcm-Krško, Žalec, dne 20. marca 1961 12, star 21 let; Slavko Kneževič, rudar, Podvine 4, star 23 let; Albin Bajda, rudar, Kolodvorska 5, star 46 let; Franc Zidar, rudar, Trboveljska c. 2, star 30 let; Alojz Gaslor, rudar, Kandrše 20, star 37 let; Seid Kadič, rudar, Kopališka 12, star 19 let; Rudolf Frim, rudar, Cesta 9. avgusta 30, star 49 let; Sulejman Dizdarevič, rudar, Kopališka 12, star 23 let; Ana Prosenc, gospodinja, Semnik 14, stara 80 let; Marija Drnovšek, gospodinja, Gasilska ulica 1, stara 84 let; Marija Bajcar, gospodinja, Zupančičeva 1, stara 83 let. BREŽICE Roistvf Vida Železnik, Boštanj — sina; Matilda Poljšak, Koprivnica 24 — sina; Ana Žvar, Reštanj 51 — sina; Ana Pangerčič, Mostec 42 — hčerko; Ida Beribak, Krška vas 66 — hčerko; Ana Krapež, Jablance 18 — sina; Olga Horžen, Boršt 18 - hčerko: Marija Oršič, Brd. Prigorje — hčerko; Marija Supanc, Videm—Krško — hčerko; Rozalija Vučajnik, Veliki Obrež 70 — hčerko; Marija čemoš, Sromlje — sina; Jožefa Češnovar, Celine 6 — hčerko; Marija Poznič, Rožno 27 — hčerko; Zdenka Ja-količ, Kraj Donji 20 — sina; Pavlina Kruškova, Skoplje — sina; Ivana Tomše, Kraška vas 2 — sina; Betka Najger, Bizeljska vas 30 — hčerko; Antonija Zupevc, Gorica 18 - sina; Terezija Lopa-tič, Dol. Skopice 15 - hčerko; Ivana Slovenec, Skopice 39 — hčerko; Marija Aister, Zupeča vas 36 — hčerko; Frančiška Deržič, Cundrovec 4 a — hčerko; Cecilija Božič. Cretež 3 — hčerko; Alojzija Lužar, Jablanca 31 — sina; Jožefa Grame, Gor. Lenart 68 — dvojčka (sinova); Danica Kežman, Sela 80 — hčerko; Katica Hribar, Prigorje — hčerko; Marija Vine-tič. Brezi e 13 - hčerko; Danica Balon, Mali vrh 33 - sina; Cecilija Sovdat, Blanca 61 — sina; Marija Tresk, Goljek - dvojčka (sinova). Poroke: Franc Petan, zid. pom., Bukošek 40 in Emilija Kodrič, briv. frizer, vajenka, Crnc 61. Smrti: Marija Golič, gospodinja, Cundrovec 5, stara 76 let; Pavla Godec, poliedelka, Bregansko selo 50, stara 62 let. SEVNICA Na področju matičnega urada Sevnica sta bila rojeno 1 deček l,deklica. Poroke: Avguštin Klavžar, delavec, Pečice in Kris Mirt ppljedelka, Krajna brda—Blanca; Edvard Vidmar, delavec, Sevnica in KloMlda Krstič, delavka, Sevnica; Omer Rlzvlč, delavec, Podkraj 70 — Hrastnik in Marija Zu-želj, gosp. pom. Radna 5; Anton Kunej, mizar, pom., Log 50 in Terezija Žaberl, Drožanje 30: Franc Kozmus, poljedelec, Stržišče in Marija Mlinarič, poljedelka, 2i-garskl vrh 42. Smrti: Franc Ašič. Blanca 29, star 3 leta; Matija Mlinarič, rudar, Sevnica — Glavni trg 16, star 87 let; Julijana Zupančič, gosp. pom. Sevnica — Trg svobode 4, stara 61 let. RADIO ČETRTEK, 23. MARCA 10. 15 Popevke se vrstijo; 12.00 Veseli godci; 13.30 Zabavni ansambli; 13.50 Poje Slovenski oktet; 16.00 Majhna prodajalna plošč; 17.15 45 minut turizma in melodij; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 24. MARCA 10.35 Panorama melodij; 11.40 Zabavni zvoki; 12.00 Petnajst minut z Veselimi planšarji; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; Vsakomur nekaj iz arhiva domačih poskočnic; 17.25 Vesela godala; 18.15 Lepe melodije; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 25. MARCA 9.25 Melodija in ritem; 12.00 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovni- ka (Ansambel Srečka Dražila); 1 otroke; 12.25 Po dolinah in po go-12.25 Zabaven opoldanski spored; rah... (pesmi naših partizanov); 13.30 Slovenske narodne ob sprem-1 13.50 Zabavni potpuri; 17.15 5o- ljavi harmonike; 14.20 Šport in športniki; 16.00 Radi bi vas zabavali; 17.15 Po kinu se dobimo; 18.30 Pozdrav z gora; 20.00 Za uvod — 20 minut po domače .. .; 21.00 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 26. MARCA 8.00 Mladinska radijska igra — Jan Beran: Dva + dva — sedem; 10.00 Še pomnite, tovariši ...; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino!; 13.30 Za našo vas; li.30 Kar radi poslušate; 16.00 Huftioreska tega tedna — S. Anderson: Božja moč; 16.40 Peli so jih mati moja; 18.45 Petnajst minut s Kvintetom bratov Avsenik; 20.05 Izberite melodijo tedna!; 20.50 Zvočni intermezzo. PONEDELJEK, 27. MARCA 10.40 Poje zbor Donskih Kozakov p. v. Sergeja Žarova; 11.30 Za f er jem na pot; 18.00 Športni tednik; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Glasbeni varietč. TOREK, 28. MARCA 9.40 Ženski zbor France Prešere« iz Kranja; 10.55 Kitara in orglice; 11.40 V ritmu počasnega valčka; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Igramo za vas; 17.15 Razgovor z volivci; 18.15 Ham-mond orgle; 20.00 Posnetki Slovenskega okteta na mrkro ploščah RTB. SREDA, 29. MARCA 9.15 Ali vam ugaja?; 11.30 Za d-cibane; 12.00 Zabaven opoldanski spored; 14.40 Skladbe Krsta Oda-ka poje Mariborski komorni zbor; 17.30 Trije zabavni zbori; 18.45 Zabavni orkester Mantovaoi; 22.15 Mladim plesalcem. Slovenska conska liga Rudar: Sobota 6:4 (2:3) Rudar: Krajšek (Zagorc), Sorel, Deželak, Bostič, Knavs, Pristov, Mak, Jordan (Naraglav), Zibert, Irt, Opresnik. Sobota: Vrdjuka (Morčič), Drvarič, Perič, Skalar, Puškarič, 6a-rotar, Zorec, Sečko, Miloševič, Maučec, Matjašec. Tekma je bila odigrana v izredno težkih pogojih, saj je bilo travnato igrišče zaradi dežja in snefg močno spolzko in pokrito z lužami. Kljub temu pa sta oba nasprotnika prikazala lepo in razmeroma hitro in tehnično dobro igro. Sprva sta bili moštvi enakovredni, le da so bili gostje (oz. Maučec) spretnejši ter tako že v 21. minuti vodili 2 2:0. Drugi gol je bil dosežen iz očitnega offside položaja, toda to glavnega sodni- ka Lovka ni motilo. V nadaljevanju so pa domači taktično spremenili igro, kar te je obneslo, saj so bili vse do konca te težke igre v premoči in nevarnejši v napadih ter tako zasluženo osvojili obe točki. Če bi v obrambi zaigrali bolj zanesljivo ter vsaj do neke mere »onemogočili« prisebnega Gole so dosegli: Maučec 3 in Mat-jašec za Soboto, za Rudarja pa Bostič, Irt, Naraglav, Knavs in Mak (2). Sodnik Lovko (Postojna) je razen omenjene napake sodil zelo dobro. V predtekmi sta mladinski moštvi Rudarja in Sobote igrali neodločeno 2 :2. Rezultat pa gotovo Zaostala nogometna tekma v Celju PORAZ RUDARJA V zaostali nogometni tekmi slovenske conske lige, ki je bila odigrana prejšnjo sredo v Celju, je moral trboveljski Rudar kloniti pred Kladivarjem. Čeprav Je Rudar do 20. minute pred koncem vodil z 1 :0, a je pri tem zastre-ljal še enajstmetrovko, se je zmaga spremenila v poraz in točki sta ostali Kladlvarju. Za Rudarja znata biti ti dve točki usoetni v končnem vrstnem redu za najboljšo enajstorico. V predtekmi so mladinci Rudarja premagali svoje sovrstnike pri Kladlvarju z 2 : :0. Poraz Proletarca na domafiem igrišču Maučeca, bi pa lahko bil končni | ni realen, saj je sodnik Krkač so-rezultat še ugodnejši. Gotovo pa j dil nezanesljivo in nekajkrat s je, da prav vsi Igralci zaslužijo' svojimi odločitvami oškodoval Ru-pohvalo za požrtvovalno igro. —darja. A'lin HHMRifnli V nedeljo so se nogometaši zagorskega Proletarca prvič predstavili občinstvu v spomladanskem delu tekmovanja v Ljubljanski nogometni podzvezi. Gostje iz Duplice so bili borbenejši in vzdrž-ljivejši In so premagali domače z rezultatom 2:1 (1:1). — Res Je sicer, da je bilo igrišče zaradi izredno slabega vremena zelo težko za igro; res je pa tudi, da bi se lahko tudi domači tako zagrizli v Za domače je bil uspešen Blažič, za goste pa Zupan in Sempri-možnik. — V predtekmi pa so mladinci Proletarca premagali mladince iz Duplice s 5:0 (3:0). Nogometaši iz Duplice so pred tekmo položili na grob ponesrečenega rudarje-nogometaša Franca Marna venec, pred začetkom tekme so pa prisotni z enominutnim molkom počastili spomin tragično TVD Partizan Z klani most bo v letošnjem letu deloval prav tako pridno kot doslej. Na prvi seji novega upravnega odbora to člani izdelali načrt dela, ki to našo domnevo potrjuje, Telesnovzgojno društvo Parti- SPORT V RADEČAH Nogomet. — Kaže, da 10 se med radeškimi nogometaši v precejšnji meri izboljšali, dosedanii odnosi. — Dobra diiciplina, redni in sistema-tični treningi so ustvarili solidne pogoje za nadaljnje delo. Nogometno občinstvo je zadovoljno z doseženimi rezultati. — Enajstorica Radeč je na Senovem premagala domače nogometaše s 4 ; 3, krško moštvo Partizan s 3 :2, prejšnjo nedeljo pa doma drugo garnituro štorskega Kovinarja z 11:1. — Treba je samo nadaljevat! s takšnim načinom dela, pa bodo tudi uspehi v prvenstvu lepši kot preteklo leto. Sob. — Šahovska ekipa radeške Svobode je prijetno presenetila vse ljubitelje te igre z osvojenim 2. mestom v zasavski šahovski ligi. Še posebno častna je zmaga nad trboveljskim Rudarjem, ki je bil pred dvobojem favorit za zmago. Kaže, da bodo radeški šahisti tudi v prihodnje uspešni. Rokomet. — Ekipa radeŠkega Partizana, ki nosi naslov zasavskega prvaka, je prejšnio nedeljo odpravila ekipo iz Laškega z 10 zadetki razlike. Rokometaši vestno trenirajo ter na skrivaj upajo, da bodo v letošnji sezoni Še uspešnejši zan iz Zidanega mosta si je zadalo predvsem dvoje nalog: pomnožiti vrste in še povečati delovanje ter dograditi športno igrišče. člani bodo sodelovali na vseh krajevnih prireditvah in na prireditvah v merilu občine. Sekcije za mali rokomet, odbojko, namizni tenis in atletiko pa bodo vadile kot doslei in se udeleževale tekmovanj. Kakor lansko leto bo tudi letos rokometna ekipa nastopala v zasavski rokometni ligi, čeprav njeni člani niso najbolj optimistični. So brez igrišč in bodo zato gledali, da hi bilo čimorej dograjeno igrišče in da bi izurili mlajše igralce, ki bi nastopali v moštvu modrih. Igrišče je osrednji oroblem društva. Zato bodo čla^i zastavili vse sile, da bo igrišče le dograjeno, do Dneva mladosti. Pripadniki društva so do zdaj opravili že sami nad 500 udarniških ur. Prosili so za pomoč, a žal niso uspeli. Kljub temu pa upajo v Zidanem mostu prav vsi, da bo novi odbor TVD Partizan rešil tudi ta zadnji in najtežji problem. Mišo Hrastnlški derbi BRATSTVO BOLJŠE KOT RUDAR Toliko gledalcev se v Hrastniku že dolgo ni zbralo kot prejšnji teden, ko sta se v zaostali tekmi pomerila oba krajevna rivala — Bratstvo in Rudar na igriSču Rudarja. Tokrat je presenetilo Bratstvo, ki je igralo ( popolnoma novo taktiko, in to uspešno. Rezul- 1 borbo za točke kakor so se gostje, ponesrečenih zagorskih rudarjev, tekmovanje. in da »i bodo priborili vitop v višje | tat je bil 3:0 ter sta šli to pot obe točki v korist Bratstva. S o s i 81 - Njuni napori so bili kronani z uspehom. Zagledala sla skrinjico z zakladom, ki Je ležala v majhni volilni. Poleg nje Je bila prazna puščica za smodnik, nekaj pušk v usnjenih ščitnikih, nekaj parov Indijanskih čevljev, usnjen pas in druga ropotija, ki Je bila vsa premočena od vlage. »No, Huck, nazadnje sva jo lc .dobila!« - V skrinjici Je bilo vse polno kovancev. Tehtala Je okoli petindvajset kilogramov, Tom jo je sicer, če Je napel vge sile, privzdignil, toda nesti je ni mogel. 62 - K sreči sta imela dečka 8 seboj vrečice. Denar je bil brž v njih in odnesla sta ga pod skalo nad križem. Nato sta se z denarjem odpravila I* jame. Kmalu sta se prikazala med grmovjem, si po vojaško ogledala položaj In ker Jc bilo okoli vse mirno, sta šla do Čolna. Ko »e Je sonce nagibalo k zatonu,sta odrinila od brega In se odpravila domov. Ves čas sta kramljala. Sele ko se Je znočilo, sta pristala v mesto. Denar sta hotela do drugega dne •kriti. 63 - Ker ga nista mogla nesti. Je Tom izginil in se kmalu vrnil z vozičkom, naložil nanj obe vreči, čez nje nametal stare cunje in vlekel svoj tovor za seboj. Ko sta prišla do Vallžanove hiše, sta ze zasopla ustavila, da bi se odpočila. Komaj sta se vsedla, že Je prišel stari Valižan in ko Ju Je zagledal, Jima je dejal: »Pojdita z mano, čakajo vaju!« Fanta sta bila presenečena. »Od kod taka naglleaf« Je vprašal Tom starega Val liana. 64 - »Nič ne sprašujta, bosta Ze videla, ko pridemo do Douglasove vdove!« Huek, ki Je bil vajen, da so ga dostikrat po krivem obdolžili, je preplašeno dejal: »Saj midva nisva nič naredila!« - Valižan se Je nasmejal: »Ne vem. Se nista. Tega ree ne verni« - V tem so že prišli do hiše in stopila sta v Jedilnico, Soba Jo bila sijajno razsvetljena in vsi znanci so že bili zbrani. Vdova Je sprejela oba dečka tako prisrčno, da Je bilo kaj. -ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN. Ina Ritter: 4 fil ~ a ■ ¥ i— /""A lfl — (L y i i m L_ 1 J lil »Ali vam lahko pomagam sleči plašč?« je vprašal mladi mož gosijo s toplim, prijetnim glasom. Slika se je obotavljala, toda gospa Feiicita je enostavno sama pričenjala odpenjati gumbe na dekletovem revnem plašču. »Ti pa lahko medtem poskrbiš za kakšno pijačo, Adrian,« Je žena rekla svojemu možu. Ta je sicer zagodel nekaj svojih nerazumljivih besed, vendar je ubogljivo izginil. »Ne bojte se ga, gospodična,« Je zašepetala gospa mladi gostji, »sa’ ne grize. Vi ste vendar čisto otrpli od mraza, gospodična!« - ji je prestrašeno rekla gospa Feiicita, ko je prijela dekle za roke in opazila, kako je premražena. Slika je še vedno stala pred njo in s trudnimi očmi gledala v plamen kamina. -V šotoru vendar ne smemo kuriti,« Je odgovorila tiho. »V šotoru? Ali hočete s tem reči, da še vedno...« gospa ni upala stavka izgovoriti do kraja. Bilka je molče skomignila z rameni, kajti doživela Je hujše stvari, kot je bilo to taborjenje zunaj. Da, mraz, strupena zima, sneg, ki so onemogočali njihovemu vozu pri nadaljnjem potovanju, zlom osi na poledenelih cestah, sestradana živina, ki je lačna mukala... Da, to je bilo še dosti huje. Adrian Hiilsen je prihajal z neko steklenico pod pazduho in temno pogledal dekle, ki Je čepelo na stolčku pred kaminom. Zena ga Je karajoče pogledala, toda gospodarju ni prišlo na um, da bi bil proti tej tujki prijaznejši. »Kaj hočete?« jo je osorno vprašal. »Prosim te, Adrian, natoči kozarce,« ga je tiho opomnila žena. Nasmešek Ji je zginil z obraza In njene vedno dobre oči so se zresnile. Mož Jo Je molče ubogal in postavil tudi pred tuje dekle kozarec, sam Je pa obstal pred njo stoje, s hrbtom naslonjen na kamin. »Za pomoč bi vas rada prosila, gospod baron. Slišala sem, da vaša opekarna ...« Polkovnik Hiilsen se je tedaj rezko nasmejal, tako da je dekle sredi stavka utihnilo. »Opeko hočete od mene?« je vprašal In začudeno stresel glavo nad njeno predrznostjo. »Na vsak način moramo takoj pričeti delati, jesen Je in zima stoji pred durmi ...« »Sedaj morajo stanovati v šotoru,« je dopolnila gospa Feiicita tiho. »Kaj me to briga! Naj živijo v šotoru - ali pa gredo od tod. Opeko lahko prodam tistemu, kateremu sam hočem. Vsaj v to sc država ne more vtikati. Opekama Je moja!« Slika se je počutila nedopovedljivo trudno. Zadnje noči je le malo spala. Instinktivno je čutila, da ima v gospe Felicitl zaveznico, zato se je s prošnjo obrnila nanjo. »Veste, otroke imamo pri sebi,« Je tiho reklo dekle. »Majhne otroke.... ki morajo imeti dobro streho nad glavo, sicer nam zbolijo.« Neko žvenketanje Je prestrašilo dekle. Polkovnik Je zagnal svoj prazni kozarec v kamin in odšel iz sobe, vrata za seboj pa zaloputnil. Vsa zmedena je Silka pogledala za njim, nato pa gospo Fdicito, ki Je tedaj sklonila glavo. »Poskusila . .. poskusila ga bom pregovoriti,« je rekla gospa tiho. »Mi nujno potrebujemo opeko.« je dejala Silka resno In vstala s sedeža. »Z očetom bom govoril jaz,« je rekel RUdlger, ki je tudi vstal In stopil k dekletu, kateremu Je položil roke na ramena. »Kar je mogoče napraviti, bom storil.« Slika Je s pogledi otlpovala fantov obraz. Se nikdar ni Imel Rildlger takšnega občutka kot tokrat: zdelo se mu je, kakor do dekle z očmi ocenjuje njegovo moralno vrednost. Slika mu Je resno ponudila roko. »Najlepša vam hvala, gospod HOlsen.« »Peljal vas bom nazaj,« je predlagal mladi mož Impulzivno. »Pot je dolga, ceste so pri nas zelo slabe, potem pa še ta dež ...« »Hvala, ne trudite se zame,« je dekle odklonilo njegovo ponudbo na kratko, toda vendar ne neprijazno. »Kakšno čudovito dekle!« je dejal Rildlger, ko Je Silka odhajala v svojem premočenem plašču preko dvorišča. 5 Proti večeru naslednjega dne Je sonce spet posijalo. Sonce je spet vlilo nove upe v srca z doma pregnanih. Prcmražcni so stisnjeno stali ob ognju, ki ga je prižgal stari Danijel. Na malem ogrodju - tri železne palice, ki jih Je zgoraj vezal kavelj - je visel kotel. Spet bodo zaužili nekaj toplega, če ne bo začelo ponovno deževati. Danijel Schaaken Je napel svoje oči, da bi bolje videl. Po razmočeni cesti je namreč videl prihajati neko malo postavo. »Da. naša gospodarica Je,« je dejal sam pri sebi. Naložil Jo Se naročje drv na ogenj, nato pa s počasnimi koraki odšel dekletu naproti. »Opeko bomo dobili,« je rekla Silka, ko sta se z Danijelom sešla. Obe roki je Imela globoko zariti v velikih žepih svojega prostornega plašča. »Okrajni načelnik ral je opeko obljubil. Tu imam potrdilo, Tudi cement bomo dobili,« je dejala. »Les sl pa lahko sami preskrbimo v gozdu,« Je pekel. »Jutri bomo pričeli.« Danijel Je zadovoljno pokimal. Saj tudi ni drugega pričakoval. Stari mož ni imel pojma o prečutlh nočeh dekleta, ki Jih Je preživela, odkar je odšla praznih rok s posestva Seesken. NI vedel za njen obup, če bodo morali zimo morda preživeti brez pomoči v šotoru. Dekle je odšlo k Maksu Steffcnu, ki jo je poslal na okrajno načelstvo. Tam so ji pa rekli, da hočejo Imeti opeko tudi drugi in da mora počakati. Nato je osebno stopila do okrajnega •načelnika -starega gospoda z mladimi očmi v nagubanem obrazu. Nič Je ni vprašal, nič odgovoril, dokler ni vsa izmučena utihnila. »Koliko potrebujete?« Sc sedaj postanejo Silkine oči vse vlažne, če sc spomni na to preprosto vprašanje. »Koliko potrebujete?« To pomeni preskrbo preko zimo,' streho nad glavo, upanje ... »Orodje nam bo preskrbel Steffcn. V vasi ga je nabral za nas. Stare lopato In sekire. Dovolj bo za nas.« Ljudje ob ognju so bili skoraj pretrudn!, da 1)1 obrnili glave, ko je Danijel Schaaken odpri leso ograje, mimo katere je stopila Slika. Tudi premaknili so se komaj, ko je dekle z veselim glasom začelo pripovedovati, da bodo Jutri pričeli zidati. ,Vsl se zanašajo samo name,’ je razmišljalo dekle skoraj zagrenjeno, ko je pogledala okoli sebe obrabe ljudi. To Je bilo pač nekaj samo ob sebi razumljivega: ona Je gospodarica, njena naloga Je, da za vse skrbi. »Danijel, pojdi z mano!« je pomignila možu, ki je stal z ostalimi pri ognju, k'er so se greli. Se danes bosta poiskala prostor za pričetek gradnje. Ležati mora nekoliko više In seveda čvr to. Pogovori tl sc morata nadalje, koliko dreves bo treba posekati v gozdu, da bo nato dala les za »troho na žago. « »Tamle ob robu gozda, mislim,« Je menil hlapec. »Svet sem si že prej ogledal. Tu bo najlepši prostor . ..« Ko sta sc spel vrnila, Je Sc ostalo nekaj v loncu -dovoli za oba, vsekakor toliko, čemur danes rečemo dovolj. Molče je Danijel napolnil njeno posedi, preden Je stresel ostanek Iz kolla v posodo. Pločevinasta krožnika sta bila napoln*ena le do polovice. Toda Juha Je bila vsaj vroča. Potrebna mu je bila, kajti njegova kri Je postajala že mrzla. Jedel je stoje, kajti vse naokrog Je bilo mokro, Tudi ostali so jedil stoje. Slika Jc razmišljeno nosila žlico k ustom. Čutila Je, kako se juha pretaka v v njeno telo. Prijetno toplo Ji jc postalo. Kako lepo Je, če po dolgem času spet zaužlješ vročo juho..« (Dalje prihodnjič) 20 LET REVOLNCIIE • v ff je cas Samo še nekaj dni nas še loči od usodnega zgodovinskega dneva — 25. marca — 20-letnice sramotnega pristopa jugoslovanske klike k Trojnemu paktu. Toda Komunistična partija, ki je takrat nenehno opozarjala na nevarnost in odkrivala zločinske nakane ltacifašizma in domačih režimov, je zlasti tiste dni prikazovala neposredno nevarnost. V enem izmed proglasov Centralnega odbora KPJ iz tistih dni beremo tudi naslednje: »Nemški imperialistični osvajalci so s pomočjo peščice bolgarskih kapitalistov — imperialistov, krvnikov bolgarskega naroda, na čelu s kraljem Borisom — okupirali vso Bolgarijo in se sedaj pripravljajo, da bi se vrgli na ostale države Balkana. Bolj kot kdaj grozi narodom Jugoslavije strašna nevarnost, da se naša država zaplete v vojno. Čim so pozicije angleških imperialistov na Balkanu oslabele, se je začela peščica vladajoče klike z vlado Cvetkovič-Maček-Kulovec na čelu, tajno, brez vednosti ljudstva, pogajati z nemškimi imperialističnimi osvajalci, začela je prodajati neodvisnost narodov Jugoslavije...» V drugem, naslednjem proglasu je med drugim rečeno: »Delavci in meščani v mestih, kmetje na vaseh, oficirji in podoficirji v kasarnah! Zadružite se in nudite odpor izdajalskim oblastnikom, ki nameravajo upropastiti deželo, pahniti »aic narode v suženjski jarem. Se je čas rešiti neodvisnost, še je čas preprečiti protiTrudske načrte narodnih izdajalcev, ce se sklene: pakt o medsebojni pomoči s Sovjetsko zvezo, če poženemo to izdajalsko vlado in vzpostavimo ljudsko vlado, ki ho prvenstveno skrbela za ljudske interese. Organizirajte protestne skupščine 'm mitinge! Objasnite ljudstvu umazano izdajstvo oblastnikov v vladi Cvctkovič-Maček-Kulovec. FILM umiiiminiiimiuuiiimmiiiiijRiiiiiHmiimiiiiiii »STEPA* v italijansko-jugoslovanski koprodukciji Med podjetjem »Zebra-film« ir Rima in »LovČen film« iz Budve \ Črni gori je bil sklenjen sporazum o 'koprodukciji za film z naslovom »Stepa«, ki.ga bo režiral Alberte Lattuada. Vsi zunanji posnetki bode snemani v Jugoslaviji, igralci pa b°d° iz obeh držav. Lattuada bo prišel v Jugoslavijo, kjer posebna ekipa tehnikov že proučuje delovne pogoje.. Vsebina filma bo povzeta po istoimenski noveli Čehova. Za tem filmom bo Lattuada snemal film o Matteottiju, ki naj bi po izjavah Lattuada samega, imel »zgodovinski značaj« in ki naj bi bil v poduk mladini, da bo lahko razumela ideološke napake, ki so spremljale konec demokracije v Italiji in rojstvo fašizma. OBISKOVALCI FILMOV V FRANCIJI V zvezi z ugotovitvami, da število obiskovalcev filmskih predstav v Italiji stalno pada, so zanimive ugotovitve francoskih statistik v zadnjih štirih letih, po katerih naj si povprečno ogledalo filme francoske produkcije 1,721.000 gledalcev, filme tuje produkcije pa 556.000 gledalcev, kar pa variira glede na državno pripadnost filma. Tako so za italijanske filme zabeležili povprečno 835.000 gledalcev, za ameriške 783.000, za angleške 454.000 in za nemške 263.000 gledalcev. NAJBOLJŠI SOVJETSKI FILM ZA MLADINO Sovjetski kritik »Pravde« Roti-slav Jurenev je proglasil najnovejši sovjetski film »Aljoševa ljubezen« za »enega najboljših sovjetskih filmov o življenju mladine«. Film sta režirala dva mlada režiserja — de-butanta Tumanov in Šjukin, v glavnih vlogah pa nastopajo Leonid Bikov, Aleksandra Zavajnova in Aleksej Gribov. Poznaš: Moj kraj včeraj? Mali zabavni ansambel »Veseli radarji«, ki je prej šnji teden nastopil s celovečernim zabavnim glasbenim programom, je uspel. Ugajala je glasba, kvartet, duet in tudi ostali. S programom bodo nastopili tudi v Zasavju,Hrastniku, Zagorju in Slovenskem Javorniku Kako živi eden naj večjih nacističnih zločincev Najnoveiše o Eichmannu ODLIČNA HRANA ZA ZAPORNIKE — STRAŽARJI, KI NE ZNAJO NE NEMŠKO NE HEBREJSKO EICHMANN PREBIRA NACISTIČNO LITERATURO V teh dneh je izraelska vlada prvič dovolila, da si je nekaj uglednih novinarjev izraelskih listov ogledalo zaporniško celico Eichmanna v taborišču Ijar. V sobi, kjer prebiva Eichmann in je velika 16 kvadratnih metrov, gori luč noč in dan. V njej je umivalnik m stranišče, visoko pod stropom pa' je rešetkasto okno. Eichmann leže vsako noč v posteljo okoli 22. ure, zjutraj pa vstane ob 5.30, ko se pričenja zapornikov »delovni« dan. Razen nekaj beletri-stičnih knjig, leži na pisalni mizi tudi »strokovna literatura«: knjige o nacionalsocializmu, gestapu in podobnem. Ker potrebuje pri delu očala, so ta problem rešili tako, da so zaporniku preskrbeli naočnike s plastičnimi stekli, s katerimi si ne more porezati žil. Tudi tokrat smo prejeli precej pisem od naših pio nirjev. To pot so vsi pravilno zapisali, da je slika predstavlja poznano geološko središče Slovenij e, Vače, poslopje pa predstavlja šolo na Vačah. Nagrado prejme to pot Ravnikar Franci, Kandrše 34, p. Vače pri Litiji. Danes objavljamo novo slikovno uganko. Slika predstavlja mesto ob Savi, od Litije do Sevnice Svetovna razstava 1967. leta v Moskvi Naslednja svetovna razstava bo od 20. maja do 20 . novembra 1967. leta v Moskvi. Na tej razstavi bodo prikazale uspehe na področju ekonomike, kulture, znanosti in tehnike vseh držav, ne glede na njihovo državno ureditev. Za čimboljšo izvedbo razstave so v Moskvi ustanovili poseben odbor, ki bo nudil pomoč vsem razstavljavcem na vseh področjih. Ta odbor bo po želji projektiral, zgradil in opremil paviljone. Svetovna razstava 1967. leta bo na površini 520 ha v jugozahodnem delu Moskve. Razstava v Moskvi bo zavzela dva in pol krat večjo površino od bruseljske svetovne razstave 1958. leta. Računajo, da bo razstavo obiskalo 14 do 16 milijonov ljudi. Od teh bo prav gotovo polovica inozemcev. Eichmann je strogo zastražen in policijski častniki, ki ga stražijo — vsi brez izjeme so neoboroženi — se drže načela: storiti je treba vse, da bi Eichmannu onemogočili samomor, hfkrati pa preprečiti, da bi lahko kdo nanj naredil atentat. Eichmanna vsak dan pregleda zdravnik, prejema pa isto hrano kot ostali častniki r taborišču, le da nihče vnaprej ne ve, kateri krožnik jc namenjen zaporniku. Krožnik v zadnjem hipu izbere povelju- 600.000 dolarjev za polet na Luno Strokovnjak za vsemirske polete, Wernher von Braun, je izjavil, da bi voznina na Luno in nazaj sedaj znašala 600.000 dolarjev, skupno s hrano in drugimi po-, trebščinami. Enkratno potovanje okoli zemlje pa, bi stalo 30.000 šolarjev na osebo. Stroški za take polete so se v zadnjih letih znatno zmanjšali, kajti še pred štirimi ali petimi leti je funt koristne teže, ki 90 jo spravili v tir, stal ameriškega davkoplačevalca od 308.000 do milijona dolarjev. Do leta 1976 pa se bodo ti stroški po napovedi Brauna znižali celo na 500 dolarjev. SEDEM OTROK ŽRTEV POŽARA Sedem otrok iste družine je izgubilo življenje pri požaru njihovega stanovanja kakih šest kilometrov od Excelsior Springsa v državi Missouri v ZDA. Starši otrok so pozno popoldne odšli v Excclsior Spririgs, ko pa so se vrnili, je bila njihova hiša že v plamenih. Policiji so iziavili, da so zaupali otroke naistarejŠcmu 11-letnemu sinu, najmlajši otrok je pa imel komaj 19 mesecev. Vzroki požara še niso bili ugotovljeni. joči častnik, tako da je popolnoma onemogočeno zaporniku zastrupiti hrano. Stražnike so izbrali take, ki ne razumejo ne nemško, ne hebrejsko (Eichmann obvlada dobro tudi hebrejščino), ki niso bili sami žrtve nacizma in katerih družinam nacistični krvoloki niso prizadejali zla. Kadar se kdo pogovarja z Eich-mannom, doslej so z njim govorili samo poveljujoči častnik, njegov odvetnik dr. Servatius in odvetnikov asistent, ga vedno loči posebna steklena stena, razgovor pa omogočajo posebne zvočne naprave. Po zelo zapletenih hodnikih peljejo Eichmanna vsak dan na dvorišče taborišča Ijar, kjer se lahko sprehaja ob belo začrtani liniji. Zapornik se mora te linije strogo držati, začrtana pa jc zato, ker tega mesta — in kajpak tudi Eichmanna — ni mogoče videti od nikoder tudi z najveČiimi in najpreciznejšimi daljnogledi. Eichmann je od zunanjega sveta strogo ločen in vsi poizkusi novinarjev v preteklosti, da bi se mu približali, so ostali brezuspešni. Vihar povzročil milijonsko škodo Nepričakovan vihar, ki ic trajal !c petnajst sekund, jc v noči od sobote na nedeljo v gosto naseljenem predelu južno od Chicaga povzročil škodo, ki presega več miliionov dolarjev. Nad 80 prebivalcev je ranjenih, eden pa jc izgubil življenje. Med viharjem se je podrlo več hiš, avtomobili na cestah pa so sc obračali, kot bi bili igračke. Neurje je pretrgalo plinovod in električne napeljave. Prebivalstvo ic moralo ogroženo področje zapustiti, policijske enote pa so takoj uvedle zaporo, da bi preprečile krajo 'm ropanje.