Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din llredniitvo je v Kopitarjevi uLb/III SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 ia 2050 Ček. račun: Ljubljana št 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Izhaja vsak dan zjntraj. raaea ponedeljka i« dneva po praznika Cerkev in nove državne oblike Stališče, ki ga je zavzemala liberalna država do religije, je dobro znano. Liberalnu država 19. stoletja je v svojem jedru bila lajici-stična, to se pravi, zelo se je trudila in skrbno je pazila na to, da ne bi religija izšla iz zakristij in dobila vpliva na javno življenje. Lai-cizem je proglasil popolno nezavisnost države od Boga kakor tudi do sleherne pozitivne, raz-odete religije. Več laičnih držav iz liberalne dobe ee je proslavilo po svojem antiklerikalizmu, kjer pa ni šlo, sodeč po etimologiji besede, za kako obrambo proti čezmernemu poseganju klera v državno domeno, ampak za pri. krito borbo proti religiji sploh kakor slehernemu religioznemu udejstvovanju v javnem življenju. Toda kljub v bistvu protiverskemu razpoloženju je laicistična država, hoteč vsaj teoretično ostati zvesta liberalnim principom, sank- I cionirala za javnost načela: religija je zasebna 1 stvar; ali: vsak naj se izveliča na svoj način. Tretji, ki so hoteli veljati za prav posebno tolerantne, pa so bili mnenja, da je vseeno, ali katoličan, protestant ali pravoslaven ali karkoli že, samo da imaš neko religijo. Katolicizem se je proti takšnemu liberalizmu v načelno verskih vprašanjih vedno odločno boril in neprestano poudarjal, da s pozitivnim krščanstvom nikakor ni združljiv. Krščanstvo je podrejenost Kristusu in njegovi Cerkvi s celotnim razodetim naukom, od katerega si človek ne sme izbirati le eno ali drugo dogmo, ki mu slučajno prija. Proti naziranju, da se sleherni more izveličati po svoji fasoni, stoji Kristusova beseda: Kdor se ne da krstiti in ne veruje, bo pogubljen! Mnenje, da je vseeno, h kateri religiji kdo pripada, ovrže božja beseda: Kdor Cerkve ne posluša, naj vam bo kakor pogan in javen grešnik. Stavek pa, da ie »religija privatna zadeva«, pa sploh zanika bistvo krščanstva. Kajti krščanstvo kot religija je odlično javna zadeva, ker se v prvi vrsti niti ne tiče poedinca kot privatne osebe, temveč predvsem vsega človeštva kot celote. O tem govore zlasti prepričevalno osnovne dogme krščanstva, kakor nauk o izvirnem grehu in odrešenju. Za izvirni greh in odrešenje dobimo razumevanje in utemeljitev le, če gledamo na skupnost človeškega rodu, ne pa na človeka poedinca. Poedinec zapade izvirnemu grehu in je deležen odrešenja, ker je — kljub osebni zakonitosti — član in del človeške skupnosti. v Zato liberalna država svojih laicističnih načel ni nikdar mogla popolnoma izvesti, ker so protinaravna. Razven tega so v liberalni državi imeli katoličani proti nasilnim poskusom države v svojih rokah izvrstno orožje, namreč načela same liberalne države, to je svoboda in enakost, ki so jih upravičeno tudi za sebe zahtevali in so lahko vsak čas dokazovali svojim nasprotnikom njihovo nedoslednost in neiskrenost. Zadnja leta pa je liberalna država zašla v nepričakovano velike gospodarske in parlamentarne težave, ki so absorbirale vso njeno energijo, tako da se noben, količkaj svoje odgovornosti se zavedajoč državnik ni spuščal v kulturnobojno politiko ter so vprašanja kulturne politike sploh močno stopila v ozadje. Zato je Cerkev že od Pija X. dalje postopoma opuščala svojo zainteresiranost na katoliških političnih strankah, ker se je pokazalo, da niore nepolitično zastopati svoje cerkvene in šolske interese zlasti s pomočjo konkordatov. Konkordati so še prav posebno značilni za sedaj vladajočega papeža. S tem se je Cerkev odtegnila pozitivni politiki, ki jo domala vso okupirajo gospodarska in upravno-tehnična vprašanja, razven tega pa nasprotniki nimajo več možnosti — vsaj upravičene ne —, da bi Cerkev delali odgovorno za politično taktiko katoličanov, kjer se ni vedno lahko znajti sredi kompliciranih socialnih problemov. Razven konkordatov, ki temelje na medsebojno dani besedi in pogodbi, propagira Cerkev zlasti Katoliško akcijo, ki naj prodre v vse sloje in pospešuje in čuva interese kraljestva božjega na zemlji na vseh področjih, kjerkoli bi bili ogroženi. Naloga Katoliške akcije bo v bodoče med drugim tudi ta, da bo vernikom nasvetovala izbiro takšnih narodnih zastopnikov, ki s svojim življenjem in javnim delovanjem dajejo poroštvo, da tudi v zakonodajnih telesih ne bodo nastopali proti veri in krščanski nravnosti. To se je že zgodilo pri zadnjih volitvah v Litvi, na španskem, se prakticira že mnogo let v Franciji, v Angliji in tudi drugod, kjer katoličani sploh nikdar niso bili organizirani le v eni, katoliški politični stranki, kakor je to slučaj n. pr. na Holandskem. Pravilno gledanje in daljnovidnost vodilnih cerkvenih krogov je potrdil razvoj dogodkov zadnjega časa. Liberalna država s svojim sistemom političnih strank je že nekaj let v hudi krizi. Ko bi se Cerkev identificirala s političnimi strankami ali ko bi jih imela za svoje edine advokate po državah, bi z njimi vred logično tudi moralo v zaton versko cerkveno življenje. To nevarnost pa je Cerkev pravočasno preprečila s tem, da se je nedvoumno distancirala od političnih stranic. A kljub temu, da je Cerkev tako spretno premostila razvoj v novo dobo, bo ostala ludja gredi razburkanih valov. Nova oblika države, ki se poraja, skriva v sebi polno velikih nevarnosti za katolicizem kakor za krščanstvo sploh. Liberalizem nikakor ni duhovno premagan, ampak se v kulturno-političnem pogledu nadaljuje v oblikah, knkor mu jili je tttisml marksizem — torej kot kolektivistiČni liberalizem. Samo odtenek kolektivističnega liberalizma je fašistično gibanje, ki izpoveduje prvenstvo in absolutizem krvi. Socialno filozofsko pa sc ta biologičen vita I i zem izteka v marksističen princip: Kolektiv (pn naj bo razredni ali narodni) ima prvenstveno eksistenčno prn-vico, poedinec pa le v toliko, kolikor mu dovoljuje kolektiv. Marksizem je zgrajen nn ekonomski bazi, oziroma na ekonomskem zgodovinskem pojmovnnju, fašizem pa nn biologič-liem svetovnem naziranju, ki prvenstvo vseli vrednot prizuavu krvi iu rasi. Konferenca Male zveze in Poljska Zbližanje - ali razhod s Poljsko? Dr. Beneš o „poljsko-madjarski skupni meji" - Gombos obišče maršala Pilsudskega - Na razpotju Varšava, 20. junija. Uradno poročilo o sklepih konference Male zveze v Bukarešti je tukaj v splošnem dobro učinkovalo, ker naglaša s poudarkom, da hoče Mala zveza prijateljsko sodelovati s Poljsko. Prejšnja poročila iz Bukarešte niso bila tako razveseljiva, Iter so namigovala, da so se državniki Male zveze na zahtevo češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v posebni seji pečali z vprašanjem Poljske ter baje ugotovili, »da so se v poljski zunanji politiki pojavile spremembe v toliki meri, da je bilo treba odnošaje med Malo zvezo in Poljsko podvreči novemu stvarnemu pregledu.« »Spremembe v poljski zunanji politiki« se brez dvoma nanašajo na nedavno čisto nepričakovano prijateljsko zbližanje med Poljsko in Nemčijo ter na odklonilno stališče, ki ga je poljska delegacija v Ženevi čisto dosledno zavzemala z ozirom na francoske predloge o razorožitvi in o sklenitvi vzhodnega pakta z Rusijo in z Baltikom. Znano je tukaj, da je dr. Beneš pri tej priliki imel daljši govor o odnošajih med svojo domovino in Poljsko in da je z žalostjo ugotovil, da posredovanje irancoskega zunanjega ministra v Varšavi dozdaj ni prineslo nobenega sadu in da je napetost ostala ista kot prej. Dr. Beneš je opozoril tudi na sicer še manj pomemben, a ipaik važen pokret, ki je nastal v gotovih poljskih plasteh, češ, da Poljska nima od Male zveze ničesar in da bi bilo za njo boljše, če bi »skušala doseči skupne meje z Madjarsko«. To mnenje se je utihotapilo tudi že v zunanje ministrstvo v Varšavi, vendar je treba poudariti, da ga zunanji minister Beck odklanja. Dr. Beneš je z ozirom na dejstva, ki jih je navedel, zahteval, da naj konferenca na nek razumljiv način izrazi svoje stališče, da bi vsak morebitni poljski imperializem, ki bi hotel ustvarili skupuc meje z Madjarsko na hrbtu Češkoslovaške, naletel na trden odpor vse Male zveze. V svojem prvem uradnem poročilu je zato Mala zveza na-glasila, da »bo treba vprašanje odnošajev s Poljsko revidirati« in je Titulescu v govoru, ki ga je imel pri banketu na čast časnikarjem naglasil, »da bi tisti, ki bi se dotaknil le ene izmed treh držav, imel proti sebi tri.« Tukaj tudi ni nobena tajnost, da je med tem poljska vlada po svojem poslaniku v Bukarešti dala nekatera pojasnila in izrazila željo, da nesoglasje ne pride do izraza v končnem uradnem poročilu, ker bi to znalo vplivati kvarno in bi povzročilo kriva tolmačenja med javnim mnenjem Evrope. Na podlagi te intervencije je konferenca Male zveze sklenila, da bo v komunikeju naglasila samo svojo dobro voljo sodelovanja s Poljsko, istočasno pa je naročila romunskemu zunanjemu ministru, da izkoristi prisrčne odnošaje, ki vladajo med Poljsko in Romunijo, da omogoči prijateljsko sodelovanje med Poljsko in vsemi državami Male zveze. Kot je povedano spočetka, je objava tega komunikeja vplivala blagodejno, ker v Varšavi kljub zadnjim skokom poljske zunanje politike v nemški tabor ne manjka uvidevnih ljudi, ki s tem razvojem niso zadovoljni in zagovarjajo z veliko vnemo zamisel, da je treba zveze med Poljsko in Malo zvezo utrditi, če bo ta struja že v kratkem zmagala, ni mogoče z gotovostjo reči. Tem manj, odkar je bil nemški minister dr. Gobbels sprejet od maršala Pilsudskega in k)?r je sedaj že gotovo, da pride kmalu v Varšavo madjarski predsednik vlade general Gombos, (isti G6m-bos, ki je porabil sestanek ministrov Male zveze za to, da je zopet spustil v svet izzivalen govor o revizionizmu, proti Kateremu je morala konferenca v Bukarešti tudi \ sklepnem komunikeju ostro protestirati. Trije pakti: vzhodni, sredozemski, črnomorski Pariz, 22. jun. z. »Intransigcant« objavlja danee posebno izjavo romunskega ministrskega predsednika Tartaresca, »da se je konferenca Male zveze ,v Bukarešti zedinila na dva pakta, ki ju bo predložila sedaj francoskemu zunanjemu ministru Barthouju. Prvi pakt nosi ime »vzhodnega p f k t a« in obsega baltske države, Rusijo, Poljsko, češkoslovaško in Nemčijo. Drugi pakt sc imenuje »sredozemski pakt« in bi obsegal Francijo, Italijo, balkanske države in Turčijo. Francija je osnutek paklov odobrila in gre sedaj samo za to, da se pridobita Poljska in Nemčija za severnega, Italija pa za južnega. Če bi se posrečilo ustanoviti enega ш drugega,, bi Francija in njeni zavezniki predlagali še tretji pakt, pod imenom »črnomorski«, ki bi obsegal vse obalne države črnega morja, torej Rusijo, Turčijo, Romunijo in Bolgarijo. S pomočjo teh paktov bi bil mir zavarovan za dolgo dobo let in Francija ter njene zavcznicc bi polem lahko pristale na nemške zahteve po enakopravnosti v oboroževanju. Francoski in angleški glavni štab sklepata o mirovnih jamstvih General Weygand v Londonu London, 22. jun. b. Prihod generala Veyganda v London in kljub izjavi, ki jo je dal njegov adju-tant, da je njegov obisk povsem privatnega značaja, so nenadni pojav francoskega generala komentira zelo raznovrstno in mu v vseli krogih pripisujejo izreden pomen radi tega, ker generala Veyganda spremlja tudi general Gamelin, čeprav je tako v Parizu kakor tudi v Londonu bila ta vest domantirana. Trdi se, da obisk francoskega generala ni samo političnega pomena, ampak, da jc tudi v neposredni zvezi s pripravami, ki jih dela Francija skupaj z Rusijo za sklenitev paktov o vzajemni pomoči, s katerimi bi se na praktičen način rešilo vprašanje varnosti ne samo v posameznih delih Evrope, ampak na vsem evropskem kontinentu. Z ustvaritvijo varnostnega sistema na temelju stvarnih vzajemnih jamstev bo končnove-ljavno rešeno vprašanje varnosti in bo s tem omogočeno razorožitveni konferenci, da s popolnim uspehom konča svoje delo, ker bi se lahko v tem primeru brez večjih težkoč sklenila konvencija o omejitvi in znižanju oboroževanja. General Veygand in general Gamelin imata nalogo, da s tehnične strani orišeta angleškim članom generalnega štaba franooski načrt o evropskem varnostnem sistemu. Splošno garancije, ki bi jih vse države prevzele pri podpisu konvencije o varnosti, bi se nanašale na izvedbo posameznih določb konvencije, kakor tudi na uvedbo kontrole oboroževanja. Poleg teh splošnih jamstev bi bila varnost Evropo zajamčena s pomočjo regionalnih paktov. Ta posebna jamstva, ki bi jih vsebovali omenjeni pakti, bi prevzele posamezne skupine držav, zaradi česar nosijo tudi pakti naziv regionalni pakti. Velika Britanija bi se lahko omejila na jamstva, ki jih je prevzela z lokarnsko pogodbo. Ta pakt bi se pa moral izpopolniti in razširiti tako, da bi tudi ta pakt kakor tudi projektirani vzhodni Locarno imela za podlago znane določbe o definiciji napadalca. >Daiily Exprese« trdi, da sta se general Vey-gand in general Gamelin že pričela pogajati s člani britanskega generalnega štaba in da se bn pri teh pogajanjih poleg vprašanja o vojnem sodelovanju za primor vojne do vseh podrobnosti proučilo tudi vprašanje obrambe Londona od letalskih napadov. Posebna važnost sc pripisuje načrtu o razširitvi lokarnsko pogodbe, ki se bo proučil na prihodnjem sestanku med francoskim zunanjim ministrom Bar-toujem in angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom v Londonu. Tehnični načrt tega projekta bodo žo sedaj proučili predstavniki britanskega generalnega štaba г generalom Veygandom in generalom Gomelinom. Tu gro v prvi vrsti za jamstva glede nevtralnosti Belgije in Nizozemske. »Daily Herald« poudarja, da kljub francoskim in britanskim demantijem pomeni obisk obeh predstavnikov francoskega generalnega štaba v Londonu velik političen dogodek. Pripravljeni . . . Pariz, 22. jun. b. Senatni in finančni odbor sta soglasno sprejela predlog o naknadnih vojnih kreditih v znesku 3.120,000.000 frankov (deset milijard Din). London, 22. jun. b. V zvezi z gradnjo angleških vojnih emot, zlasti glede ustanovi t ve pos ob- Francija in Mala zveza sta eno nega oddelka za borbo v zraku, je vojno ministrstvo pozvalo vse letalce na sodelovanje. Na podlagi teh poskusov bodo nato zgrajena nova borbe-na letala in se bodo ustanovile nove letalske formacije. Prvi lord admiralitete je predložil strokovnjakom spomenico o tehničnih potrebah angleške mornarice. V spomenici poudarja predvsem sledeča tri vprašanja: 1. gradnja novih linijskih Indđj; 2. gradnja 30 križark, tako, da bo skupno število križank znašalo 70; 3. gradnja velikega šlevila novih rušilcev; 4. gradnja matičnih ladij za letala. Francija in Anglija na manevrih r« ••• * T vat« v Rusiji in Turčiji London, 22. jun .TG. Načelnik francoskega generalnega štaba, general Veygand, jc danes sprejel posobnega odposlanca iz Moskve, ki ga je povabil, da se osebno udeleži velikih vojaških vaj sovjetske armade. General Vojgand jo odgovoril, da se sani manevrov ne more udeležiti, pač pa, da bo poslal svojega najboljšega generalštabnega generala. in je prosil odposlanca, da Rusija pokaže temu odposlancu vse, kar ima. General Vcygand jo interveniral tudi pri angleškem generalnem štabu, da prav tako pošlje svojo opazovalce v ltusijo. Istočasno se nahaja v Londonu odposlanec turške armade, ki je povabil vrhovnega poveljnika angleške armade, generala Birilvvooda, da se udeleži turških manevrov na sirsko-perzijski meji. Go-noral Birdvvood je povabilo sprejel. Barthoujev obisk Francoski zunanji minister - častni član romunske države Bukarešta. 22. junija. AA. Senat in parlament sta priredila na skupni seji svečan sprejem francoskemu zunanjemu ministru Barthouju. Predsednik vlade Tatarescu je v svojem g,ovoru orisal bratske zveze med Francijo in Romunijo, ki so se zapečatile na bojnem polju in ki jih je kronal Iriumf pravice, ter naglasil, da sta bili Francija in Romunija zmeraj soglasni pri obrambi miru. Nato g': Tatarescu predlaga! resolucijo, ki proglaša arthouja za častnega državljana Romunije. Ta predlog so soglasno sprejeli z burnimi in dolgotrajnimi ovacijami Barthouju tako Toda ta dva otrokn liberalnega očeta tudi teoretično nista podedovala niti sledu kake strpljivosti, svobodotiurnosti in lojulnosti. s katero se je rad dičil stari liberalizem. Fašistični in komunistični kolektivizem hočeta vse državljane in tudi slehernega poedinca izključno in popolnoma zu sebe. Proglašata totalno gospod-stvo nad družlio in nad človekom in sicer na vseh področjih. Tako v fašizmu ali v komunizmu tudi vera ni več »privatna zadeva«, ampak stvar kolektiva, ki jo potem popolnoma zavrže in nikomur ne dovoli, kakor je slučaj v komunizmu, nli pa icligijo sicer sprejme, pa jo skuša p r i Li god i ti .,voji doktrini nli vsaj vpreči v svoj absolutistični voz, kakor poskušn fašizem. Ne dn bi govorili o boljševizmu, se tudi pod fašizmi Cerkvi ne obetajo najlepši časi. Kajti tu trči skupaj dvoje svetovnih nuziranj, od katerih vsakdo za sebe reklamira totalnost. Cerkev pač ve v tem smislu, da bi odrekala državi, knr je njenega in kar .spada pod njeno suvereno koinpetenco. Toda krščansko svetovno naziranje ne pozna deljene suverenosti po-zemskih in nadzemskih ciijev in vrednot. Po- zna le absolutni nadnaravni cilj človeštva in pa njegove relativne pozemske naloge. To je red, jiodaii že po naravi stvari in človeka. Nosilec pozemskin nalog je država, nadzemskih pa Cerkev. Toda obe oblasti sta poklicani k »totalnosti«, ker ima človeštvo enoten smoter in namen. To je tudi nauk velikega socialnega filozofa Tomaža Akvinca. Zmotno in za Cerkev krivično je torej, stališče, »a ne more politika zahtevati znsc totalnosti, ampak je obsežena v totalnosti krščanskega svetovnega nazoru. drin. senatorji in poslanci kakor tudi celokupno občinstvo na galerijah. Bivanje v Jugoslaviji Belgrad, 22. junija. AA. Program obiska francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja v Belgradu. 23. j u n i j a se bo francoski zunanji minister g. Barthou s svojim spremstvom vkrcal v Oršavi na parnik »Aleksander«. Parnik bo odplul iz Oršave isti dan ob 16 in krenil proti Belgradu. G. Barthouja bo sprejel pomočnik zun. ministra g. Božidar Purič z višjim uradnikom zun. ministrstva. G. Barthou bo prenočil na ladji v Donjem Milanovcu. 24. j u n i j a ob 17 se pripelje g. Barthou v Belgrad v savsko pristanišče. Po pozdravu iu predstavljanju se bo odpeljal v bolel »Srpski kralj«. Ob 17.30 vpis v dvorno knjigo, ob 18 obisk na francoskem vojaškem |x>kopalilčii in ogled spomenika branilcem Belgrada. Ob 20.30 intimna večerja pri g. Jevtiču v zunanjem ministrstvu. 25. jnnija ob 10 dopoldne obisk groba Neznanega junaka na Avali. ob 10.30 konferenca v zunanjem ministrstvu in naposled obisk pri predsedniku vlade. Ob 12 avdijenca pri Nj. Vel. kralju, ob 13 kosilo v dvorcu na Dedinju. Ob 1630 obisk pri ministru za vojsko in mornarico, nato pa sprejem v francoskem poslaništvu. Ob 20 večerja v gard ni kazini, ki jo priredi g. Barthouju na čast g. Jevtič. Po večerji ob 22 sprejem. 26. j u n i j a ob 10 dopoldne ogled preslolnicc, ob 11 obisk pri predsednikih senata in narodne skupščine in nalo svečana skupna seja obeli zbornic parlamenta. Ob 13.30 kosilo v prostorih društva prijateljev Francije. Ob sklepna konferenca v zunanjem ministrstvu, ob 10.30 pa intimna večerja na francoskem poslaništvu. Ob 22.05 razstaack z g. Barthoujem. Konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom Nuncij bo poročal škofovski konferenci Časnikarji pri papežu Zagrob, 22. jun. b. Vaš dopienJk je s ozirom na važna oerkveno-politiJna vprašanja, o katerih bodo prihodnje dni razpravljali katoliški škofje a vse države na škofovski konferenca v Zagrebu, do-znal sledeče pomembne podrobnosti: Kakor smo že poročali, bodo posvetitvi dr. Stepinca za pomožnega škofa nadškofu dr. Bauerju prisostvovali skoraj vsi katoliški škofje razen onih, ki bodo po nujnih poslih zadržani, kakor na pr. serijski škof dr. Starčevič, ki bo imel tegn dne birmovanje v svoji škofijo. Na posvetitev dr. Stepinca za škofa pride tudi apostolski nuncij Pellegrinetti. Eden od glavnih vzrokov, da se bodo ob tej priliki zbrali v Zagrebu vsi katoliški škofje, je tudi (a, ker se bo novi pomožni škof predstavil katoliškemu episko-pato kot bodoči predsednik škofovskih konferenc. Konferenca katoliških škofov bo po vsej verjetnosti trajala od torka do potka. Apostolski nuncij msgr. Pelegrinetti bo »b tej priliki podal škofom | tudi poročilo o načrtu novega konkordata. Kakor ; smo zvedeli, se ho z novim konkordatom pojavilo | veliko vprašanj, ki jih bo treba hitro rešiti, da bi se konkordat takoj po podpisu lahko čim koristnej- i še izvajal v praksi. Eno takih vprašanj je tudi ! ureditev avtonomije katoliške cerkve v notranji npravi z ozirom na materijelno vzdrževanje klera. Kakor je že ve ali manj zmno, l.odo materijelni odnosi katoliške cerkve do države urejeni analogno. kakor je država to vprašanje uredila s pravoslavno cerkvijo, kar pomeni, da bo katoliška verska uprava dohila od države globalni znesek, s katerim ho potem ona sama razpolagala. V to svrho se bo moral ustanoviti v sami ustanovi škofovskih konferenc čwto posohen organ, ki bo vodil vse posle materijeln« prirode. Konterenca Mednarodnega urada dela Gospodarska in socialna obnova sveta - numo potrebna Gwor ropn' виитна Kakor znano, zboru v Ženevi mednarodni urad .л delo. Dozdaj so se delegati v svojih govorih pečali z gospodarskimi in socialnimi vprašanji v svojih državah, podajali svoja mnenja in tudi kritike Na seji 19. t. m. je prišel na vrsto ravnatelj urada g. Butler, da odgovori. Pred njim pa je predsednik konference Godart uvodoma omenil, da so pri novem predsedniku Združenih držav Sev. Amerike kaže velika naklonjenost za čim ptodovi-tejše sodelovanje te države, ki je doslej sledila na socialnem polju najizrazitejšemu individualizmu, z Mednarodnim uradom dela. Kakšna kontrola je potrebna? Nato je povzel besedo ravnatelj Mednarodnega urada za delo g. Butler ter odgovarjal govornikom, ki so diskutirali o poročilu, katerega je bil podal glede delovanja urada. Najprej se peča z vprašanjem načrtnega gospodarstva, s katerim so se bili bavili vsi govorniki. Dejal je, da sicer brezpogojno odobrava tako kontrolo gospodarstva, ki ima namen uresničiti socialni napredek, toda nikakor ne more soglašati s tako .kontrolo« na polju mednarodne trgovine, ki jo je, kakor vidimo, reduciral na eno tretjino njenega prejšnjega obsega. S tem nikakor noče reči, da bi bil zopet mogoč sistem poi>olne svobodne izmenjave blaga. Treba je najti način, kako napraviti kompromis med različnimi narodno-gospodarskimi sistemi, ki danes stojijo drug proli drugemu, zagrajeni za barijerami in omejitvami svobodne izmenjave blaga, tako da bodo kapitali lažje oziroma svobodneje krožili med narodi. Ta potreba postaja čedalje boJj nujna Kontrolirano ali načrtno gospodarstvo, kakor »i ga on predstavlja, mora obstojati v razumni kontroli denarnega sistema, v bolj pravični razdelitvi dohodkov oziroma dobičkov in v pravilnem ravnovesju med industrijo in poljedelstvom. Posebno kar se mednarodne gosjjodarske politike tiče je stabilizacija moiiete neobhodno potrebna, preden moremo govoriti o kakšnem dvigu. Vs*op Amerike Nato je Butler označil za najvažnejši dogodek letošnjega leta dejstvo, da je velika večina ameri-kanskega parlamenta pooblastila predsednika, da Združene države pristopijo k Mednarodnemu uradu dela. (Navdušeni aplavzi.) To je velika stvar da se je Amerika odločila, da se udeležuje našega dela Vsi vemo, kakšne visoke pojme o socialni pravičnosti ima predsednik Roosevelt. ki vztrajno izvaja program gospodarskega preporoda in socialnih reform. Lah«o se reče da so Združene države s tem pred vsem svetom dokumentirale, da zapuščajo sistem neomejenega gospodarskega liberalizma. kateremu so sledile poldrugo stoletje Višek krize prekoračen Končno je Butler izjavil, da je po njegovem mnenju višek gospodarske krize že prekoračen, cla pa bo proces ozdravljenja zelo počasen. Le mednarodno sodelovanje glede socialnih problemov V nedelio 10. junija je sv. oče sprejel časnikarje rimskih dnevnikov in rimske dopisnike večjih italijanskih listov. S časnikarji so bile tudi številne družine in delavci iz tiskarn, v katerih se listi tiskajo. Časnikarji so prej prisostvovali sveti maši v vatikanski baziliki. G. Vignoli je prebral sv. očetu vdanostno [»slanico. Nadalje so bih Forges Davan-zali, ravnatelj »Tribune«, poslanec Guglielmotti, tajnik fašističnega sindikata časnikarjev, g. Peruzzi, izdajatelj lista »Illustrazione Vaticana« itd. Sv. oče je prišel v spremstvu svojega dvora in ravnatelja lista »Osservatore Romano«, g. Dalla Torrea. V začetku svojega nagovora je sv. oče prosil blagoslov za zbrane časnikarje. Omenil je, kako ga je razveselilo sporočilo dragega advokata Vignolija, da ga pridejo obiskat njegovi dragi sinovi. Ta obisk se ie izvršil še lepše, kakor je sv. oče sam pričakoval. Prikazal je razne elemente zlaganja dnevnika, to je misel in delo, elemente idealnega in materialnega zlaganja; na eni strani višje vodstvo in višje na-vdihnjenje, na drugi strani spretna izvršba. Se enkrat je sv. oče izrazil svoje posebno veselje nad tem obiskom. Zahvalil se je časnikarjem za propagando za sveto leto. Tisk in časnikarji so povedali svetu vse. kar se je godilo v središču upanja in vere. V Rim se jc stekala polnost krščanskega življenja vsega sveta in iz Rima je zopet izžarevala. Plemenito je to poslanstvo, ki ga opravljajo časnikarji, da izžarevajo vse krasote blaginje in krščanskega živ- ljenja. V prvi vrsti gre v tem pogledu zasluga listv »Osservatore Romano«, ki je p>ač najbližji središču vere; toda tudi ves rimski tisk je izvršil važno dete. Sv. oče je nadalje omenil, da niso časnikarji hoteli biti le priče velikih dogodkov, temveč so tudi sami segli jx> globokem studencu odpustkov, ki jih je prineslo sveto leto. Časnikarji so si ob tej priložnosti prizadevali, da bi čimbolj razširili in jx>-globili krščansko življenje. Kar so delali za časa svetega lela, naj zdaj nadaljujejo. Vse svoje sile naj posvetijo resnici m blaginji. To bo ne samo v njihovo lastno korist, temveč tudi v korist vseh tistih, katerim so listi namenjeni. Časnikarji nosijo izredno odgovornost, ko je število tistih, kateri liste bero, ogromno. Nikdo ne more oceniti krasote dobrega in žarkov luči, ki prihajajo jx> tisku tolikim dušam tudi v najbolj oddaljene kraje. Toda gorje, če ni beseda v službi resnice; kajti potem se odpre pot v silno razdejanje, ki ga prizadene tisk. Sveti oče bi rad jtodelil poseben blagoslov tistim, ki vodijo in upravljajo liste in prav tako tistim, ki so pripravili ta lep sprejem. Sveti oče je izročil v spomin tega obiska časnikarjem svetinjice sv. Bosca, ki ga po njegovem mnenju lahko nazivamo posebnega zaščitnika časnikarjev, saj je jx>sebno skrb posvetil tisku. Ta ima silno moč, posebno pri mladini. Časnikarji so govor sv. očeta sprejeli s ploskanjem in z vdanostjo. more ta proces pospešiti in normalizirati gospodarski položaj. Le na tak način se more uresničiti ravnovesje med produkcijo dobrin in njih razdelitvijo ter med industrijo in poljedelstvom; mednarodno sodelovanje potom ženevskega urada je j edino učinkovito sredstvo, da se izvede stabizacija ; denarne vrednosti in da se vrne svet k mednarodni i izmenjavi blaga v prejšnjem obsegu. Zakaj samo ; tako se more otvoriti pot zopetnemu zvišanju ; mezd, večji kupni zmožnosti in dostojnemu življenjskemu standardu. 40 urni delavnih Gaston T e s s i e r , oficijelni delegat francoskih delavskih organizacij, je nato v imenu komisije podal poročilo o vprašanju 40-urnega tednika. Mednarodni urad dela je prišel na podlagi svojih študij tega vprašanja do rezultata, da bi redukcija delovnega tednika od 48 ur na 40 omogočila zopiet delo tolikim brezposelnim, kolikor znaša ena petina delavstva, ki je sedaj zaposleno ob 48-urnem delovniku. Nemogoče je ustvariti ravnovesje med stalnim in nepretrganim povečanjem produkcije vsled napredka strojne tehnike in med omenjeno možnostjo konsuma, ako se nc bo skrajšal delov: nik. Sicer pa zahtevajo skrajšanje delovnika tudi moralni zakonu »Človek,« tako je dejal govornik, »ne sme biti zasužnjen tehniki gospodarstva, ara pak mora gospodarstvo sam organizirati tako, da upošteva v prvi vrsti potrebe človeškega bitja. Delavec mora imeti dosti svobodnega časa, da ga posveti družini, intelektualnemu in moralnemu napredku kakor tudi vprašanjem države in socialnega dviga.« Delodajalci navajajo proti temu ve like gospodarske, finančne in tehnične težkoče, ki govorijo proti taki reformi. Toda med nujnostjo socialnega napredka in reforme družbe in med točko, ki jo navajajo delodajalci, katera se glasi, da se mora vpoštevati, koliko stane produkcija, eksistira gotovo neka točka ravnovesja m baš naloga konference mednarodnega urada je, da to točko najde. Zato je treba obžalovati, da so delo-dajalski delegati sklenili, da se del komisije glede 40-urnega delovnika ne bodo udeleževali. Edino delegat italijanskih delodajalskih organizacij se tega dela udeležuje in za to se mu mednarodni urad zahvaljuje. Zahvaljuje se pa tudi opazovalcem USA. ki so dali komisiji dragocene inlormacije, kako zelo dobre rezultate je prinesel 40-nrni de-lovnik v Ameriki, kjer ga je diktiral Roosevelt. Komisija je izdelala podroben načrt, kako izvesti 40-itrni delovnik, o čemer se bo vršila diskusija. Žalibog zaenkrat ni pričakovati rezultata, ker delodajalci trdovratno vztrajajo na svojem negativnem stališču. Ženeva. 22. jun. p Danes je na seji mednarodnega urada dela prebral ravnatelj Butler sporočilo ameriškega generalnega konzula Gilberta, da vstopijo USA v mednarodno organizacijo dela. V sporočilu predsednik Roosevolt izrečno poudarja, da s tem USA ne prevzamejo nobenih obveznosti, izvirajočih iz pakta Zveze nnrodov. Hitler se pogaja s Cerkvijo Berlin. 22. jun. p. V ponedeljek se začno med (astopniki nemške vlade in Vatikanom pogajanja o izvajanju konkordata. Pogajanja se bodo nanašala predvsem na sodelovanje katoliških društev v Nemčiji ter bo Cerkev spravila v razpravo vse okr epe narodnega socializma proti katoliškim društvom. Nemško časopisje ima nalog, da o teh pogajanjih sploh ničesar ne piše, čoš, da jo položaj že itak preveč napet Vsekakor bodo razprave tangi-rale vsa številna vprašanja, ki so nastala ined Cerkvijo in nemškim režimom. Trst - avstrijsko pristanišče Trst. 22. jun. b. Snoči so se končala pogajanja med avstrijsko in italijansko delegacijo za avstrijsko svobodno cono v tržaški luki. Avstrijski minister Stockinger in člani avstrijske delegacije so odpotovali snoči ob 21 na Dunaj. Malo nato je odpotoval r Rim italijanski driavni podtajnik v ministrstvu za korporacije Asijuini. ki je vodil pogajanja t avstrijsko delegacijo. Avstrijski generalni konsul ▼ Trsta dr. Steidle pa nadaljuje pogajanja ea tehnično organizacijo avstrijske luške eone. Iz Avstrije Dunaj, 22. junija, c. Glavna stavba železniške postaje v Brucku na Muri je nocoj začela goreti. Zgorela je streha in celo prvo nadstropje. Dunaj, 22. junija, c. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da je kancler Dollfuss Barthouju izjavil, da narodnosocialistični teror Avstriji siccr gospodarsko zelo škoduje, politično pa škoduje najbolj narodnim socialistom samim. Gradec, 22. junija, c Danes jc pmeki sod obsodil 19 letnega komunista Ivana vrečka in 24 letnega Otona Вауегја zaradi tega, ker so pri njima našli mnogo eksploziva. Prvi je obsojen na 15 let, drugi fe na 18 let težke ječe. Dunajska vremenska napoved. Južne Alpe: iipreinenijiva, j>oiagoma naraščajoča obiafinost, nagnjenje k nevihtam. Splošna vremenska najHrved: Hitro spremenljiv znacoj vremena. Zagrebška vremenska napoved; Precej jasno, stalno, zmerno toplo. MacDonald se „umakne** London, 22. jun. h. Po nasvetu zdravnikov je šef angleške vlade MacDonald sklenil, da se za nekaj mesecev umakne i* političnega življenja. MacDonald bo zapustil Ix>ndon in se do jeseni sploh ne bo vrnil nazaj. Ves čas njegove odsotnosti ga bo zastopal Baldwin. MacDonald ni samo truden od napornega dela, ampak se ga je lotila zopet stara očesna bolezen, zaradi česar mu je potreben popolen mir in odmor. Nekateri listi fie pravijo, da gre le za politično bolezen. Med njim in Baldwi-nom je bilo le redko soglasje in MacDonald se je vedno pokazal napram Nemčiji mnogo premehkuž-nega. Sedaj je to svojo napako uvidel i-n je sklenil, da začasno prepusti posle Baldwinu, ki je bil sicer proti Nemčiji vedno taktičen, nikdar pa mehak In popustljiv. Pakt Japonska-Amerika Ncwyork. 22. jun. p. >Newyork Herakk piše, da so se že začela prec||)ogajanja med Japonsko in USA za sklenitev posebnega arbitražnega ten nenapadalnega pakta med obema državama. Na ta način naj bi se odvrnila preteča nevrnoet, ki preti V razmerju med Japonsko in USA. Ta dvostranski pakt pa Japonci vežejo na izredno težak pogoj. Oni namreč zahtevajo, da sc ti pakti ne smejo raztegniti tudi na eventuelne tretje države. Zaradi tega je tež.ko verjetno, da bi prišlo do sporazuma. Nesreča parni!ia „Dresden" Hamburg, 22. junija, c. Zdaj se doznavajo podrobnosti o katastrofi j>arnika »Dresden«. Parnik je ob najlepšem vremenu plul po mirnem morju. Med potniki je vladalo najlepše razpoloženje. Parnik je okrenil preblizu k obali in z najhitrejšo brzino za-vozil na pesek. Sunek je bil tolik, da so takoj vsi (»padali na tla. Ob istem trenutku se je |>arnik že zeio nagnil. Kljub paniki so potnike kmalu izkrcali. Prvotna vest. da so utoniie tri ženske, ni resnična. Pač pa sta umrli dve ženski od strahu. Parnik se je začel kmalu potapljati in leži sedaj 25 metrov globoko. Močne verige <*> ga priklenile, da ga nc bi morje odneslo globlje v slran. Reševanje nemške marke Berlin, 72. junija, b. Snoči je dr. Schacht z ozirom na sklep angležke vlade, da osnuje poseben klirinški urad in uvede uvozne omejitve iz Nemčije, pozval k sebi predstavnike inozemskega tiska in jim izjavil, da bo Nemčija odobrila embar-go na uvoz iz vsega britanskega imperija in sicer radi tega, ker Velika Britanija ustanavlja klirinški UTad. Nemške valutne težkoče ee zboljšajo lahko samo takole: t. Da se Nemčijii vrnejo kolonije. 2. Da se doseže sporazum v nemškem izvozu. 3. Da se reši vprašanje nemških dolgov v inozemstvu. Nemški tisk je zelo vznemirjen radi angleškega zakona o kHringu in »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, da ta zakon jasno pokazuje, da namerava Anglija v velikem obsegu omejiti uvoz nemškega blaga. Anglija hoče ves nemški izvoz postaviti pod svojo kontrolo. Britanska vlada s tem potrjuje, da je pripravljena, da nastopi proti Nemčiji z gospodarsko vojno in jo tako prisili na popuščanje. Fašizem - potujčevalec Rim, 22. jun. p. Sef italijanske vlade Miesoli-ni je dal iniciativo glavnemu predsedstvu Ballile, da je vstavila v proračun potrebno vsoto za razširjenje in dograditev ballilskega doma v Boznu. Nadalje je bilo sklenjeno, da se zgrade haltilski domovi v Meranu in Brixnu. Iz iniciativnega predloga predsednika vlade je razvidno, da hoče fašizem za mladinske organizacije tudi v zadnji gorski vaei zgraditi lastne potujčevabie domove. Osebne vesti Belgrad, 22. jun. m. Napredovali eo v 6. pol. skupino sledeči višji pisarniški oficiali: Franc Vor-šič pri okr. sodišču v Slovenjgradcu, Srečko Ko-man pri okr. sodišču v Radovljici, Gregor Vrabič pri okrajnem sodišču v Tržiču, Ivan Vidmajer pri okrajnem sodišču v Ormožu, Alojzij Gunde pri okr. sodišču v Novem mestu, Julij Vrhovnik pri okr. sodišču v Prevaljah, Ivan Grobolnik pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu, Martin Zor jan pri okr. sodišču v Ptuju, Alojz Bizjan pri okrajnem sodišču v Litiji, Janez Seiko [Mi okrajnem sodišču v Ljubljani, Franc Kopič pri okrožnem sodišču v Mariboru, Josip Simmerl pri okrajnem sodišču v Šoštanju, Josip Ziherl pri apielaoi.jskem sodišču v Ljubljani; v 7. položiajno skupino sledeči višji oficijali: Josip Medved pri okr. sodišču v Ljubljani, Frane Jureš pri okr. sodišču v Dolnji Lendavi, Nikolaj Furlan pri okr. sodišču v Črnomlju, Matija Zorjan pri okrožnem 9odišču v Mariboru, Prane Oblak pri okr. 9odišču v Šoštanju. — V narodnem muzeju v Ljubljani je napredoval za upravnika, s pravicami uradnika 3. jx>1. skupine 1. etopnje dr. Josip MaL — Za asistentko 7. рк>1. skupine v državni bolnišnici v Ljubljani je postavljena dr. Marija Katar-Kolar, sekundarna zdravnica iste bolnišnice 8. poL skupine. Belgrajske vesti Belgrad, 22. junija, m. V umetniškem paviljonu Cvijete Zuzoriča je bila danes otvorjena razstava grških proizvodov. Ob otvoritvi razstave sta govorila trgovinski minister Demetrovič in tukajšnji grški poslanik dr. Melas. Belgrad, 22. junija, m. Snoči je divjala v Pod-gorici strahovita nevihta, med katero je udarite strela v zvonik tukajšnje katoliške cerkve, ki je pričel takoj goreti. Orožništvo iz bližnje orožni-ške postaje je s streljanjem iz pušk opozorilo p>re-bivaistvo na požar, ki je takoj prihitelo in gasilo. I Kljub požrtvovalnemu delu p>a fe zgorel ves zvo-; nik in streha, tako da je škoda znatna. Belgrad, 22. junija. AA. Nj. Vel. kralj je 15. ju-j nija ratificiral pakt o balkanskem sporazumu, skle-■ njenem in podpisanim v Atenah 9. februarja 1934 ! med kraljevino Jugoslavijo, republiko Grčijo, kraljevino Romunijo in republiko Turčijo. Seja Narodne skupščine Belgrad, 22. junija, m. Na današnji seji skupščine je bilo zopet prečitanih пекај int Nar. , Inteipe- l-acij na posamezne ministre Nato se je prešlo na dnevni red, na nadaljevanje debate o zakonskem osnutku o izvensodnem postopku, ki je bil sprejet v načelu z 206 glasovi. Istotako so bile sprejete tudi nekatere spremembe v uvodnem zakonu o izvensodnem postopanju, nakar je Narodna skupščina sprejela zakonski osnutek z 196 glasovi S tem je bila današnja skupščinska seja zaključena in bo prihodnja v ponedeljek ob 5 popoldne. Kot prva točka dnevnega reda je zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah v zakonu o ureditvi rednih sodišč. Kdo sme peči kruh? Belgrad, 22. jun. AA. Da preprečijo brezpravno izdelovanje kruha, je minister za trgovino in industrijo na jxxilagi člena 462 obrtnega zakona izdal tole navodilo: Špecerijski obrati in vsi drugi obrati, ki ■prodajajo tudi kruh in pecivo, lahko prodajajo samo kruh in druge pekarske izdelke, ki so jih nabavili pri jx>oblaščenih obrtnih &M industrijskih izdelovalcih, če lastniki trgovskih obratov ne morejo dokazati, da so kruh ali pecivo, ki ga prodajajo, nabavili pri pooblaščenih izdelovalcih, se bo smatralo, da so ga eami izdelali in bodo zaradi brezpravnega izvrševanja pekarske obrti kaznovani. V zmislu člena 1 odet. 2 točka 17 obrtnega zakona pa se ne bo smatralo kot domačo obrt, če kruha ne pečejo na navadnem ognjišču ab v malih pečeh, za domačo potrebo, morreč' v posebnih pečeh za kruh, čeprav bi obet^ijali drugi pogoji, navedeni v tem zakonskem .predpisu. V tem primeru dajejo te j^sebne naprave temu delu značaj obrti. To velja tudi za kmetijsko j>eko kruha, ki jo opravljajo vzporedno, in sicer na podlagi 61. 1 odst. 2 točka 1 obrtnega zakona, pri čemer je merodajen tudi obseg dela. Če na ta način izdelajo dnevno nad 10 kg kruha, tega dela ni mogoče smatrati kot postranskega, marveč kot obrt v smislu obrtnega zakona. Radi neznatnoeti svojega i Izdelka smejo osebe, ki pečejo kruh v obliki domače obrti aR v smislu postranskega kmetijskega dela, prodajati kruh samo konsumentom, ne prodajalcem, to ]>a zato, ker bi se v tem primeru moralo predpostavljati, da delajo po naročilu, kar nasprotuje zakonu. Drobne vesti Jokahama, 22. junija, c. Nad vso srednjo Ja. ponsko so včeraj razsajale silne nevihte. Utrgalo se je več oblakov. Vse železniške proge so razrušene Narastli potoki in reke so preplavili mestece v bližini Jokahame in je pod vodo nad 1000 hiš. Dozdaj je 100 mrtvih. Moskva, 22. junija, c. Tukaj je danes prišlo do nenavadne nesreče. Zaradi slabe konstrukcije se je danes zrušila nova štirinadstropna hiša. Pod razvalinami je našlo smrt 18 delavcev, zelo mnogo pa je ranjenih. Sofija, 22. jun. e. V vzhodni Bolgariji je tolpa volkov napadla vas Virudek. Vaščanov se je polastila strašna panika in so se komaj rešili v svoje hise. Pač ри so volkovi nap>adli vso živino in ogrizli 200 koz, 40 svinj, 5 krav in 50 psov. Vaščani so morali nato vso to živino poklati, ker so bili volkovi stekli. Benetke, 22. junija. AA. Tu sta trčila večji motorni čoln in lokalni parnik, ki vozi med Benetkami in Lidom. Utonilo je šest potnikov z motornega čolna in dva moža piosadke. Beutesi, 22. jun. A A. Število mrtvih rudarjev. ki jih je zasulo v rudnikn Karstenu, je doseglo p>et; Utrinki— KOLIKO STANEJO VOJNE 1'ai-iški *Petit lileu* objavlja številke, ki jih je zbral neki francoski strokovnjak o denarju, ki ga je poirla zadnja svetovna vojna. Izračunal je, da bi s denarjem, ki so ga uporabili zavezniki (torej protiavstro-nrmški zavezniki) od 1914 do 1918, lahko vsaka druiina Zedinjenili driav sev. Amerike, Kanade. Francije, Anglije in Rusije dobila lepo vilo «' pohištvom, opremljeno in i lednim vrtičkom okrog. Ostalo bi še toliko denarja, da bi lahko postavili r vsakem mestu sveta, ki ima nad slotisot prebivalcev, popolno univerzo, veliko splošno bolnišnico in veliko ljudsko knjižnico. Toda s tem bi denar šc ne bil izčrpan, ker bi ostalo še. toliko, da bi lahko prejemalo poldrugi milijon drutin stalno mesečno podporo 1000 Din, torej skratka vsaka avstrijska družina ali polovica družin v Jugoslaviji. Če pomislimo, da so Avstrija in njeni zavezniki v svetovni vojni porabili ravno toliko. si lahko predstavljamo, koliko premoienja je šlo v nič, da ne računamo tisliJi 10 milijonov ljudi, ki so prišli ob Sivljenje. OH TE TUJKE.., Moliere je ie bril norce h tistih učenjakov, ki so rporahliait nemogoče i:ra:i za čisto navdar. i vsakdanje slvari. Od U olieia do duuc« io u east spremenili. Danes učenjaški izrazi ne izzivajo več občudovanja tistih, ki jih izgovarjajo, marveč slu-iijo le za to, da poslušavca naredijo še bolj neum nega. Ce li teče kri iz nosa, se temu pravi epis laksis, če le boli glava, moraš reči, da imaš r.epha lalgijo, če je odpovedal ielodec in te boli po domače trebuh, potem morai reči, da bolehaš za coli bacilloso. To so mala zadoščenja za naše častihlepje, ki niso prav nič nevarna. Toda druga so. Tako se je zgodilo, da se je visok gospod z leske-čim imenom po prekrokani noči vračal v avtomobilu' domov v svoj grad, in je povozil mater štirih otrok. Mater je pustil mrtvo na cesti, sam pa je p<>-begnil po zajčevo in so ga orožniki dobili šele drugi dan, ko je ravno barval svoj krvoločni avto. Pred policijo se je ta junaški sin junaške družine opravičil, da je takrat, ko je povozil revno ženo, imel ^mentalne konfuzije», ki so bile posledice *etililič-ne inloksikacije». Ali veste, kaj je to, etilitična in-toksikacija? Posledica plinskega napada v svetovni vojni? Ne, slovar za tujke nam pove, da je lo čislo normalna posledica celonočnega krokanja. Toda. kei je dolični gospod irpei ie na «mentalnih konfuzi-jah> kot posledici «etilitične inloksikacijer in se ga j samo nasekal* iti bil tečejo po dolinah, z elektriko do vodnih rezervarjev. V zadnjih letih so bila izvršena naslednja dela: 1. Dograjen je zvezni daljnovod Črnuče—Grosuplje in z njim zvezano zagrebško omrežje z ostalim banovinskinn električnim omrežjem. 2. Gradi se daljnovod proti Kočevju in so drogovi povečini že postavljeni. Ves daljnovod bo gotov najkasneje meseca avgusta ter bo Kočevje priključeno na ba-novinsko električno omrežje, istočasno pa bo podana prilika za elektrifikacijo vseh krajev v ribniški in kočevski dolini. Predvidoma bodo v letošnjem letu prključeni tudi še kraji Ribnica, Velike Lašče in Sodražica. 3. Daljnovod od Grosupelj do Trebnjega, Novega mesta, Krškega in Brežic ter odcepek od Trebnjega do Sevnice je že trasiran ter so že pripravljeni potrebni načrti. Z zgradbo teh daljnovodov in lokalnih omrežij bi bilo mogoče pričeti, kakor hitro bi bila na razpolago za to potrebna denarna sredstva. Ker je poraba toka na deželi zelo majhna in se porabi povprečno na vsako priključeno žarnico letno komaj 10 KW-ur, elektrarne iz svojih dohodkov same ne morejo graditi brez prispevka prizadetih krajev vseh daljnovodov, transformatorskih postaj in lokalnih omrežij, marveč morajo kraji prispevati enkratni prispevek. Višina tega prispevka je znašala v krajih med Kranjem in Domžalami skoraj 400% doklado na direktne davke in približno morda enak, nekoliko manjši enkratni prispevek bodo zahtevale elektrarne tudi pri elektrifikaciji ostalih še neelektrificiranih krajev ter tudi pri elektrifikaciji Dolenjske. Prispevek, ki ga zahtevajo elektrarne za posamezne kraje, se mora plačati od vsega kraja, čeprav se no bi priključili takoj v kraju vsi prebivalci. S plačilom enkratnega prispevka izpolnijo kraji do KDE vse svoje obveznosti in elektrarne so dolžne zgraditi, kadar je prispevek vplačan, vse daljnovode, transformatorske postaje in omrežja, izvzemši hišnih priključkov, katere mora vsaka stranka plačati posebej. Po generalnem proračunu bodo znašali stroški za elektrifikacijo krajev med Trebnjem in Sevnico ter Trebnjem—Novim mestom in Brežicami 8 milijonov 80.030 Dih. Od tega odpade na progo Trebnje?—Sevnica 2,682.660 Din, na kraje Trebnje— •Ntovo mesto 1,382.370 Din, na progo Novo mesto— 'ifŠkS-Brežice pa 4,125.000 Din. Daljnovod na kraje v novttrneški okolici in transformatorske postaje v Novem mestu in okolici v teh zneskih niso zapopadeni, ker namerava Novo mesto v smislu pogodbe z banovino samo zgraditi v Novem mestu in okolici potrebne daljnovode, transformatorske postaje in lokalna omrežja, za kar so preračunani stroški na 1.704.720 Din. Mesto hoče prejemati tok iz omrežja KDE na debelo in ga v svoji režiji oddajati v svojem okolišn svojim konznmentom. Potreben bo pa tndi sporazum s sedanjim podjetjem Novobor. Ker bo težko dobiti sredstva za izvedbo celotnega elektrifikacijskega programa za Mirensko in Krško dolino, bi se mogel izvršiti najprej le delni program, za katerega bi bilo potrebnili 5 milijonov 154.910 Din. V tem programu so zapopa-icne le transformatorske postaje in lokalna omrežja za okoliše: Mirna, Št. Rupert, Mokronog, Trebnje, Mirna peč, Št. Jernej, Kostanjevica, Leskovee, Videm-Krško, Brežice. Ostali kraji bi prišli pozneje na vrsto, čim bi vplačali svoje prispevke. Pri izvedbi celotnega kakor tudi pri izvedbi delnega programa pa ni upoštevan daljnovod Grosuplje—Trebnje, ki bo veljal okoli milijon dinarjev. Za elektrifikacijo Bele Krajine še ni bilo izvršeno trasiiranje, marveč bi se mogla graditi proga, kakor je razvidno iz generalnega načrta, od Novega mesta mimo Stopič in Uršnih sel do Sevnice ln od tam mimo Črnomlja do Vinice. Nekje v bli-lini Semiča bi se odcepila proga, ki bi šla mimo Gradaca proti Metliki in proti Adlešičem. Poljansko dolino do Starega trga bi pa bilo primernejše elektrificiirati od Kočevja mimo Lipolda in Mozla. Kakor je razvidno iz prijav davčne uprave, je zaračunana davčna podlaga za 1. 1930 za kraje v Krški in Mirenski dolini relativno zelo visoko in bo glede na to treba enkratni prispevek za te kraje znižati pod ono višino, kolikor so prispevali kraji med Domžalami in Kranjem. Znižanje prispevka krajev bo tudi potrebno zato. ker je Dolenjska tako pasivna in ho morala za elektrifikacijo Dolenjske v znatni meri priskočiti na pomoč banovina iz svojega proračuna iz kreditov, namenjenih za elektrifikacijo pasivnih krajev. trifiikacija spodnjega dela Dolenjske. Elektrifikacija krajev mimo Žužemberka do Toplic je pa najlažje izvedljiva iz Zagradca in hi bili ti kraji lahko že zdavnaj elektrificirani, če bi se za to zadosti zanimali. Ze omenjeni enkratni prispevek se določi na podlagi celotne investicije in predvidenih dohodkov od prodanega toka. Razumljivo pa je, da kraji vsega prispevka v sedanjih težkih časih iz svojih sredstev ne morejo plačati takoj, marveč morajo najeti v ta namen posojila. Za amortizacijo teh svojih posojil morajo kraji dobiti sredstva na več načinov: 1. Lahko sklenejo in pobirajo od vsake priključene hiše ali od priključenega izvoda primerno nizko priključno takso. 2. Lahko prispevajo posamezne občine vsako leto tudi nekaj iz svojih občinskih sredstev za izvedbo elektrifikacije v občini. 3. Lahko pa kraji sklenejo na temeljne cene toka tudi primerno krajevno doklado, ki jo pobirajo obenem s tokovino elektrarne in jo ob koncu meseca izročajo občini, oz. denarnemu zavodu, kjer so kraji najeli posojilo. Najprimernejše bo morda, da se vsi trije načini kombinirajo. Tudi na Dolenjskem bi bil mogoč način elektrifikacije krajev na ta način, da bi si kraji sami zgradili transformatorsko postajo in lokalna omrežja ter v svoji režiji prejemali iz banovinskih daljnovodov jiotrebno električno strujo, morali bi pa sami kriti stroške za vzdrževanje omrežij, za vso upravo in tudi stroške za tok in izgube na toku v transformatorjih in v lokalnem omrežju. Tak način elektrifikacije pn bi bil mogoč le v večjih strnjenih krajih z velikim konzumom, kot n. pr. v Novem mestu, Brežicah, morda še v Krškem. Najvažnejše vprašanje v bodoče j,! tedaj, kako dobiti potrebna posojila za izvedbo elektrifikacije, in v tem smislu morajo delati vsi odločilni činite-Iji, ki hočejo in morajo pomagati Dolenjski. Olafšanje po vsakdanjem delu nudi čokolada Lepote nase ze mlj( Sezona na Jezerskem se pričenja Kranj, 21. junija. Izmed vseh gorskih dolin na Gorenjskem je gotovo ena najidiličnejših, najlepših, pa tudi najveličastnejših kokrska, oziroma jezerska dolina. Narava je položila v ta košček zemlje toliko nakopičene lepote, miru, obenem pa romantike, da ljeno okrevališče. Čist gorski zrak, planinsko solnce ter popoln mir, vse to nudi velik oddih in odpočitek slabim živcem, krepi pljuča in dela dober tek pokvarjenim želodcem. Na Jezerskem ni šumnih zabav, godbe, plesa, ker tega nihče ne želi — edinole kopališče bo sčasoma potrebno — ta lpnota kot mocočna siinfoniia. 1 tem vlada le mir in P°5itek- Bližnja in daljna oko-ta lepota Kot mogočna simionija, ,. тиШп „.„ mln. „niienSih »pIo nriiinhiinnih izzveneva vsa katero poje narava svojemu Stvarniku. Ze dohod v kokrsko in jezereko dolino je po svoji pestri slikovitosti nekaj posebnega. Če se vsedeš v Kranju pred pošto na avtobus, te popelje bela, sedaj še dokaj gladka in dobra cesta skozi ob cesti ležeče vasice Primskovo, Gorenje, Britof, Milje, Visoko, Hotemaže in Tupalice, mimo skrbno obdelanega polja in njivic ter zelenih travnikov, mimo gozdičkov in pašnikov tja do predliribja Kamniških Alp, ki obenem s podaljškom Karavank čuvajo vhod v to ozko, divje romantično dolino Kokre. Kakor srebrna nit spremlja cesto vse od Kranja pa skoraj do svojega izvira bistra in deroča Kokra, ki vali svoje vode zdaj po ozkih in lica nudita vse polno najlepših, zelo priljubljenih krajših ali daljših sprehodov in izletov (Jezerski vrh) in tur (Češka koča, Grintovee, Kočna itd.) Sezona na Jezerskem se je že. pričela. Prišlo je že okrog 30 tujcev, vsi ostali pa so napovedali prihod od 25. t m. dalje. Staro kazinsko poslopje ima 16 sob in veliko kuhinjo, s 1. julijem bo pa odprt poleg Kazine Offnerjev dom, popolnoma nova, v 1. 1932 pričeta in letos dovršena stavba, moderno opremljena s parketom, elektriko, tekočo vodo v sobah in kopalnicami. Tako bo samo Kazina z novo dependanco imela 40 sob. — G. župnik Go-stiša Vinko, ki ima tudi lep pension za 30 gostov, v sobah tekočo vodo, gradi svojo električno cen-. . tralo. Sploh ima na Jezerskem vsak boljši posest- tesnih soteskah, čez skalovje in pečine, ali pa se | „j^ svoj vodovod in svojo elektriko. Hišo s 16 so- poigrava po ravnini na širokem produ. — Z leve strani ceste te pozdravlja Preddvor s svojo slikovito okolico, oddaleč vidno cerkvijo in med drevjem skritimi hišicami, s svojimi gradiči in gradovi, s hribčkom in cerkvijo sv. Jakoba, nad njim pa Zaplata s Hudičevim borštom. — Na desni strani se pa proži cerkljanska ravan. Na koncu Tupalič zavozi avtobus v kokrsko dolino. Nasproti ti dahne hlad in sapa, ki vejeta s hribov. — Vrstijo se kakor v filmu najrazličnejši prizori, visoke, odsekane skalnate stene, zeleni pašniki visoko v hribu, redkoma posejane hišice, Kokra s svojimi potočki, mostovi in prehodi, nad vsem tein pa dviga ponosno proti nebu svoj vrh Krvavec. Avtobus dospe do Kokre, to se pravi, do cerkve, šole in Jurjeve gostilne. Od tu vodi vzpon na Krvavčev vrh, v treh urah si gori, sicer je pot precej strma, toda krajša. Vas Kokra pa se razteza v dolžini več kakor 5 km. Po kratkem odmoru se odpeljemo dalje. Na desni strani se kažejo obrisi Grebena, Grintovca im Kočne, katero prehitimo šele na Zg. Jezerskem. Pogled na te gorske, velikane je najlepši v zahajajočem solncu, cesti pa se mudi naprej in hiti skozi Zg. Kokro, Leskovee, Fužine, kjer prekorači nekdanjo koroško-kranjsko mejo, čez številne mostove nad skalovito globeljo deroče in bobneče Kokre, skozi mestoma ozko sotesko, ki objema cesto na obeh straneh. Ze do-spemo na Sp. Jezersko, do Kanonirja, mimo Hu-dine, prično se serpentine in precejšen vzj>on ceste, ki se uravna in zlekne šele pri Grabnarju. Potem pa gre kar po vrsti. Poleg manjših hišic in domačij, ki so pa skrite vstran od ceste, ali pa celo v hribu nekje, srečamo Prosvetni dom, šolo, župnišče in novo cerkev, ki sta oddaljena od ceste nekaj korakov, Kazino, kjer se ozka soteska nekoliko razširi na obe strani. Lepa gladka in ravna cesta vodi na Zg. Jezersko, kjer naj poleg mičnih deloma novih hišic omenimo orožniško postajo, staro Ravensko cerkev, nakar pride kmalu stara Štularjeva domačija in gostilna, ki je postavljena pod hritbom v zavetje. Po stari cesti je še pol ure do Jezerskega vrha, na mejo, kjer je tudi gostilna in prelep razgled na obe strani. Z vrha vodi lepa avtomobilska cesta v Avstrijo. Od Štularja pa vodi na vrh tudi na naši strani po serpentinah izpeljana avtomobilska cesta. Jezersko se že izpred vojnih časov vedno uspešneje uveljavlja kot priznano letovišče, katero so takrat odkrili Cehi, sami znameniti možje, ki so si zgradili Češko kočo v Grintovcu, po vojni pa Jezersko zlasti čislajo Hrvatje, Srbi in Dalmatinci. Prihajajo pa tudi češke in avstrijske družine. —' Jezersko zaradi) svoje očarljive narave nudi vse, kar si tujec poželi in vsakega obiskovalca za vedno priveze. Jezersko ni zdravilišče, j>ač pa priljub- bami je letos zgradil tudi g. Piskernik. — Star, zelo znan in priljubljen pension je že omenjena Štularjeva gostilna, na spodnjem koncu pa Grab-narjeva. — Po nekaj tujcev pa ima skoraj vsaka boljša hišica na Jeaerskem, ki premore eno ali dve sobi za oddajo. Ker sta živinoreja in lesna trgovina, nekoč pridobitni poklic Jezerjanov, zaradi krize propadli, je za Jezersko rešitev le v tujskem prometu, za katerega se mora reči, da se še kolikor toliko ugodno razvija in ga vsi činitelji kot občina in pensioni zelo pospešujejo. Brezposelnim in slabo zaposlenim dipl. tehnikom V zvezi s §§ 24 in 26 obrtnega zakona je izšel pravilnik o ugodnostih za absolvente strokovnih šol pri podelitvi obrtov. Absolvente arhitektonsko-gradlbenega, strojnega in elektrotehniškega odseka Tehnišlke srednje šole v Ljubljani obveščamo: 1. Izpričevalo o položenem diplomskem izpitu ua srednji tehn. šoli, arhitektonski oddelek in dokaz o enoletni praksi v stroki nadomešča lioj-strski izpit za sledeče obrti Iz S 23 obrtnega zakona: kiparji, ki delajo iz kamna, lesa, sadre itd.; izdelovalci predmetov iz cementa in umetnega kamna; pokladalci kamenitih tal, tlakarji; stuka-terji, sadrarji ter končno instalaterji kanalizacijskih naj>rav. 2. Izpričevalo o položenem diplomskem iz pitu na srednji tehn. šoli, elektro-strojni odsek in dokaz o enoletni zaposlitvi v stroki nadomešča mojstrski izpit za sledeče obrti iz § 23 obrtnega zakona: ključavničarji, gradbeni ključavničarji, pohištveni ključavničarji; livarji kovin, medi in cinka, zgibači kovin, zvonolivarji; strojni ključavničarji; pasarji; galvanizerji, gaivanoplastiki; izdelovalci medicinskih aparatov; mehaniki in mehanika za precizno mehaniko. Vsak diplomirani tehnik si po stroki lahko ustanovi lastno obrt v navedeniii slučajih. Opozarjamo tudi na poročilo o sorodnosti obrtov, ki je bilo objavljeno v časopisju. Združenje diplomiranih tehnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana, Gradaška ul. 8-L Najdeno truplo ponesrečenega delavca Litija, 21. junija. Nedeljski »Slovenec« je jx>ročal o smrtni nesreči pri zabijanju pilotov nad mostom pri Sv. Jakobu ob Savi, kjer je padel v naraslo Savo 37 letni delavec Valentin Snoj, doma iz Brinj pri Dolskem. Pri padcu v Savo se je najbrže na glavi jx>škodoval, ko je zadel ob rob čolna, tako da je nezavesten prišel pod vodo in utonil. Trupla takrat kljub vestnemu iskanju niso mogli najti V sredo. 20. junija pa je neki berač opozoril orožnika g. Krstiča, ki je vršil službo na Zg. Logu, da je Sava na ovinku naplavila utopljenca. V njem so takoj spoznali ponesre-čenega delavca Snoja. Rečni mojster g. Jerina, ki vodi vsa vodna dela ob Savi, je takoj ukrenil, da so truplo ponesrečenca prepeljali na Dolsko, kjer so ga i»ložili k večnemu počitku. — Ker je bilo truplo najdeno na teritoriju litijskega okraja, pokopan pa je bil na teritoriju ljubljanskega okraja, so morali svojci na okrajnem načelstvu plačati precejšnjo ta kso, da so smeli truplo prepeljati v dve uri oddaljeno Dolsko. Grafična organizacija za koristi vsega delavstva Grafična organizacija v Ljubljani je poslala v Belgrad svoja zastopnika, da posredujeta pri raznih ministrstvih, zlasti pa pri finančnem ministru zaradi 1% posebnega davka, ki ga podjetja na zahtevo davčnih oblasti odtegujejo tudi delavstvu, čeprav finančni zakon določa, da delavstvo tega davka ne bo plačevalo. Pri posredovanju so sode- etvo tega davka ne bo plačevalo, kakor to določa finančni zakon. — Zastopniki grafičnih organizacij so posredovali tudi pri ministru za trgovino glede državnih tiskarn in glede delovnih pogojev v teh tiskarnah. Še posebei pa so zastopniki grafične organzacije posredovali glede nameravane spremembe obrtnega zakona in so dobili zagotovilo, da lovali tudi zastopniki grafičnih delodajalcev iz vse | se obrtni zakon na podlagi sedanjega enoetran- države, med tem ko so se pridružili zastopniki De ; lavske zbornice v Zagrebu predvse/n, da posredu-; jejo v isti zadevi za bančne nameščence. — Vsa delegacije je posredovala skupno in deljeno pri pomočniku finančnega ministra gosp. Nedcljkoviču i ter pri predsedniku parlamenta gosp. dr. Kuma-nudiiu in predsedniku finančnega odseka gosp. dr. N. Periču, ki so zagotovili, da bodo zadevo glede 1% izrednega davka uredili tako, da delav- i skega gradiva nc bo noveliziral, najmanj pa se ne bo spremenil brez zaslišanja delavskih zbornic. — Posredovali so predsednik grafične organizacije v Ljubljani Dragotin Kosem, tajnik iste organizacije Josip Štrukelj, centralni tajnik grafične organizacije iz Zagreba E. Štark, predsednik Društva ti-skarnarjev v Liubljani M, Hrovatin, tem pa so se pridružili še tiskarnarji iz Belgrada. Jugoslovanski pilot se pripravlja na polet čez Ocean Zopet požar pri Kranju Kranj, 22. junija. Na Miljah, severno od Kranja, je v pretekli rtoči okrog 12 začela goreti zidana, toda s slamo krita hiša posestnika Franca Koželja, vulgo Mar-tinovca, jx)leg hiše pa majhen lesen hlev. Ta hiša pa ni prava domačija posestnika Koželja, ki ima svojo nišo in gospodarska poslopja nižje doli, marveč, kakor pravijo na vasi — bajia. V hišici sta stanovala 86-letni brat posestnika Koželja Jakob Koželj in sestra Mica Koželj, vsak na enem koncu. Ogenj je bušnil nenadoma na zapadnem koncu hiše in mahoma objel vso streho, tako da so preplašeni sosedje in Kozeljevi komaj rešili obn starčka iz goreče hiše in oteli nekaj praznih skrinj. Večina obleke stanovalcev je zgorela. Na podstrešju je bilo tudi nekaj letošnje krme. Hlev je pa bil prazen, razen nekaj drv. Vaščani so hitro nastavili svoje cevi na hidrante, na pomoč so jim prihiteli tudi gasilci z Visokega s svojimi cevmi, toda hiše ni bilo več mogoče ofeti, za sosednja poslopja pa radi oddaljenosti ni bilo nevarnosti, pa tudi veter ni vlekel. Tudi iz Kranja so prihiteli gasilci na pomoč, toda v akcijo jim z motorko ni bilo treba stopiti, ker se je streha že sesedla, pač pa so pomagali ostalim ogenj popolnoma udušiti. Gorelo je skoraj eno uro in je zgorelo vse, kar je bilo lesenega, ostalo je le golo zidovje. Poslopje je bilo zavarovano za 7500 Din, škoda pa znaša vsekakor 20.000 Din. Požar v Gradcu pri Litiji Pretekli teden je do tal pogorel dvojni kozolec 'posestnika in gostilničarja g. Franca Keržana v Gradcu pri Litiji. Na lice mesta je takoj prispela gasilska četa iz Litije jx>d poveljstvom g. Mile Ko-privnikarja, ki pa požara ni mogla več udušiti. ker je bil kozolec poln letošnje mrve in je pogorel do tal. Da je zanetil požar, je bil osumljen nekdo, ki je ta dan prodajal po Litiji in Gradcu neke lepake. Orožniki so ga še isto noč aretirali na kozolcu posestnika Jos. Grošlja v Gradcu, kjer je spal. Kakor pa je dosedanja preiskava pokazala, je malo verjetnosti, da bi aretirani zažgal kozolec in bo skoro gotovo preiskava j^roti njemu ustavljena že te dni. Posestnik Keržan ima škode nad 40.UUU Um, zavarovan pa je bil samo za 18.000 Dip. Razen poleta, ki sta pred 9 leti izvedla naša pilota Sondermayer in Bajdak, ki sta poletela iz Jugoslavije v Indijo in nazaj, niso jugoslovanski letalci izvedli nobenega poleta, ki bi bil svetovnega značaja, kakor recimo polet čez Ocean, okrog sveta itd. Ne sinemo misliti, da naši letalci za take polete niso s[x>sobni. Težave so predvsem gmotnega značaja, kajti za take polete je treba poleg drznosti in sposobnosti tudi mnogo denarja. Iz Zemuna pa prihaja vest. da se eden naših civilnih letalcev brez hrupa pripravlja na ogromen polet. Preleteli namerava progo, dolgo 20.000 km s samo dvema pristankoma, tako da bo letel vsakokrat po 10.000 km zdržema. Med temi tisoči kilometrov je predviden [»let čez Atlantski ali Tihi Ocean. Polet se bo začel in končal na zemunskem letališču. Ta naš letalec, čigar ime pa je po njegovi Preleteli namerava 20.000 hm v dveh etapah želji javnosti za enkrat še neznano, se [»gaja z neko veliko ugledno inozemsko tovarno letal, ki bo za ta polet zgradila posebno letalo. Ta tovarna je že večkrat slavnim letalcem odstopila svoja letala za take polete, ki so se skoraj vsi končali brez neprilik. Polet tega našega letalca 1» stal okrog 2 milijona dinarjev in če se bo našel vir za to vsoto, se bo polet izvršil že v teku letošnjega leta. V naših letalskih krogih z velikim zanimanjem spremljajo priprave za ta veliki polet, ki bo tudi v svetu utrdil sloves našega letalstva. Vsi pričakujejo razumevanje na prislojnih mestih in verujejo v uspeh pogumnega letalca. Proga poleta še ni točno določena. Zavisi od letne dolje, v kateri se bo izvršil polet, ker je treba računati na vremenske in atmosferske razmere, ki se vsak čas izpreminjajo. Nad Sarajevom se je utrgal oblak Dva milijona dinarjev škode 21. t. m. so v Sarajevu doživeli hud dan. Nad Pašinim brdom se je utrgal oblak, k,i je povzročil po mestu tako povodenj in puslošenje, kakršnega ne pomnijo že od leta 1909. V kratkem času so se vse mestne ulice spremenile v deroče potoke. Takoj so se seveda zamašili vsi odvajalni kanali, kajti voda je nosila po ulicah vse, kar je našla na potu: drva, kamenje, sadje, stole, mize itd. V kratkem času se je moral ustaviti ves promet, ne samo vozovni, ampak tudi tramvajski in avtomobilski. Na nekaterih ulicah je stala voda 30 cm visoko. Mnoge ulice pa so bile kar zatrpane z Razdraženi živci, nespečnost, nevolja do dela so največkrat le posledica slabo delujočega želodca in črevesja. Tu pomaga sigurno in na prijeten način Rogaška raznimi pred neti, ki jih jn natinsila voda Vse kleti , s!atina ki pospešuje prebavo, delovanje po mestu »o polne vode. Največjo škodo so utrpeli i M 1» L- I mali trgovcu s sadjem, ki imajo svoie šotore do- I črevesja ui ootoK Krvi. stavljene kar po ulicah. Vse sadje jim je deroči voda raznesla. Celo v bančne tresore je prodrl? voda. Človeških žrtev ni bilo, ker se je prebival stvo pravočasno [»skrilo. Škodo cenijo na dva mili jona dinarjev. Stran 4. ^LOVMEC<, rtn* 2S. Jtmfla НШ. Btev. 141. Ljubljanske vesli: Belohrajnci b odo imeli zgubo Med zadnjimi prodajalci češenj je bila danes na trgu ludi neka ženska, ki je potožda tako-le svoje skrbi: • Železničarjeva žena sem in dosedaj sem imela režijsko vožnjo. Stanujen daleč v Belikrajni in ker ima moj mož majhen zaslužek, družina pa je velika, sem zaslužila nekaj postrani za priboljšek s lem, da sem nosila v Ljubljano na prodaj — zdaj češnje, prej jajca in perutnino, na jesen grozdje, med, kar je že naneslo. Režijska vožnja mi je toliko pomagala. da sem mogla kriti stroške potovanja iz Be-lekrajne v Ljubljano, sicer ne bi nič zaslužila, ker bi požrla vožnja več, kakor pa bi skupila. Sedaj pa so režijske vožnje ukinjene in moj postranski zaslužek bo šel po vodi.« »No, saj ste vozili tudi kaj drugega v Ljubljano, sem in tja kakšno bačvico dobrega belo-krajnca, kaj ne,« jo podraži nekdo, ki ima na trgu znatno besedo. »Na vero, lepi moj gospod,« pove tipično po belokrajnsko železničarjeva žena, »jaz nisem nikoli hotela imeti opravka z vinom. Ako so ga drugi železničarji in njihove žene vozili v Ljubljano, jaz ga nisem nikoli, vem pa, da tudi moj mož ne!« Branjevke so pa tudi vesele, ker jim železni-čarske ženske ne bodo delale na trgu toliko konkurence!« jo draži dalje. Novi šef kirurgičnega oddelka Ljubljana, 22. junija. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 11. junija je imenovan za šefa I. kirurgičnega oddelka v ljubljanski bolnišnici primarij gosp. dr. Blumauer, znani specialist za kirurgijo in v najširših plasteh naroda priljubljeni zdravnik. Gosp. dT. Robert Blumauer se je rodil dne 26. avgusta 1895 v Ljubljani teT je študiral tu gimnazijo, medicino pa v Gradcu, kjer je leta 1922 promoviral za doktorja medicine. Nato je vstopil v službo v ljubljanski bolnišnici na kirurgični oddelek pod vodstvom primarija dr. Derganca. Leta 193<* je postal primarij. Dr. Blumauer je v Gradcu poslušal znanega kirurga dr. Hackerja. Leta 1926 se je specializiral za kirurgijo ter je svoje znanje izpopolnil še na klinikah na Dunaju, kjer je sodeloval s prof. dr. Eisel-bergom, v Berlinu, kjer se ie izpopolnil pri medicinskih kapacitetah, kakor prof. dr. Sauerbruchu in dr. Bieru ter v Monakovem pri prof. dr. Lexerju. V Ljubljani in na deželi slovi dr. Blumauer kot iz--edno spreten kirurg in zdravnik, ki je že neštetim rešil življenje. Movemu šefu kirurgičnega oddelka prisrčno čestitamo! © Sv. maša za turiste in izletnike bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice jutri ziutraj ob štirih, pred odhodom turistovskega vlaka v Maribor. © Kresni večer in kresna nedelja v Trnovem. Danes, na kresni večer, bo trnovska cerkev, posvečena sv. Janezu Krstniku, razsvetljena z žarometi. Krog kipa sv. Janeza na trnovskem mostu bo žarel venec luči, med obema zvonikoma pa bo plavalo v lučih jagnje, Krslnikov simbol. Bogate luči bodo posebno lepo učinkovale na krasno urejeno okolico. Na kresno nedeb'o bodo ob 6, ob 7, pol 8, ob 9 in polil ev. maše. Ob 9 bo slovesna maša, ob kateri bodo peli Premrlovo mašo (Missa s. Josephi) z orkestrom. Večernice bodo zvečer ob 7. 0 Vročina se stopnjuje. Četrtkov jutranji dež je znatno ohladil ozračje, tako, da je bila v četrtek najvišja temperatura v Ljubljani + 19.4" C, včeraj zjutraj ie nastopila megla ter je bilo prav hladno, kajti najnižja jutranja temperatura je bila + 10" C, popoldne pa je termometer dosegel že + 22" C. V zadnjih 24 urah je barometer delal prave skoke. Od ponedeljka je najprej padal do 754, od četrtka pa se je polagoma dvigal ter je dosegel 164.4 mm. Pojavila se je vročina, ki je prav dobro prišla kmetom, ki še niso spravili sena s travnikov. Prvotno so računali, da bodo te dni sledili večji, nekaj dni trajajoči nalivi, toda izvršil se je izredno nagei vremenski preobrat. 0 Mnogo rib na trgu. Že kmalu ni bilo toliko raznovrstnih rib na trgu kakor včeraj. Dovoz sladkovodnih rib z Vrhnike in drugih krajev, celo iz Ihana, je bil večji ko pa morskih, kajti na Kvar-nerju je bilo za nočni lov prav slabo vreme. Morje je bilo namreč vzburkano. Z avtom je bilo na trg pripeljanih 170 kg morskih rib, ki so bile nalov-ljene včeraj okoli 2 zjutraj. Prav sveže ribe so bile dobro razprodane. SkuSi (mali skombri) so bili 14, lokarde (veliki skombri) 24 Din. Tunina je bila po 30 Din kg. Mnogo je bilo domačih ščuk, ki so se »Naj bodo, toda izgubo boste imeli Ljubljančani sami in pa naši belokrajnski kmetje! Mislite, da bi mogle biti letos češnje tako poceni, ako ne bi cene zbili mi doli z belokrajnskimi češnjami. Pa kako so bili ljudje hvaležni, ker smo železničarske ženske pokupile dosti češenj, jajc in drugega blaga ter ga zvozili v Ljubljano na trg. Saj drugače kmet v Belikrajni sploh ne bi mogel prodati ničesar in nič spraviti v denar, ko pa stane vožnja toliko. Boste videli na jesen in drugo leto, kako bo vse blago v Ljubljani dražje, ko ne bo nas železničar-skih žensk na trg. Boste videli, kakšna revščina bo nastala v Belikrajni, saj kmetje ne bodo imeli niti za sol, niti za kvas.« »Je že prav tako!« se oglasi od sosednje mize zajetna branjevka.« »V Belgradu so kar pametno storili, da preprečijo vašo umazano konkurenco nam, poštenim prodajalkam! Dolgo čass smo trpele in vas gledale, kako se vozite zastonj v Ljubljano in zbijate cene našemu blagu. Me plačujemo davke in vedno celo vožnjo, pa zato nikamor ne pridemo, samo zaradi vas, železničarskih žensk!« Prepirček zaradi režijskih voženj je kajpiak trajal dolgo. V glavnem pa sta le obe ženski povedali kar sta mislili. Na svetu je že tako, da kar je enemu slavec, jc drugemu sova in obratno. Ukinitev režijskih kart bo torej prišla v dobro — ljubljanskim branjevkam. pocenile o d 26 Din na 14 Din kg. Druge ribe so bile: smuči (donavske postrvi) 24, donavski som 24, klini 12—14, pečenke 10 in domače postrvi iz Ihana 50 Din kg. Cerkniški raki so bili 1.50—3 Din. © Betoniranje Ljubljanice napreduje. Od ponedeljka po 11 dnevnem prekmjenju prav naglo napreduje betoniranje Ljubljaničine struge. V 5 dneh so zabetonirali že 90 m struge v dolžino proti tri-mostju. Zabetoirati je potreba še 140 m struge. V 5 dneh so izvozili iz Ljubljanice 2500 m;l materijala v teži 2,500.000 kg. Ta materijal je izpeljalo iz Ljubljanice 3000 vagončkov. Dnevna pripeljejo iz Pod-peči 2 in še več čolnov podpeškega kamna. Vsak čoln pripelje 40 m' kamna. © Za mestno pomožno akcijo je nakazal g. odvetnik dr. France Lokar 100 Din. katere je naklonil iz neke sodne poravnave gosp. Leopold Zupančič iz Liubljane, Jegličeva ulica, za kar izreka mestno načelstvo prisTČno zahvalo. © Kakor smo napovedali. Lani, ko eo urejali okolico cerkve sv. Florijana, smo opozarjali, da bo treba novo zasajena drevesca pri cerkvi dobro zalivati, ker je tisti svet peščen in drevesa v kamnu in pesku ne bodo mogla uspevati, dokler so mlada. Za naš nasvet se ni nihče brigal in posledice so letos vidne: drevesa se hitro suše in najmlajše je že tako, kakor pravi drevesni starec. Ze sedaj, v juniju ima popolnoma ovenele liste, veje pa so tudi že trhle. Enaka usoda grozi tudi drugim drevesom tam v okolici. Dobro bi bilo, ko bi kdo pogledal, ali se da kaj rešiti, potem pa 'e treba seveda pridno prilivati drevju. Lanska napaka se je letos maščevala. Ako bi bila letos suša, bi vsa drevesa naglo zamrla, lako pa jih je začasno reševalo deževno vreme. Do jesenskega dežja pa ta drevesa težko da bi vzdržala. © Nova vlomilska tolpa ujeta. Kriminalni oddelek Ijubbanske policije kaže zadnje dni izredno veliko delavnost. Saj se mu je v teki" 14 dni posrečilo razkriti in spraviti pod ključ kar tri nevarne vlomilske tolpe. Toda vlomi so se še vedno pojavljali in policija je uganila, da mora biti v Ljubljani na delu še četrta tolpa, ki nima nobenih zvez s prejšnjimi tremi in ki neovirano krade. To se je izkazalo kot točno, zakaj sedal je policija spravila pod ključ še četrto tolpo. Tolpa je še v preiskavi in policija noče izdati podrobnosti, dokler preiskave nc zaključi. Sedaj bo torej v Ljubljani nekaj časa mir pred vlomilci in rokomavhi. © Ali rasto fige v Ljubljani? Neki ljubljanski dnevnik je pred dnevi priobčil kot veliko senzacijo vest, da zori na Sv. Petra nasipu — figovo drevo. Tisto drevesce je bolj skromno in ne zasluži take reklame, zlasti, ko imamo v Ljubljani prava, nad 2 metra visoka figova drevesa. Gostilničar znane gostilne »pri Lovšinu« v Gradišču nas je opozoril na svoja lepa figova drevesa, ki jih ima na vrtu. Ja drevesa tudi cvetejo in rode sad. Ogledali smo si ta drevesa in ugotovili, da so res prav lepa in da imajo res sadove. Gostilničar nam je pripovedoval, da drevesa zore dvakrat v letu, vendar pa sad ne dozori, ker figam manjka pravega solnca. Ako bi drevesa rastla na odprtem dvorišču, ni izključeno, da ne bi sad res dozorel tudi pri nas. Ta drevesa so stara že nad 20 let. Pozimi jih lastnik seveda da spraviti v klet, da zunaj ne pozebejo. — Kolikor vemo, ima lepa figova drevesa tudi Kranj in sicer na vrtu neke gostilne. © Danes kres Rdečega križa na Gradu. Godba, petje — brez vstopnine. Mariborske vesli: i poskus te vrste Maribor, 22. junija. V novi palači poštne hranilnice je dobil Maribor tehnično posebnost, s katero se lahko ponaša, da je prva v naši državi. Je to centralna kurjava, ki je urejena popolnoma na plin ter do skrajnih meja avtomatizirana. To je zanimiv poiskus, ki bo pokazal, ali je tudi v naših razmerah poleg drugih ugodnosti, ki jih nudi plinska kurjava v primeri s kurjavo na premog, obenem doseženo ugodno razmerje v rentabiliteti. Centralna plinska kurjava se je uredila na pobudo ravnatelja mestne plinarne inž. Tomšiča. V zapadnih inozemskih državah je ta način kurjave nekaj vsakdanjega, pri nas pa je to prvi poskus. Prednosti novega načina kurjenja so podana že na prvi pogled vsakemu nestrokovnjaku predvsem v najekonomičnejši izrabi prostora. Dočim v drugih poslopjih sličnih dimenzij zavzemajo prostori za centralno kurjavo s svojimi skladišči premoga in odpadkov ter velikanskimi parnimi kotli skoro celo podzemlje, je tu skrčen ves obrat v malem, sobi sličnem prostoru, kjer se nahajajo tri plinske p)eči razmeroma neznatne prostornine. Od- konče t:aadla oslabelost ter je obležal v Počehovskem gozdu. Šele naslednjega jutra ga je našla neka deklica ter obvestila ljudi, ki so jjozvali reševalce. — Sedaj se nahaja v bolnišnici. — Istotako so našli nezavestno v stanovanju v Vrbanovi ulici 37-letno zasebnico Pavlo Frisch. Tudi njo so z reševalnim avtom spravili v bolnišnico. □ Beračenje otrok. Mestno načelstvo razglasa: V zadnjem času se ponovno dogaja, da pošiljajo brezvestni starši svoje otroke beračit po mestu. Ni C Na ljubljanskem tramvaju Najnovejši čas je prinesel s seboj nov talent. To je jamranje. Kje tega ne manjka, lepo vas prosim? Ta pravi: oh, ko bi mogel stanarino plnčati, ko bi mogel to kupiti, ko bi mogla imeti vsak mesec vsaj dvakrat novo obleko, ko bi mogel, ko bi mogla itd. itd. — pravi drugi, tretji^ četrti, stoti. In še nekaj slišiš v Ljubljani: ko bi mogel v gledališče, v kino, nn to, na ono zabavo ... Tem so se zdaj približali novi časi, ki jim bodo lo ugodili. — ? — Stvar je namreč zelo resna, odkar imamo v Ljubljani — tramvaj, ki je menda v vs<\j Evropi »skoraj« nn prvem mestu. No, pw kaj ima vse to opravka s tistimi, ki vzdihujejo: v kino bii rad. v Gledališče, na maškerado In ne vem kam še? O, ima ga! Dinar in pol plačaš, pa imaš vseh tistih dobrih stvari v izobilju. V tramvaj sedeš in gledaš in občuduješ, se smeješ, celo jokaš (ja, ludi jokašI) in si seveda včasih zraven vsega misliš svoje. Sediš v kotu ln gledaš ljudi. Seveda, saj nekaj moraš gledati, skozi okna ne moreš, v tla nočeš, mižal pa spet ne boš. Ljudi torej opazuješ. Vseh vrst so, večinoma nepoznani in tuji. Mirno tn navadno tiho stoje oziroma sede. Postaja. Boljša ženska — pardon: dama — vstopi. Na trgu je bila. Čudno, da je bila ravno ona na trgu, da ni poslala kuharice ali služkinje ali druge služkinje. Pa je bila na trgu, saj ima košarico, na enem koncu gleda ven solata ali nekaj podobnega. Skoraj vse Je zasedeno, le ob tebi je Se nekaj prostora, no, za enega bo že. In miloslljiva se s košarico približajo in se vsedejo k tebii. Nič posebnega, kajne. Ni* nnsnhneon ? Res ne? Poslej, lepo te prosim. Poglej, kaj imajo milosti jiva v košarici! Toliko smeš hiti radoveden, to ni greh in ni proti pravilom o letom vodenja. Milosti jiva imajo — le do- škiti — nekaj češenj, solatice, še nekaj zavojčkov — na vrhu vsega pa čepi tako luštkan in srčkan — kužek! Le poglej, sila srčkan je, drobcena nedolžna živalca s finimi, lepo sčesanimi kodrčki, ja, — ali si moreš kaj lepšega predstavljati, lepo te prosim? In tista svilena, ziato obrobljena pientljica okrog belega vratu; in tako prijazne oči zro inilostljivi na-naravnost v obraz. Ta milostljiva morajo biti pač silno dobra, saj so tudi oni vsi zaverovani vanj. In radi ga morajo imeti. Saj, kako pa bi ga tudi ne, gotovo se jim zdi lepši kot tista solata, na kateri čepi. Kaj misliš, zakaj pa inmjo solato v košarici. Kaj praviš, zato. da je kužku bolj mehko? Eee, kako si natančen! Veš, to solato bodo milostljiva doma papcali in gospod soprog jo bo pa pen I in gospodična hčerkica in sinček jo bo tudi papral. Ne, hčerkica in sinček je ne bosta papcala, ker jih ni, saj veš. da take inilostljive, ki, imajo tako srč-kane kužke, otrok ne potrebujejo, čemu pa jim bodo? Saj si lepšega in prijetnejšega na svetu ne morejo predstavljati, kakor jn tak-lo majhen kužek. To solatico in jabolka, le verjemi, vse bodo miloslljiva doma lepo pripravili in pri kosilu bo kar dišalo, tako bo dobro, če prav zdaj kužek sedi na vseh teh dobrotah. Pa kaj si višeš nos? Zakaj si se ! obrnil stran? E, Iii si še stare sorte človek, ki niinnš toliko moči, da bi prenesel tako »delikateso*. Na to se moraš že navaditi, če hočeš biti modern in če se hočeš s tramvajem po Ljubljani voziti. To je taka zabava, da zlepa nikjer! »Pošta!« Pri vratih, kjer je napisano »Izstop« aii nekaj podobnega, je drenj. Stara ženica izstopa. Revica je počasna, ne more pohiteti, ljudi je veliko, med vrati gneča. Sprevodnik bii ji pomagal, pa ne more do I nje. Nekaj krepkih postav je med njim in med že-j nieo. Tn te postave ponižno čakajo, da ho stara. polhroma gospa izstopila. Pn ji nihče ne pomaga. I V vozu so že nestrpni. Lepo oblečen goepod, mlad še, z očali, se zadere: »No, kaj pa mate tamla spredi?« Ženska pred njim mu pojasni. »Purin hudiča, grema vn!« se spet zadere gospod. Vidiš, prijatelj, tudi to je zabava, ki je vredna, da si jo ogledaš in zapomniš. Gloj, gospodična je vstopila. Prav na drugi konec sc je vsedla, kjer ni nikogar. Očividno ne mara za družbo, ko se je vsedla na tako samoten kraj. Zdaj se je baš dobro uravnala, slekla eno rokavico in odprla ročno torbico. Tesno pred obraz jo je dvignila in zdaj išč.e nekaj. Morda denar? Ne, je že plačala, še preden se je vsedla. Robec? Tudi ne, tega lahko najde, ni tako majhen, da bi morala torbico dvigniti tako trdo pred oči. Morda je pa kratkovidna? Saj tako nepremično in vztrajno drži torbico pred obrazom. Le kaj išče? Morda je kaj zgubila? Bog si ga vedi! Zdaj bi pa menda že lahko našla. Ali se ti ne zdi, da že strašno dolgo išče. To bo nekaj drugega. No, zdaj je pa menda vse v redu, zdaj je energično zaprla torbico in sklonjeno glavo ponosno zravnala. — Kaj me zijaš? Če nič ne opazim? Kaj, za božjo voljo, kaj naj opNtzim? — ?? — daa, zdaj pa vidim, hvala Bogu, zdaj pni veva, kaj je gospodična toliko časa iskala v torbici. Kajpak, čisto druga je zdaj, čisto drug obraz. Uslnioe. so kot rdeč piškot in tam čez lice in obrvi, jaaa. to Je vse nekaj drugega. Vidiš, kaj vse doživiš, koliko lepega vidiš na tramvaju! Ta-le obraz je prav tak, knkor so tisti modeli iz voska po ljubljanskih izložbah. Razlika je samo la, da je lam mrtev model, tukaj pn živ. Pn je že lepše takole, vsaj ves, knj se na svetu in kaj se v tramvaju lahko vse zgodi, česar bii si nikoli ne mogel misliti. Vidiš, kako poceni in knko pristna zabava! Ce hočeš res veliko doživeti in veliko 1ep>ega. koristnega videti, čp hočeš živeti z našo kulturo in se pobliže seznanili z nio, tedni, dragi prijatelj, kupi permanentno vozovnico za — ljubljanski tramvaj! pade tudi strežno osebje, ker je ves obrat popolno ma avtomatičen, se čisto samolastno regulira z ozirom na sobno temperaturo ter se ga lahko poslužuje hišnik ali kdorkoli, ki ima nekoliko najjx>trebnej-šega tehničnega znanja; vsa postrežba obstoja v tem, da odpre in prižge plin, nakar se vrši potem dovod plina h kurilnim rešetkam, dovod vode v kotle itd. popolnoma avtomatično. Z najmodernejšimi varnostnimi zaklopkami je obenem podano jamstvo absolutne varnosti glede morebitnega uhajanja plina itd. Z zanimivimi pripravami se regulira sobna temperatura popolnoma samolastno na ta način, da se v slučaju porasta omeji dovod plina, v slučaju padca pa zopet poveča. Kurjava poslopja se izvaja na dva načina: hodniki in veliki manipula-cijski prostori se bodo kurili s paro, sobe in manjše pisarne pa s toplovodno napravo. Če se bo novost dobro obnesla, je pričakovati, da dobimo v Mariboru v bodoče še več takih naprav. Na vsak aačin pm si je mestna plinarna zasigurala velikega in stalnega odjemalca, ki bo začasno v Mariboru glede konzuma plina na prvem mestu. potreba posebej nagtašati, kako kvarno to vpllvo na inladiuo v vzgojnem oziru. Otroci, ki se privadijo beračenja, so nagnjeni k potepuštvu, delo-mržnosti in kriminaliteti. Ce starsi ne uvidijo zlih posledic beračenja otrok, jih mora uvideti javnost, na katero se ponovno obračamo z apelom, da podpira stremljenje oblasti po odpravi beračenja s strani otrok. Vsi nujni primeri bede naj se prijavijo socialno-političnemu oddelku mestnega načelstva, otroci, ki beračijo, naj se pa povsod dosledno zavračajo. □ Blaznež na obisku. V neki rodbini v Vojaš-niški ulici so v pietek doživeli nepričakovano presenečenje. Pojavil se je kar iznenada na obiskku rodbinski član, ki se je nahajal v bolnišnici za blazne v Novem Celju. Prišel je kar v bolniški obleki — progastem jopiču in platnenih hlačah ter belo čepico na glavi. Seveda je bilo vse j>restra-šeno, eden je hitel po zdravnika, drugi po policija Medtem pa se je obiskovalec doma napravil zopet domačega, vse je lepo pozdravil ter nato pripovedoval svoje zanimive doživljaje. Razlagal je, da je delal skupaj z desetimi tovariši na polju na posestvu blaznice. Pazil je na nje strežnik. Bolnik je izrabil njegovo trenotno neprevidnost ter je izginil v grmovju kot kafra. Napotil se je kar proti Mariboru, in sicer kar peš, ker ni imel denarja za vožnjo. Vedel je, da bi bilo po glavni cesti nevarno hoditi, p>a jo je udaril kar povprek. Pot se je s tem sicer precej zavlekla, prišel pa je zato gotovo do cilja. V mestu pa ga nihče ni ustavil kljub čudnemu oblačilu; menda so ljudje mislili, da je kak pleskar. — Ko se je tako razgovarjal, so prišli poklicani zdravnik, policisti in pripeljali so zraven kar še reševalni voz. Blaznik se je čisto lepo zop>et poslovil od domačih, vesel, da jih je po dolgem času zopet videl, se vsedel v avto m odpeljali so ga čez noč na prenočišče v policijski zapor, ker v bolnišnici še sedaj nimajo prostorov za duševno bolne. Včeraj pa se je podal v varnem spremstvu zop>et v Novo Celje. ,g лЛјп Celje & Umrla je v Vojniku pri Celju'gospa Agata Eller, zasebnica. Pogreb bo v nedeljo ob 15 na tamkajšnje pokopališče. Naj ji sveti večna luč — preostalim naše sožaljel & Sprejem gojencev v bolničarsko podčastniško šolo. Vse mladeniče, ki reflektirajo na bolničarsko podčastniško šolo, opozarjamo na nazgla«, ki je nabit na uradni deski mestnega magistrate. & S češnje je padel. Petletni sin poseetni*a Krašovic Ludovik iz Griž je padel s češnje in si zlomil levo nogo. Zdravi se v celjski bolnišnioi & Preprečen samoumor. V četrtek zvečer malo pred 21, pred prihodom ljubljanskega osebaega vlaka, je opazila gdčna Dobnikova, da leži na progi na Bregu neznanec, ki je gotovo čakal nu prihod imenovanega vlaka. Obvestila je hitro nekatere ljudi, da moža odpravijo z mesta. R-es eta se jodala nam že znani junak Kovač in čevljarski pomočnik Krajnc ter ga spravila z mesta, a mož jo je ubral po progi proti Pečovniku, fanta pa za njim in sta ga za drugim železniškim mostom dohitela ter s tem preprečila gotovo smrt. Usoda li ga moža je zelo žalostna. V Radečah pri Zidanem mostu je bil nastavljen kot služitelj pri j>ošti. Pred dvema letoma Je bil operiran za desnim ušeso n in pri tej priliki je izgubil tudi sluh in bi ga bit že dvakrat kmalu povozil vlak. Prosil je, da b: bil premeščen v Ljubljano, da bi lahko še nadtlje zahajal k zdravniku. Toda namesto v Ljubljano je bil premeščen s 1. junijem letos v Vojnik. Ko se je v četrtek vrnil iz služiie, ga je čakal na mizi dekret, Iu mu naznanja, da je iz službenih interesov odpuščen iz državne službe. To je moža, ki je poročen in ima štiri mladoletne otroke, lako potrlo. da je sklenil izvršiti samoumor, kar so mu pa pravočasno preprečili. Ptuj Neurje v okolici Ptuja. V sredo oh popoldanskih urah je divjal« grozna nevihta s točo, ki je potolkla ves poljski pridelek: žito in pšenica je naravnost pribita k tlom in zasuta z blatom. Tudi sadje in jabolka ler grozdje v vinogradih je ua tleh. Posebno so prizadete fare Sv. Bolfenk, Sv. Andraž, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. Sv. Urban in Polenšak. Naše itak že obubožano ljudstvo je radi te elementarne nesreče obupano. Kupi toče so ležali kakor kupi grnmoza. Redna seja občinskega odbora zn mesto Ptuj bo v ponedeljek, 25. junija. Izlot malih harmonikarjev v Vurberg. Preteklo nedeljo je bilo v našem lepem, romantičnem Vurbergu zelo živahno. Prihod malih harmonikarjev iz Ptuja je spravil ves Vurberg na noge. Priredili so koncert v obširni dvorani ruskega sanato-rija v starodavnem gradu. Dvorana je bila nabito polna občinstva iz Ptuja in Vurberga in tudi številni bolniki so se udeležili tega prav lepo uspelega koncerta. Malčki so pod taktirko učitelja Baše predvajali prav lepe narodne pesmi, za knr jih je občinstvo z burnim odobravanjem nagradilo Vodja in primarij sanatorija dr. Okolokulnk se je za to prireditev prav lepo zahvalil in želel malčkom vse najboljše. Predrzen vlom ob belem dnevu je bil izvršen v stanovnnje posestnika Ivana Hojnika v Kukavi, občina Juršinci. Ker je bilo stanovanje dobro zaklenjeno, so zločinci raztrgali streho in del ogrodjt iu na ta način prišli v stanovanje, odkoder so pra» lako neopaženo Izginili s svojim plenon. Odnesli so vso obleko in [>erilo, ki je bilo v stanovanju, iri razne drugo predmete, škoda znaša nad 4000 Din. Nočni pohodi vlomilske tolpe na Notranjskem Rakek, 22. junija. Vesti o večjih tatvinah in vlomih z Noiranjske so kaj redke v dnevnem tisku. Kriminalna statistika tudi ne navaja zadnja leta.'da bi bili izvršeni po teh krajih večji in številnejši vlomi. Okrajna sodišča v Logatcu, Cerknici in Ložu navajajo za zadnja leta prav malenkostno število kriminalnih, posebno tatinskih zadev. Od lani pa so se začeli nepričakovano naglo ponavljati razni vlomi, posebno na Mene-šiji, po Blokah in okoli Borovnice. Vlomi so se ponavljali v prvi vrsti po samotnejših naseljih, ki so daleč od orožniških postaj. Ljudje so vse vlome pripisovali tihotapcem, ki nosijo razno blago čez mejo na Kras. Izvršeni so bili vlomi, ko so tatovi po trgovinah pobrali samo blago, dobro za tihotapske posle, tako sladkor, kavo, cigarete, čaj in cikorijo, dočim so pustili mast in drugo blago popolnoma nedotaknjeno. Kava in sladkor sta na Krasu v Italiji izredno zaželjena, kajti prideta cenejša kot pa po tamkajšnjih trgovinah. Po samotnih vaseh so ljudje lani dostikrat opazovali tri sumljive tipe, ki so podnevi oprezovali, ponoči pa se spravili na svoj vlomilski posel. Včasih so se tudi nekoliko potuhnili in maskirali, da jih ni nikdo spoznal. Naposled se je varnostnim oblastem posrečilo priti na sled nevarni troperesni deteljici, ki se je večinoma skrivala po gozdovih, prenočujoč po ogljarskih in lovskih kolibah. Ljubljanski policiji, kakor je bilo že poročano, je po neprevidnosti padel v klešče zrel ptiček Lojze Zalar, potepuh, doma iz Topola pri Begunjah. Njegova tovariša in kompanjona Jože in Anton Zakrajšek Kaj pravite? Včeraj je nekdo na lem mestu zapisal tožbo uboge delavke, ki malo zasluži, pa ie od tistega beraikega zaslužka ji odtrgujejo razne kazni. Ze v starem svetem pismu je zapisana jeza božja nad tiste, ki ubogemu delavcu njegov pravični zaslužek odtrgujejo, in ta jeza velja dandanes ie bolj, kakor kdaj prej in naj se te jeze krivični podjetniki le spomnijo od časa do časa, zakaj na svetu se vse maščuje. Ne v Ljubljani, ampak v nekem drugem slovenskem kraju živi podjetnik, o katerega plače-valnih metodah prihajajo v naše mesto, zlasti na razne socialne ustanove čudne vesti in pritožbe delavstva. Ta mož najema delavstvo, ki mu dela 14 dni ali več, ko pa delavec zahteva plačilo, mu kratkomalo odpove in ga vrže ven. Delavec seveda zahteva svoj pravični zaslužek in mezdo za zakoniti odpovedni rok, ki velja tudi za,, delavstvo. Podjetnik pa se mu zasmeje v obraz: »Ne dobiš nič, pa če se na glavo postaviš. Ne dam fickaU In ko mu delavec zagrozi s tožbo, pravi predrzno: >Kar loži, meni ne more nihče nič — imam vse na ženo prepisano!« Pravijo, da Hitler takele ljudi pošilja v koncentracijska taborišča. Morda bi se za take podjetnike dalo tudi pri nas dobili kakšno primerno in krepko zdravilo, saj zaslužijo ga, kaj pravite? Kopališče no Sori v Retečafi se otvori Jutri v nedeljo 24. t. m. Šolske vesti Vič. Na državni meščanski Soli se vrši razetava risarskih izdelkov in izdelkov deških in ženskih ročnih del v nedeljo, 24. junija, in stccr od 9 do 12 in od 15 do 18. Jadranska Straža, Škoija Loka ROMANJE NA TRSAT IN IZLET NA JADRAN. Opozarjamo vse prijavljence za ta izlet na Vozni red posebnega vlaka, ki je bil objavljen v včerajšnjem »Slovencu«. Kdor se je prijavil, pa ni prejel od nas položnice, naj izpolni položnico sam in sicer na ček, rač. 14.761 Mestna hranilnica, Škotja Loka. S tem, ko je vplačana voznina, je prijava pravoveljavna, nakar bo prejel od odbora Jadranske straže izkaznico za vstop na posebni vlak. Ker je le nekaj mest še praznih, pohiti s prijavo na Fr. Debeljaka, Škofja Loka, obenem s prijavo pa nakaži takoj denar, da pravočasno prej-metš od odborla izkaznicol Kdo je zastrupil družino Jagodic v Povljanih? 2e včeraj smo poročali o strašnem slučaju zađtrupljenja v hrvatski vasi Povljanih, kjer se je zastrupilo deset ljudi, ld so jedli žgance. Poročali emo, da sta dve osebi že umrli, dočim je stanje ostalih skoraj brezupno. Sedaj poročajo, da sta umrli še dve osebi, dočim ee stanje ostalih še ni skoraj nič izboljšalo. Na licu mesta dela s polno paro sodno-zdravnišlca komisija, ki poskuša ugotoviti vzrok zastrupljen,ja, orožniki pa so pridno na delu, da izslode nečloveškega zločinca, zakaj vedno bolj poetaja očitno, da gre za zločin. Orožniki so že aretirali neko žensko, na katero jc padel sum. Ta ženska bi v slučaju, če izumre vsa Jago-dičeva družina, po njih podedovala. Vendar ženska odločno zanika, da bi podtaknila z žgance strup. Od obolelih oseb so mogli doslej zaslišali edino Dragano Jagodič, ki je kuhala žgance. Dragana misli, da je bil strup v soli. Ko je osolila žgance, ee je dvignila iz njih neka čudna para, kateri pa ni prisojala nobene važnosti. Vse žrtve tega zastrupljen ja so raztelesili ln poslali drobovje na anatomski zavod v Zagrebu, da ga analizira. Konec velike tihotapske afere v Bosni Upravno sodišče v Sarajevu je potrdilo obsodbo finančnega sodišča v eni največjih tihotapskih afer v Bosni v drugi polovici 1932. Tedaj so finančni stražniki in orožniki na filmski način lovili neki avto, v katerem je bil tihotapljenj tobak. Naposled so ga vendaT po dolgem trudu ujeli in zaplenili 325 kg tobaka in velik paket cigaretnega papirja. Finančno sodišče je obsodilo dva krivca na 1,157.000 Din globe in 34.000 Din pristojbin. Upravno sodišče je sedaj končnoveljavno potrdilo sodbo. — Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hejcenschuss) eo uporablja naravna »Franz Joselova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. pa sta se še pravočasno skrila ter ja orožniki še vedno zasledujejo. Baje sta pobegnila v neznane kraje. Vsi trije so pravi poklicni vlomilci. Ljubljanska policija ie na notranjske orožniške postaje poslala fotografije vseh inalopridnežev. Tako se je cerkniškim orožnikom po fotografijah, ki so jih pokazali ljudem, posrečilo dognati mnoge vlome in tatvine, pri katerih so bili udeleženi vsi trije. Največji vlom so lani 26. novembra izvršili na samotnem Kožljeku pri Begunjah. Bila ie takrat izredno viharna noč. Trajali so hudi nalivi z grmenjem. Pri Urbasovih so že vsi legli k počitku. To viharno noč so vlomilci izrabili, da so se nemoteno splazili v Urbasovo trgovino in gostilno. Plen je bil prav obilen. Ker so se vsi trije bavili tudi s tihotapstvom, so bili pri plenu zelo izbirčni. Pobrali so vso zalogo cigaret in raznega tobaka, tako so odnesli 2200 »Drava« cigaret. 60 zavojčkov savskega tobaka. 200 cigar, dalje 6 kg kave, 3 kg čaja, 20 kg sladkorja, več steklenic piva in jestvine. Urbas je bil oškodovan za 2671 Din. Na miru pa so v trgovini pustili mast in drugo blago. Odpeljali so tudi dve moški kolesi. Pri nekem kozolcu so se po uspelem vlomu odpočili in pokrepčali. Pojedli so salamo in popili več steklenic piva. Dolgo niso mogli izslediti vlomilcev. Ko so cerkniški orožniki sedaj Ko-željčanom pokazali fotografije vlomilske trojice, so jih takoj spoznali. Pred vlomom zvečer so potuhnjeno sedeli v gostilni, eden pa je šel celo v trgovino oprezovat. Imenovana trojica ima še več drugih vlomov na vesti. Vlamljali so tudi v lovske koče po notranjskih gozdovih. Spomin na leto 183 4 (Odziv na poziv v listu) Leta 1834 je bilo najbrž povsod v naših krajih izredno dobro in močno vino. Meni je pravila nloja stara mati po materi, ki je bila rojena leta 1820, da je imel letnik 1834 tako čudovito moč, da je vino plavkasto cvetlo. Ko so ga namreč zlili po mizi in zažgali, je zgorelo. To vino je bilo iz njihovega domačega vinograda v Klečah nad Dra-vinjo med Studenicami in Makolami. — Dobro sliko o vročem letu 1834 daje tudi dejstvo, da so bili gozdovi na Boču ob poljčanski strani tako suhi, da so zažarelk Ljudstvo iz bistriške doline in z dravskega polja e drlo na bregove in vrhove, da je moglo videti, kako tam daleč >gora gori«. Za moje mladosti so mi pravili odrasli ljudje, da so jim njihovi stari tudi pripovedovali tisto o vinu in Boču. Gabereki. Koledar Sobota, 23. junija: Agripina, devica mučenica; Ediltruda. Osebne vesti — Sodniški izpit sta napravila včeraj pred iz-praševalno komisijo apelaciiskega sodišča v Ljubljani g. Fran Gubenšek in g. Jože Podboj, oba sodnijska pripravnika v Mariboru. Iskreno čestitamo! =r Iz sodnopisarniške službe. Zvaničnik okrajnega sodišča v Radovljici, začasno dodeljen sodišču na Brdu, Nikolaj Trstenjak je imenovan za sodnouradniškega pripravnika. Ostale vesti — Za temeljni kamen za zgradbo univerzitetne knjižnice v Ljubljani je darovalo Jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija v Ljubljani, znesek 10.000 Din. — Vsi zbori »Boj-a«, ki so bili napovedani za nedeljo, 24. junija na proetem, eo prepovedani. — Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Dne 20. junija so se končali završni izpiti na vseh d^Io-vodskih šolah na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani. Predsednik izpraševalnega odbora je bil odposlanec ministrstva trgovine in industrije gosp. ing. Lobe Feliks, univ. profesor v Ljubljani. — Na Gradbeni delovodski šoli je bilo od 15 učencev 11 kandidatov. Izpit so opravili z odličnim uspehom: Remec Aleksander; s prav dobrim uspehom: Bele Vincencij. Konjar Jakob, Kregar Jože, Lipičnik Iv., Mojškerc Janez, Rusjan Ernest, Satler Karel in Svetina Ciril; z dobrim (zadostnim) uspehom: Hafner Valentin in Ogrin Jakob. — Na Strojni delovodski šoli je bilo od 29 učencev 28 kandidatov. Izpit so opravili z odličnim uspehom: Faganelj Kazimir, Smuk Ignacij, \Vallis Viljem, Wastl Hugo in Zech Hubert; s prav dobrim uspehom: Arh Jurij, Baloh Franc, Erbežnik Alojzij. Hribar Milan, Ko-gej Ciril, Komljanec Anton, Planinšek Anton, Rupnik lakob in Tušck Janez; z dobrim (zadostnim) uspehom: Belec Stanislav, Celič Leon, Jenko Franc, Karlin Anton, Kladnik Ivan, Klemene Vinko, Knez Vinko, Kuštrin Vilibald, Suhec Avgust, Štele Blaž in Tassotti Alfred. 2 kandidata sta bila odklonjena za tri mesece; 1 kandidat za leto dni. — Na Elek-trot?hniški delovodski šoli ie bilo od 9 učencev 7 kandidatov. Izpit so opravili z odličnim uspehom: Dolinšek Jožei, Koman Albin in Sedaj Viljem; s prav dobrim uspeliom: Luževič Štefan; z dobrim (zadostnim) uspehom: Loinbar Marjan, Romaniuk Janko in Železnikar Marijan. — Na Mizarski in strugarski delovodski šoli je bilo od 18 učencev 18 kandidatov. Izpit so opravili z odličnim uspehom: Arhar Vinko, Prettner Karel in Sajovic Anton; s prav dobrim uspehom: Božič Maksimilijan, Cerar Anton, Flis Jožef, Molk Franc, Potisek Vinko in Turšič Matija; z dobrim uspehom: Berlič Franc, Dornik Albin, Jereb Rafael, Kune Jjožef. Sitar Jožef, Šipic Ivan, Slibar Franc in Vodnjov Ivan. i kandidat je bil odklonjen za 3 mesece. — Osebe, ki trpe na žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu, preobili tvorbi kisline in napadih protina, uredijo lenivo delovanje črev z rabo naravne »Franz-Jo-sei«-grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je * Franz- Josei«-voda zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalno sredstvo, ki se more priporočati tudi pri kilah, ranitvi črevesa in prostata-hipertrofiji. — Otvoritev hrzojava in telefona v Lntvercih. Dne 18. junija je bila pri pomožni pošti Lutvercl otvorjena javna telefonska govorilnica z omejeno dnevno službo, ki v smislu čl. 5, točka 2 telefonskega pravilnika opravlja tudi brzojavno službo. — Zastrupljcnja z gobami se najlažje obvarujemo, ako znamo ločiti strupene in užitne gobe. V knjigi: »Naše gobe«, ki jo jc spisal naš priznani strokovnjak Ante Beg, so opisane vse vrste gob, ki rastejo po naših gozdovih. Poleg tega vsebuie knjižica tudi slike v naravnih barvah vseh gob, ki lih opisuje knjižica. V knjigi najde« tudi obflo receptov kako pripravimo gobe za okueno jed, dalj« navodilo, kako gobe nabiramo, sušimo in konzerviramo. Za vsako gospodinjo, kuharico in nabiralca ({ob je ta knjiga velike važnosti in jo toplo priporočamo. Cena 50 Din tn se dobi v Jugoslovanski knjigarni v LJubljani. — Otroke proč od sUmoreznicI KolBco naše kmetske mladine so pokvarile že slamoreznice, to ( je težko ugotoviti, vendar je število prav veliko, i saj skoraj vsak teden pripeljejo v ljubllansko bol-■ mšnico kakinega ranjenega otroka. Včeraj so pripeljali 3 letnega Francka, eina posestnika Lovšc iz Vrzdenca pri Horjulu. Otrok se je sukal okoli slamoreznice ter vtaknil desno roko vanjo. Slamo-reznica je otroku roko močno razmrcvarila. — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespaniu, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joselova- grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Kamnik Krvavec je tudi v poletju najpritjubljenejša lzletna točka v Kamniških planinah in obisk doma na Krvavcu ne zaostaja mnogo za obiskom Kamniške Bistrice. Fantovska Marijina kongregacija in Gamsov steg skavtov iz Kamnika bodo imeli v nedeljo izlet na Krvavec in bo ob tej priliki v kapelici maša ob vsakem vremenu. Občni zbor planšarske zadruge v Stranjah je bil v nedeljo. Udeležilo se ga je 38 članov s 44 deleži. Izvoljen je bil nov odbor, kateremu predseduje posestnik Benedikt Zveržina iz Brezij, predsednik nadzornega odbora pa je Benedikt Letnar s Starega grada. Člani zadruge so živahno razpravljali o novem odloku- banske uprave zaradi razlastitve pašnikov kamniške meščanske korporacije. Sklenili so poslati na kmetijsko ministrstvo pritožbo proti tej odločitvi, ker ne predvideva razlastitve vseh planin, ki so bile označene na sestanku na Veliki planini kot agrarni objekt. Občinske volitve v občini Kamniška Bistrica bodo to nedeljo. Vloženi sta dve listi, volilcev pa je nad 700. Občina Kamniška Bistrica se razprostira po teritoriju prejšnje občine s sedežem v Stranjah, kateri je po novi zložitvi pritegnjena še Orna iz nekdanje občine Gozd in Mekinje iz nekdanje občine Kamnik-okolica. Sklepi seje ljubljanskega magistralnega gremija Na seji magistralnega gremija, ki se je vršila sinoči, so bile odklonjene: Kmetič Tereziji, prošnja za dovolilo ljudske kuhinje na Aleksandrovi c. 5. Gorjup Alojziji prošnja za dovolilo krčme na Kongresnem trgu št. 4. Sunara Ani, na Cankarjevem nabrežju in Clotarju Bonovier prošnja za dovolilo krčme. Zavrnjena je bila tudi prošnja za prevzem pokopališča pri Sv. Krištofu po mestni občni ljubljanski. Ravno tako je bila odklonjena namestitev čuvaja za pokopališče pri Sv. Krištofu. Dovoljena je bila vsota 12.000 Din za (»pravilo Jakopičevega paviljona. Briški Ani je bila odklo njena prošnja za postavitev mizic in stolov pred buffetom. Odobrila se je dobava cevi (za kanale) v znesku 40.000 Din, dobava pa sc je razdelila vsem 4 ponudnikom Cihlaru, Battelinu Angelu, Battelinu Dominiku in Ogrinu po najnižje oferiranih cenah. Odobrena so bila sledeča stavbna dovoljenja: Farich Alojziju za gradnjo lesene stanovanjske hi-šicc na Požaru; Koritniku Antonu za adaptacijo trgovskih lokalov v Prešernovi ulici štev. 54; Sou-vanu Fr. in Ks. adaptacija hiše na Mestnem trgu. — Filharmonični družbi bo napravila mestna občina na Dvornem nasipu izolazijo v višini 1 m. — Šenku Ivanu je bila dovoljena hišna kanalizacija v Pleteršnikovi ulici. — Dr. Papežu Milanu, gradnja cnonadstropne hiše v Verstovškovi ulici. — Hal-lentschog Magdi je bila dovoljena zgradba garaže ob Šubičevi ulici. — Ranzingerju Rajmundu pa preureditev drvarnic ob Masarykovi cesti. — Mestni občini ljubljanski je bila dovoljena inporaba palače Trgovske akademije ob Gregorčičevi ulici. — Mchlenu Ivanu je bilo dovoljeno odplačilo tro-toarja v obrokih, Buriču Ivanu pa odplačilo kazni v obrokih. Zodarič Evgenija, lastnica barake nasproti šišenske šole mora podreti to barako do 1. septembra ti- Odklonjena je bilo prošnja Krulca Pavla na napravo shrambe v vrtnem zidu, Reber štev. 17. — Weissu Josipu, gradnja pritlične hišice ob Poti na Rakovo jelšo. — Maziju Francu naprava lope za trafiko pri Figovcu. — Sukariču Bogdanu gradnja prizidka ob Hradeckega cesti. Speti Č ako v ski SK : Ilirija jutri ob 16 prvenstvena nogometna tekma na Stadionn. — Predtekmi ob 13 in 14.30. Zadnji akt, zadnja nada, dvanajsta ura. To je jutri, kajti jutri se odloči, jutri je dan, ko bomo po teknu vedeli, kdo bo napredoval v državno ligo, kdo bo zbiral občinstvo na svojem igrišču, kdo se bo pomeril z ligaši. Jutrišnja tekma je za vas Ilirijani matura, pri kateri boste morali zbrati' vse svoje nogometno znanje in na prepričljiv način izraziti vso svojo voljno in požrtvovalnost. Čaka vas težak izpit, težko delo, tega se zavedajte, vzemite stvar z naj resnejše strani, ki je ne moremo dovojj poudariti. »Čakovec« je huda preizkušnja in če prestanete to, potem fantje vam je odprta pot naprej do višjega in najvišjega cilja, fo vam želi in zahteva od vas vsa Ljubljana, ki vas bo jutri polnoštevilno podpirala v težki borbi, in ne dopustite, da bi odšla z igrišča razočarana. Državno lahkoatletsko prvenstvo deklet -odgodeno Lahkoatletsko državno prvenstvo za družine, ki bi se moralo vršiti danes in jutri na letnem telovadišču v Tivoliju, je odgodeno, ker jo telovadišče zavzeto oba dni po načelništvu Zveze SKJ. Službene objave LUP. SK Ilirija ia TKD Alana se obveščata, da jo državno prvenstvo družin v laliki atletiki preloženo. Novi termini bodo objavljeni po seji : upravnega odbora v sredo, 27. junija. I SK Ilirija. H atenska sekcija. Današnje in Jutrift- I nje lahkoatletsko prvenstvo je odgodeno na kasnejši , termin. Zunanje atletinje naj radi tega ne potujejo v Ljubljano. Vse ostale pa naj pridejo ob 18 na našo staro igrišče, kjer bomo izvedli interni miting s pro- \ gramom, ki je določen za državuo prvoustvo. * IZBIRNI MITING ATLETOV. Danes in jutri nastopijo lnhkoatleti Ilirije in Primorja na igrišču ASK Primorja v izbirnem mifingu za sestavo ljubljanske reprezentance, ki bo nastopila 30. t. m. v Belgradu proti reprezentanci Belgrada. Vsi atleti Primorja in Ilirije, katere smo pozvali potom časopisov, ustmeuo in pismeno, se tem jx>tom še enkrat vabijo, da se tega izbirnega mitinga zanesljivo udeleže. — Za atlote Primorja bo pa veljal ta miting tudi za sestavo klubove reprezentance, ki nastopi 7. in 8. julija v Bukarešti proti reprezentanci Bukarešte. Danes prične miting ob 17, jutri pa ob 9.30. Torej atleti pozor: Vsi, zanesljivo in točno! SK Ilirija. Lahkoatletuka sekcija. Opozarjajo se ponovno vsi alleti, ki so določeni za izbirni miting na igrišču Primorja, da se sigurno uglasijo pol ure pred pričetkom mitinga načelniku sekcijo g. majorju Janen, v primem njegove odeotnoett pa g. Polaku. člana sok. oijskega načelstva. VELIKE CESTNE KOLESARSKE DIRKE. Agilno kolesarsko društvo »Zarja« v Zgor. Kaši ju priredi v nedeljo, dne 24. junija ob 14 medklubske kolesarske dirke na progi Vevče— Domžale—Trojane in nazaj. Vodstvo klube je poskrbelo krasna darila. — Po nedeljskih zveznih olimpijskih dirkah na 100 km bo ta dirka obenem dober trening za vse ljubljanske vozače za predstoječe državno prvenstvo. —.P"-javnina znaša 10 Din zn dirkače ter ee pri vrnitvi Številke jKivrne 5 Din. — Vsak vozač vozi na lastno odgovornost in mora strogo upoštevati cestno policijski red ter predpise pravilnikov Kolesarske zveze. — Po dirki se vrši vrtna veselica pri Anžurju v Vevčah ter je na sporedu več zelo zabavnih točk. Igra godba na pihala. Rezultat dirk in razdelitev duril je ob 19 istotam. Odbor društva vabi občinstvo, da se t« prireditve v čim večjem številu udeleži. ZANIMIVA KVALIFIKACIJSKA TEKMA NA IGRISČU SK REKE. Na novem igrišču SK »Reke« ob Tržaški cesti za milarno, katerega je agilni odbor e pomočjo požrtvovalnega članstva dogradil, sc odigra v nedeljo, 24. t. m. med SK »Reko« in SK »Domžale« kvalifikacijska tekma za prestop v ' podzvezno ligo. SK »Domžale«, ki je s precejšno eiirumosUo doicsel L mesto v ll.-b razredu, je zelo nevaren nasprotnik, kar je že ponovno dokazal v tekmah, ki jih je igral s klubi IL-a razreda ter po večini vse odločil v svojo korist. Tudi SK »Reka«, ki je kljub znani vsakoletni pomladanski krizi zasedel prvo mesto IL-a razreda, ho s svojo igro, s katero je bil tndi renoniirnnim prvorazrednim klubom trd oreh, dokazal, da zasluženo nosi častni naslov prvaka. Izgledov za zmago ima vsekakor več »Reka«, ker goji nizko kombinatorno igro, kater« zahteva večjega tehničnega znanja. V slučaju pa, da vsilijo gostje domačiai svojo visoko igro po krilih, je vprašanje, kdo bo zmagal. Spored tekem je sledeč: Ob 8.30 I.-b moštvo »Reke« proti rezervi »Domžal«, ob 10 I. moštvo »Reke« proti I. moštvu »Domžal«; popoldne ob 14 se nadaljujejo juniorske tekme. * Hormes v Mariboru. Jutri odigra naš Herines prvenstveno tekmo z mariborskim Rapidom v Mariboru. To je njegova zadnja letošnja prvenstvena tekma, medtem ko Rapid komaj vstopa v letošnjo prvenstveno kampanjo. — V dneh 28. in 29. junija gostuje prva garnitura Hermesa v Murski Soboti, kjer sodeluje na proslavi desetletnice SK Mure. ZSK Hermes. Službeno. Nogometna sekcija. T>rovi točno oh 20 strogo obvezan sostanek vseh igračev, ik> sobno prvega moštva. Važno radi tekem v Mariboru in v Murski Soboti. Posebno se pozivajo sledeči: Mokorel. Koriž, Oebohin, Ferjan in drugi. — Načelnik. Lahkoatlctski miting, ki ga je razpisal SK Ko-rotan na Rakovniku, se danes radi tehničnih ovir ne vrši, ampak ee prireditev prenese na prihodnjo soboto. Danes imamo samo izbirni trening za naslednjo lahkoatletsko prireditev. Cenjene klube, ki so prijavili svojo udeležbo, s tem prosimo, naj se udeležijo mitinga prihodnjo soboto. — Tajnik I. Športni klub Litija priredi o priliki svoje 5 letnice proslavo s celodnevnim sporedom na sv. Petra in Pavla. Na predvečer ob 6 kot uvod v slavnoet dislančni tek Šmartno—Litija. Na praznik zjutraj budnica skozi litijski trg, ob 8 lahko-atletska prireditev, teki na 100, 200, 400, 800 in 1500 m, štafetni tek skozi Liliio. Popoldne ob 16 mladinska nogometna tekma SK Zalog : SK Lilija, ob 17 »stara garda Gradec : stara garda Lilija«, ob 17.30 štafeta na 400, 3C0, 200, 100 m: ob 18 glavna nogometna tekma SK Zalog : SK Litija. Sledi velika športna veselica, igra godba na pihala. Vsa prireditev bo na igrišču SK Litija v tako zvani »Svarcovi hosti«. Šport v Celju. SK Jugoslavija napravi jutri, v nedeljo izlet na Kunigundo. Zbirališče od 6.30 do 7 pred oiestno elektrarno. Vabljeni člani in prijatelji kluba. — Jutri bo ob 17 pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Atletik in SK Ptuj. Sodi g. Seitl. Istočasno bo na Glaziiji pri jateljska nogometna tekma med vojaškim SK Triglav iz Ljubljane in SK Celje. Sodil bo g. Pre-singer Adolf. Slalom klub 34 «V«a pota vodijo v Rim«, pravijo. Vsa pota vo dljo k enotnu oilju. Toda samo eno pot jc najbližja, najpopolnejša in najpravilnejša. To naj bo opravičile /.a ustanovitev novifea kluba, ki nosi ime Slalom klnb 34. Njegov poglavitni namen Jo gojiti panoge zimskega športa, ki ho v alpskih krajih aktualne, 1» Je slalom, Kinuk ln skoki. Ce pravimo gojiti, smutranio to tako, kot beseda poinoini. Toroj doseči Aele s smo tronim, dolgotrajnim in »plošnim koudicijakim tre ningom to, kar hočejo drugi ustvarili v eni sami zimi, pa čeprav jih stane zdravje ln razum. Slalom klub 31 bo sezidal svojim članom dom na Gorjušali, »kaknlm. oo, bazo za slalom in smuk in sploh vso, kar Je r.n ln potrehno. Hoče jiin preskrbeti trenerja in naj vaSui-.išr teoretično prodlzohrazbo. Pri na« hočejo ljudje reiie vati enačbe, ne da bi znali pnAtevanko, pn se prav nič no zavednjo, kako smešno Je to. Slalom klub 34 pa hoče tudi uarnSčaJ gojiti tale da bo preilveom zdrav in športno moralno trden. Zlito bodo to delo vodili in nnd/.iraii zdravniki, ki bod<> oh joktivno rnzlikovaii koristno od škodljivega, noglmle na & .Smlom klub in »t Jr. imel v lorek svoj ustanovni občni r.hor, ohjarljamo v eelotl, ker Je program, ki si ga Jo oinonjcai klub /л-irtal, res lop. Opomba uredništva.) Oče naš, daj nam blagega dežja! Na Angleškem se sušijo reke - „Use less wateri" S konference Male zveze v Bukarešti. Na sliki se lepo vkli naš zunanji minister Jevtič, ko zapušča sejo Iz Newyorka poročajo o mičnem vlomu, ki ga je izvršila tolpa vlomilcev v mestu Creetentu v državi Oklahoma. Hotela je oropati blagajno. Načrt je bil sestavljen tako, da bi blagajno odpeljali s tovornim avtomobilom. Tolovaji so se res spravili do banke in sicer z avtomobilom, na katerem so peljali mogočno dvigalo. Z dvigalom so poskusili dvigniti blagajno in jo spraviti na tovorni avto skozi okno. Meo-šiljajo bravci svojim listom, v katerih predlagajo rešitev iz sedanje stiske. Mnogi so že predlagali, naj bi pričeli bombardirati megle s topovi. Gotovo bi se oblaki sesuli in dali zaželjenega dežja. Prstan v pasjem želodcu Gospa nekega londonskega zdravnika je opazila, da ji je zmanjkal prstan, ki je bil vreden nad 20.000 Din. Vse je prevrgla po hiši, a ga ni mogla najti. Končno je obetalo njeno oko na psu. Peljala ga je j»d žarke in preiskava je res ugotovila, da tiči prstan v pasjem želodcu. Gospa je nenadoma stala pred vprašanjem: Ali naj psa operirajo ali pa naj počaka, da bo morda prstan sam zlezel iz psa? Sklenila je, da počaka z operacijo. Od Tilmenta do Snežnika Helen Jacobe (USA) s svojo nasprotnico Angle-tinjo Dorothy Round (na desni), ki jo je premagala v teniški tekmi za Wightmanovo čašo. Tako se je čaša vrnila iz Anglije v Ameriko Tretji zojiet predlagajo, naj bi pričeli destilirati morsko vodo, s katero je obdana Anglija od vseh strani. Drugi zopet predlagajo, naj bi prebivalstvo pilo več vina in piva. Danes so odredbe takšne, da ni mogoče pred 11. uro piti ne vina ne piva. Prav tako so lokali zaprti med 2 in 6 in zvečer po 10. Bravci listov predlagajo, naj bi vlada dovolila, da bi bile gostilne prav ob teh urah odprte. Prebivalstvo bi tako pilo več vina in piva. Masto tega pije doma čaj in limonado, ki rabita mnogo vode. Drugi celo menijo, naj bi kuharji in kuharice ne rabile več vode za kuho. Neki časnikar pripoveduje, da kljub silni suši Londončani še vedno ne pozabijo na dežnik, ko gredo od doma. Časnikar pri stoletniku Reporter: »Povejte, kako ste dočakali.« Starec: »Prišlo je tako sto let, tako samo po sebi...« Tercet na odprtem morju ★ On (na postaji): »Kovčeg imava, torbico tudi, škatle tudi, manjka samo še divan.« Ona: »Ne ironiiiraj vsega!« On: To ni nič smešnega! Na divanu namreč ležijo potni listki.« V gosteh v srednji Kitajski V gostilno si mora potnih prinesti peč in hrano Kje so konlinirani duhovniki? Kakor znano, sta bila konfinirana bogoslovna profesorja Mussizza in Rutar za 5 let. Profesorja Mussizza so aretirali v Trstu, kamor je šel iz Gorice po opravkih. Oba aretiranca so takoj, ko je bil izrečen konfinacijski dekret, odvedli v kon-finacijo in sicer v provinco Perugio. KonKniran je bil tudi na 5 let Filip Kavčič, župnik v Črnem vrhu. Tudi njega so takoj odpeljali iz Gorice, in sicer tudi v pokrajino Perugio. Konfiniran je v mestecu Monte Leone. Obtožba proti njemu se glasi, da je v cerkvi navajal svoje farane, naj še naprej hodijo k sloveinski pridigi, ker je italijanska pridiga namenjena priseljenim Italijanom. Semeniški rizitator v Gorici. Kmalu, ko je nastal spor med fašističnimi oblastmi in tržaškim Škofom Fogarjem, je prispel v Gorico stalni semeniški vizitator Serafini, ki je preiskal položaj v goriški bogoslovnici. Zaslišal je več duhovnikov in bogoslovcev. Italijanski duhovnik v Ajdovščini. V Ajdovščino je prispel italijanski duhovnik Fantini, ki je doslej služboval v Beneški Sloveniji. Prišel je na mesto g. Fona, ki je doslej upravljal župnijo, a jo je moral zapustiti na zahtevo fašističnih ob-lastev. Fantini je Italijan in zna le nekaj slovenskih besed. Slaba letina in poplave. V zadnjem času je na Vipavskem močno deževalo. Vipava je stopila čez bregove in poplavila polja. Povzročila je veliko škodo. Vina bo letos malo, ker je bil zarod slab. Koruza kaže razmeroma dobro. Dve letalki V San Franeiscu je zborovala zveza ženskih športnih letalk. Za predsednico zveze je bila izvoljena Lady Druminond-Нау (Angležinja, zgoraj), za podpredsednico Nemka Thea Rasche (spodaj) Med Sianfu-jem, ki je bil pred skoraj štiri-tisoč leti ob zori kitajske zgodovine glavno mesto Kitajske, in med ostalo državo ni železniške zveze. Pot, ki me je peljala preko dežele skozi provinco Shensi, je bila blokirana z vojaško silo, zato sem moral skozi notranje države. Pri tej priložnosti sem videl aktualno stanje v neizmerni samoti Kitajske, proč od tujih kolonij in trgovskih pristanišč. Ko popotnik zapusti Peking, ne najde nikjer več hotelov s centralno kurjavo in toplimi ko-pelmi. Kitajske gostilne oddajajo za prenočišča samo prazno sobo s štirioglatim kupom opeke za posteljo, ki jo imenujejo kang. Če je gostilna bolj moderna, je v sobi postelnjak brez posteljnine. To si morajo gostje sami prinesti. V gostilnah z malimi izjemami ni ne plina ne elektrike. Tudi vodovodov ni. Popotnik si mora s seboj prinesti peč na oglje ali petrolej. Imel sem s seboj peč na petrolej in konservirano hrano v pločevinastih posodah. Segreval sem jo na svoji peči. Več milj sem se vozil skozi ozemlje, gosto posejano z budističnimi in taoističnimi templji, v katerih je maršal Feng Yu-hsiang pofmlnoma uničil kipe bogov. Pustili so jih, kakor s obili. V mnogih templjih pa so bile na mestih, kjer so prej stali maliki, deščice z napisi, pred katerimi je gorel svež virh. • Obvezovanje nog se na Kitajskem zelo opušča, ni pa še izginilo. Nobene starejše žene nisem videl z nepovezanimi nogami, poredko [>a sem videl mlado dekle e tradicionalnimi majhnimi nogami. Po deželi jih še tu in tam povezujejo, v mestih pa ne več. Kite sem videl pogosto. V Loyangu sem prenočil, da bi se drugo jutro peljal z vlakom v vas Lipao. Na tej progi so v prometu samo tovorni vozovi. Kakšenkrat jih spe-mene v tretji razred tako, da vanje postavijo klopi. Na vlaku seveda ni bilo vode, zato je bilo treba na postajah skočiti k vaškim vodnjakom po vodo za kuho. Popotniki so stali v gručah okoli svojih aparatov na špirit. Na neki {»staji serž. hip banke 67 25 68 (67.25). ! Delnice: Narodna banka 4050 den.. Priv agr banka 214.50 215.50 (215). Žitni frp Novi Sad. Pšenica: bč ladja Tisa 77 kg 120 do 122.50. — Koruza : bč. 100 102. bč okol S oni bor 101 103. ban. 98 100, srem. par. Indjija 100-102 ladja Begej 107 -108, ladja Tisa in Donava 108—100; ostak) neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor: Pšcnica: bč. okol. Sombor 112.50 do 115. gor. bč. 116 -118. srem. 112.50 115, slav. 114--116, gor. ban. 114-116. ban pol. 125 127.50. bč. pot. 125 127.50. Koruza: bč.. srem. žel. ] pronipl 101 — 103. bč. za iulii 103 105. kanal ladja n5 107. ladja Tisa 110 112 Ostalo neizore-menjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet miren. Anton Bezenšek* K odkritju spominsko plošče Kden najodličnejših slovenskih slovanofilov v času avstrijskega gospodatva je bd profesor, slavni stenograf, pisatelj, osebni zbliževalec južnih Slovanov, Anion Bezenšek. Njemu ui bilo rodoljuhje votlo reklo, marveč gonilo življenja. Sleherni njegov korak, sleherna poteza peresa, beseda in dejanje, vse. je imelo eno samo smer: v kulturno zbližanje (in kesneje tudi v politično) južnih Slovanov. Sicer je v njegovih zorečih dneh opajal duh vse-slovanstva vsakega iz kmetske zemlje vzrastlega razumnika, vzgona temu so dali dovolj sodobniki-oblikovalci slovenske besede, vendar je Bezenšek še sam iz svoje široke slovanske duše zajemal moči iu ljubezni, da je šel z doma in preživel med Bolgari kot odličen kulturni delavec in dejanski nosilec, južnoslovauske skupnoslue misli, vse. življenje. Njegovo življenje je bilo v celoti posvečeno delu za medsebojno poznavanje in zbliževanje slovanskih narodov, a sredstvo za to je videl v stenografiji, kalero je hotel poenotiti za vse južne Slovane. Bezenškovo ime ne bo v bolgarski kulturni zgodovini nikoli pozab mm, med slovenskimi slo-vanofiiii, ki pri vsem svojem načrtno širokem konceptu niso pozabili nu lasten narod, pa bo Bezenšek med prviun. • Anton Bezcnšok je rodil 15. aprila 1851 v Bukovju (okraj Celje). Gimnazijo je končal (razen mature) v Celju, kjer se je seznanil z Gabelsher-gerjevo stenografijo. Od tu se je odpravil na prnv-j kar odprto zagrebško univerzo (1874), kjer se je ! vpisal ua fiilozofijo (slovanska tilologija), a hkrati i prirejal Gabelebergerjeiv sistem stenografije za slo-I venski jezik. Po zaključenih študijah v Pragi je bil ' nastavljen na zagrebški gimnaziji za učitelja steno-| grafije, a hkrati za stenografa v hrvatsko-slavon-I sko-daimatinskem saboru. Toda že 1879 so ga po-I vabili Bolgari v Sofijo, kjer je bil najprej steno-I graf v narodnem sobranju, nato pa je pričel s I stenografskiimi tečaji, predavanji, gimnazijskim po-' ukom in pisanjem knjig vseh vrst, dokler ni kot lektor bolgarske stenografije v Sofiji 10. decembra 1915 umrl. • Delo Antona Bezenška je mnogostransko. Že kot gimnazijec se je leposlovno razgibal. Sieer je stopal verno po strugi romantika Josiipa Jurčiča, snovno in oblikovno, kar za začetnika ni neodpust-ljivo, toda pisal je precej plodovito. Pisal je prozo (povesti, novele, črtice) in verze, im sicer "v »Vrtec«, »Besednike, mariborsko »Zoro«, kesneje pa še v »Slovan«, »Kres«, »Ljubljanski Zvon«, »Popotnika »• dnevnike »Slovenec« in »Slov. Narod«, v »Koledar Mohorjeve družbe« itd. Pravo Bezenškovo delo pa se je začelo v Bolgariji; seveda je krenilo z leposlovne potii, ki po notranjem klicu ni bila * Knjiga -■Anton Bezenšek«, ki smo jo pravkar prejeli (spisal Alojzij B o 1 h a r , izdal in založil odbor za proslavo osemdesetletnice rojstva profesorja Antona Bezenška, Celje, 1934), je izčrpno delo o tem velikem Slovencu; pisano je stvarno, živahno in z ljubeznijo. Pred vsem se vrstijo članki, ki so jih prispevali zastopniki onih društev in ustanov pri katerih je Bezenšek sodeloval (tako n. pr. narodno sobranje, sofijska univerza, »Brzopis«, »Slavjanska beseda«, stenograf-ski institut v Plovdivu »Anton Bezenšek«, steno-grafska društva iz Prage, Belgrada, Zagreba itd.). Nato siedč članki o Bezenškovi mladosti, oblikovanju, življenjski poti iz Zagreba v Sofijo, Plov-div itd., o Bezenšku kot človeku, dalje je skrbno sestavljena bibliografija Bezenškovih spisov, Be-zenškova korespondenca itd. Zanimiv je historiat Bezenškove pesmi »Turkova prisega«, katero je Leveč prisodil Levstiku (ko je urejeval njegove pesmi) in to se je potem ponavljalo, dokler ni Bezenšek nehote 1. 1912 opozoril v »Slovencu« na svojo »Turkovo prisego«. Knjiga je prav lepa oddolžitev velikemu slovenskemu slovanofiilu Bezenšku, čigar spominsko ploščo bodo jutri njegovi prijatelji odkrili na njegovi rojstni hiši v Bukovju. Knjigi je dodano sledeče besedilo: Pošiljamo Vam knjigo »A. Bezenšek, njega življenje in delo«, ki jo je spisal odborov tajnik g. Alojzij Bolhar. Obseg knjige je bil prvotno določen na 100 strani; kakor pa vidite, je delo naraslo na 256 stranL Zato sc je izdaja tudi zakasnila. Sorazmerno pa so se zvišali tudi struški za papir, tisk i. dr. Odbor sicer ne zahteva doplačila (knjigotržna cena je 40 Din), vendar se sklicuje na Vašo dobro voljo, uvidevnost in naklonjenost, ki sle jo izkazali že s predplačilom, ter Vas najvljudneje prosi, ako hočete prostovoljno nakazati kakršenkoli prispevek za kritje stroškov. Bezenškova. Tu se je na eni strani posvetil zgolj stenografskim spisom, revijam in knjigam, po katerih je bolel priti do src vseh južuoslovanskih narodov in še dalje (tu moramo med drugim imenovati revijo »Jugoslovanski stenograf«, Bolgar sko stenografijo«, ki je tako korenila da nii še danes nič popravljena, dalje »Stenografsko čitanko za bolgarsko stenografijo«, »Slovensko stenografijo«, »Rusko stenografijo«, »Etiko in naravoslovje«, »Bolgarijo in Srbijo«, ki jo je i7.dala MD, »Bolgarsko gramatiko in čilaoko za Slovence« itd.), na drugi strani pa je Bezenškovo delo v praktičnem medsebojnem seznanjanju slovanskih književnosti. Tako je n. pr. prevajal v bolgarščino slovenske pesnike (Gregorčiča, Kritima, Aškerca itd.) ter pisal [to bolgarskih revijah o slovenski književnosti iu kulluri vobče, hkrati pa v slovenskih listih poročal o kulturnih pojavili Bolgarov tor prevajal krajša dela iz bolgarske književnosti. Še več: ustanavljal je po bolgarskih mestih kulturna društva, ki bi kakor koli (s pesmijo ali peresom) širila južnoslovansko skupnostim ideologijo. Tako je Bezenšek med prvimi ustanovitelji »Slavjanske besede v Sofiji«, plovdivskega pevskega društva 'Rodna pesen«, ki je nastopala po vsem slovanskem jugu, pisal članke o južnoslovanski vzajemnosti polog slovenskih tudi v hrvatske, srbske in kajpuda bolgarske liste. Njegovo dolo, ki ga ne moremo na tem mestu v celoti razgrniti, je bilo ako plodovito, da so ga opazile vlade vseh slovanskih držav in odlikovale zaslužnega moža z visokimi odlikovanji (celo francoska vlada ga je odlikovala z akademsko palmo častnika francoske akademije). — Ko smo pred 15 leti sunili z ramen avstrijsko-germanski jarem in se združili s Srhi in Hrvati v skupno narodno državo, smo zaradi opojne misli, da smo končno vendarle v domači državni hiši, kar čez noč pozabili vse napore velikih južno-siovanskih (tudi slovenskih) mož, ki so imeli v južnoslovanski državni koncepciji tudi Bolgare. Oči nam je zasenčila politika, ki ni bila resnična. Šla je mimo src, ki so drugače čutila. Pa če se že nc bi mogli prikopati do tesnejših kulturnih in gospodarskih stikov z Bolgari, kar bi pomenilo vsaj začetek resničnega bratskega sožitja, vsaj ene poteze Bezenškove ne prozrimo: Bezenšek ni bil mož praznih gest, marveč mož resnice, bratske ljubezni in dela. Vse, kar je govoril, je dejansko storil. Danes pa frazarimo s širokimi usti na levo in desno, obljubljamo, navdušujemo se, a vse oslane pri besedah. Bezenškova poteza resničnega, požrtvovalnega dela za slovansko vzajemnost uaj bo v zgled nam in — Bolgarom. —bič. Dramska produkcija državnega konservatorija v Ljubljani V torek, 19. junija so nam gojenci Državnega konservatorija, ki obiskujejo dramatično šolo gosp. prof. O. Šesta, pokazali svoje uspehe v dramatični igri. Večinoma so lo pevci, ki kajpak potrebujejo tudi dramatičnega oblikovanja, zato vseh prav za prav ne moremo presojati kot dramatičnega naraščaja. Zaigrali so nam Schnitzlerjevo »Ljubimkanje« in zadnje dejanje Rostandove herojske komedije »Сугапо de Bergerac«. »Ljubimkanje* nam v sentimentalno-poetični koncepciji podaja ne pretežko snov za mladostno veselo družabno igro in zlasti za močne čuvstveno dramatične preudarke mlade igravke. O vseh igravcih lahko rečemo, da so kljub mnogim začetniškim težavam docela dobro vzdržali pravo mehko in usodno zadržano občutje, kar je pri »Ljubimkanju« glavna zahteva. Mlada gospoda Frica in Teodorja sta igrala gg. J. Pianecki in Cv. Švigelj, oba s primerno lehkoto in prepričevalnost jo, zlasti g. Pianecki, ki ga poznamo že iz manjših docela posrečenih nastopih v Drami, vzbuja mnogo upanja, da utegnemo dobiti sčasoma prav dobrega in izrazitega igravca. Izmed obeh prijateljic Kristi ne in Mici kaže gdč. Gnusova mnogo izvežbanosti ill okretnosli, dočim je gdč. Tratnikova kot Kristina imela mnogo težjo nalogo, ki jo je podajala z iskrenostjo in prisrčnostjo, čeprav še z nekoliko manjšo izvežbanostjo. G. Jtivanec, ki smo ga nedavno tudi že tu pa tam videli v Drami, je s prav dobro masko in igro zadel starega Weiringa. — V Сугапоји smo videli prav lep. harmonično izdelan prizor, ki ga je še posebno poglobila Škerjančeva skladba Ave Marija, kalero je ob sklepu pel za odrom žen ski zbor. Največji uspeh je odnesel pač g. Pianecki kot Cyrano-novičar; imel je v resnici mnogo prav lepih poudarkov; odlikuje se tudi s prijetnim iu krepkim glasom. Poleg njega so še nastopili gdč Rudolfova (Roksana), Igličeva (s. Marta), Kristanova (s. Klara), Gnusova (s. Margerila), Tratnikova (s. vratarica), gg. Burger (de Guiche). Raztresen (Le Bret) in Brišnik (Raguneau). V splošnem lahko rečemo, da je prireditev prav lepo uspela in dosegla splošno zadovoljnost precej številnega občinstva. To je najboljše izpričevalo za prizadevnost za voda samega in njegovih učencev. F. K. Trbovlje Delo mladine. V nedeljo in ponedeljek bo od 8 do 12 in od 2—6 razstava na tukajgnji meščanski Soli Vabljeni so starši in vei prijatelji šole, da si razstavo ogledajo, ker jih gotovo zanima delo in i napredek naše mladine. — Marijin vrtec pa ima v nedeljo popoldne v cerkvi sprejem novincev in blagoslov nove zastave. Po cerkveni slovesnosti bo v Društvenem domu prireditev za vse prijatelje ! katoliške mladine. j Tacen pod Šmarno goro Za nedeljo, 24 junija se nam obeta praznik lepe slovanske pesmi. Agilno pevsko društvo »Zarja« proslavi ta dan 15 letnico svojega obstoja. Mnogo truda ga je stalo in marsikatero zapreko je bilo treba odstraniti, da n»re društvo proslaviti danes ta lepi praznik, ki ne bo zapisan samo v kroniko društva, temveč ludi cele okolice. Saj to zmore Ic vztrajna |»žrtvovalnost članstva ter ljubezen do večno lepe slovenske pesmi. Pevsko društvo se ni ustrašilo (ruda in dela. ko si jc nadelo nalogo prirediti za to slavlje konccrt, ki sc bo vršil ta dan ob 4 popoldne na prijaznem senčnatem vrtu gostilne g. Ziberla na Broilu Pokroviteljstvo te lepe prireditve je prevzel naš požrtvovalni častni član g. Seu-nig, tovarnar iz Tacna. Za čim lepšo manifestacijo narodne pesmi bodo pa pripomogla še druga bratska pevska društva, katera so se radevolje priglasila. Tako tnoiki zbor -Danica« z Viča, meš. zbor j »Slovan« Brdo, moški zbor "Zora" Ježica in mešani I zbor »Prosvet. društva Perniče«, ki bodo z lepim izbranim programom vse presenetili. Slišali pa bomo tudi nam lako priljubljeno Ilajdrihovo »Adri-iansko morje«, katero zapojo združeni moški zbori. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo harmonija. upamo, da |унк? našim merljivim j^evepm naklonjeno občinstvo kakor ludi ljubitelji narodne pesmi od blizu in od daleč z ve "betu obiskali ta kom-crl in na|x)lnili lepi senčnati vrt do zadnjega prostor- čka. Vstopnina je res tako minimalna, da je omogo čeno tudi najrevnejšim slojem preživeti nekaj vese lih trenutkov med veselimi pevci. Kranj f Primož Žontar. V sredo ponoči je po dolgo trajni in mučni bolezni umrl g. Primož Zontar, orožniški stražinojster v pokoju in posestnik, oči kranjskega profesorja g. dr. Joža Zonlarja. Blagi pokojnik se je rodil 1858 pri Sv. Duhu pri škofji Loki iz trdne kmetske rodbine. — Udeležil se je kot vojak zasedbe Bosne in tleccgovine I. 1878-79, nato pa je vstopil k orožnikom ter je služboval na Bledu, Bohinju in Jesenicah. — L. 1892. se je po ročil s še živečo soprogo go Ano, ki je bila doma blizu Dunaja. V zakonu se jima je rodil sin edinec Joža. Radi bolezni je stopil predčasno v pokoj ii se potem izključno posvetil gospodarstvu, posebno čebelarstvu. — Izvažal ie panje in matice v Nem čijo, Francijo, po vsej Avstriji in jc bil prvi izvoznik. — Imel je naročene vse čebelarske časopise. Od I. 1900 biva stalno v Kranju, kjer si je na lepem velikem vrtu ob poli na [»kopališče postavil najprej malo hišico, pred par leti pa sedanjo stanovanjsko hišo. — Vse pridobljeno premoženje ji bilo sad njegovega truda in pridnih rok. Njegovi smrt je zlasti pospešila nesreča, ki se mu jc pri petila lani 2. jan. na Jelenovem klancu. Od ted.n ni bil več zdrav. Pokojnik jc bil velik prijatelj časopisja. -Slovenca' je imel naročenega že 20 let. poleg tega pa mnogo drugih strokovnih, nabožnih in verskih časopisov ter revij. Izredno bogato je podpiral misijone. Ves svoj izkupiček pri čebelah je posvetil misijonom in pošiljal tudi zneske p< 500 Din. Podpiral jc misijonsko časopisje in se ves posvetil temu apostolskemu delu. Pokojnik jc bil mož poštenjak, blagega, mirnega in kremeni-tega značaja, vesten katoličan, dober soprog in oče. po svojem poznejšem nnklirii nn pri/niti in ncvcml >nan slovenski čebelar. Njegov pogreb bo danes popoldne ob t. — Pokoj njegovi duši, žalujočim naše iskreno sožaljcl r Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) JSassnanila MALI OGLASI V malih oglaalh velja *saka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi sa plačujejo takoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska 5 mm visoka pelllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZitt znamko. Prireditve V soboto na kresni večer k »Tičku na gričku«. Radio - kon- cert. (h) Službe ličejo li Liubliana 1 Društvo «Dom slepih« v Ljubljani opozarja vse Jt. 7053. Mane na svoj občni zbor, ki bo v soboto, 30. Junija ob 15 v magistratu! dvorani po običajnem dnevnem redu, le volitev odbora ne bo. Na obilno udeležbo vabi odbor. 1 Udeležite se jutrišnjega Uleta z odprtim avtobusom v Logarsko dolino. Vožnja e prehrano 120 Uin. Prijaviti ue je v trafiki nasproti glavne pošte. Izletniški avtobusi najceneje na razpolago. . , _ 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Lenetek, Ree ljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Kimaka ceeta 24, tn dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Drugi krati 8t. Vid nad Ljubljano. Meščanska Šola priredi nedeljo, 24. junija razstavo risb, ročnih del tn drugih Izdelkov. Kazstava bo odprta vee dan. Vabljeni! LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE OPERA (Začetek ob 20) Sobota. 23. jnnija: Katja Kabanova. Red B. Nedelja, 24. Jnnija: Trubadur. Gostujeta gospa Zraka Kančeva in g. dr. Adrian. Izven. Znižane cene. Poslodnja abonma predstava letošnje sezone bo no-eoj. Vprizori se za abonma roda B Janačkova «Katja Kabanova« z gospo GJungjenac v vlogi Katje. Zaključna predstava v operi bo Jutri. Vpraorila se bo Verdijeva opera r oa redno pije, se mu ni bati ne gihta nc revme. Dobi se v vseli lekarnah v originalnih zavojih po uin '5—, ali pri zastopstvu: Lekarno Mr. Mllivoj Leuslek, Ljubljeni. Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki turisti, lovci nogometaši: pijte ga rednol STARŠEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za ječanje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. ODŠEL JE K STVARNIKU PO PLAČILO GOSPOD KRISTJAN VILMAN TOVARNIŠKI MOJSTER V POKOJU PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE POGREB BO V NEDELJO, 24. JUNIJA OB 4 POPOLDNE PROSIMO TIHEGA SOZALJA JESENICE, DNE 22. JUNIJA 1924 DRUŽINI VILMAN IN GOSPODARI SImončič Make: Galici)a »Ta je še najbolj pametna,« p^liai Manfreda, medtem ko tlači tobak v ust* Vsi ee stisnemo še bolj skupaj in Kovač nadaljuje nekoliko tiše. »Popoldne, ko ste vi spali, zagledam našega starega, kako švedra proti naši šupi. No, ei mislim, že spet kakšna neumnost. In ree. Komaj me zagleda, me pokliče k sebi. .Vzemite sedem mož' mi pravi, ,pa pojdite z mano! Vsak mož karabinko in pet patronl' Na koncu vaei, tam, kjer je zbirališče ob alarmu, je zdaj vse polno voz. Sam ne vem, kje so pobrali vso to brklarijo. Civilnih voz več kot vojaških, na njih pa pohištvo in vsa mogoča ropotija. Babe, etare in mlade, napol gole ko ciganke, se smučejo med njimi. K nekaterim vozem eo privezane živali; vmes koze, krave in celo prešiči. Pravo pravcato meslo vam rečem! Šumenje in »rvenje ko v čebelnjaku. Z eno besedo: sodni dan. Sedli smo in zijali, kajti čakati smo morali itaroga, ki ee je izgubil nekam med vozove. Kmalu se prismuče k nam neka deklina. Morebiti nas je hotela kaj vprašati, pi si ni upala.« »Pan, pan! je rekla,« seže Kovaču v pripovedovanje Mlcheluzzi, »pa sem si ga mislil, da govori ilnlijanski, pa sem ji ga povedal, da ga nimamo kruha pri sebi. No, ona n:č ne rekla, samo ila nazaj.« »Beži nol« ga zavrne Manfreda, medtem ko premetava z jezikom tobak v ustih z ene strani na drugo. Doma je s Poljubina, majhne vaei pri Tolminu in zna nekoliko laško. »Pan je pan, to se pravi, pan je pri Poljakih to, kar po naše gospod, ue pa kruh, kakor si ti mislil.« »Mi ga je že povedala cugetlrar.« »Pustita to za fiozneje!« zagod" ija nekdo. »Pa res. Molčita, da skonča Kovač!« »No torej, kot sem že rekel,« nadaljuje Kovač; »sedimo tam in prodajamo zijala. Minulo je četrt ure, ko jo je stari spet priniahal. Pa ni bil sam. Za njim sta v spremslvu dveh kanonirjev, izmed katerih je eden nosil dve lopati, šla dva civilista. Prvi okoli petdeset let star, drugi pa mlad, še skoraj smrkavec. Roke eta imela zvezane na hrbtu in še drug k drugemu sta bila zvezana.« »Ahal Eksekucija!« »Tudi jaz sem takoj uganil, kaj je s stvarjo. Imel sem občutek, da mi je nekdo prismodil krepko zaušnico.« Res! Postal si rdeč ko kuhan rak,« potrdi Jošt Omahen. »Hotel sem te napunipati za cigareto, pa sem se premislil, ko sem te videl tako čudnega.« »Kaj pa potem?« »Potem sta nam vojaka izročila lopati, nad-jioročnik pa nam je povedal, kam moramo iti. ,Tatn jima roke razvežite,' mi pravi, ,da si lahko izkopljeta grob. Vsak zase. Jaz moram še v bataljonsko pisarno. Ce bosta opravila, preden se vrnem, me počakajte! Govoriti z njima je prepovedano,' je še pristavil in odšel. Mi seveda tudi. Saj nam drugega ni kazalo. To vam je bila žalostna hoja. Sicer ni bilo daleč; iti smo morali do onega gozdiča, gotovo se še spominjate, kjer smo zadnjič pred prihodom počivali; kljub temu snio se precej zamudili. Zemlja je tako prepojena z dežjem, da se ti vdirajo nogo, kakor da bi mesil testo. Fant je samo ve-kal; kaj pravim vekal, tulil je in sicer tako čudno, da me je bilo groza. Stari pa je omahoval, da sem mislil, zdaj zdaj se zgrudi na tla. Pa pravim Omalinu: ,Ti, Jošt, pomagaj staremu. drugače sploh ne pridemo pred nočjo tja I* ,Kaj praviš,' mi odgovori Jošt, ,ala ne bi bilo | pametneje, da ju razvežemo? Uiti nam itak ne , moreta!' Pogledam naokrog. Nikjer človeka... Potem j je šlo res nekoliko lažje. Čez dobre pol ure smo bili tam. Dal sem jima lopati in jima z bajonetom zaznamoval, koliko naj ekopljeta. Pa nista mogla. Roko in noge so se jima krčevito tresle. Izkopali smo jima grob sami. Omahen je oprezoval, da bi nam pravočasno naznanil prihod naše pokveke. Staremu sem dal cigareto. Povedal nam je, da sta Rusina. Oče in sin.« »Pa zakaj sta bila obsojena?« je hkratu vprašalo več glasov. »Zakaj... Tega sama nista vedela. Prav za prav vedela sta že, zakaj, samo razumeti nista mogla. Prejšnji večer so ju v onem gozdiču zalotili huzarji. Imela sla s seboj vsak po eno rusko la-terno za signaliziranje. Ena je imela rdeče, druga pa belo steklo. Trdila sta, da sta pobrala svetilko v zapuščenem ruskem zakopu. Nosila sta ju s sabo, da sta si svetila v temi, ker so jima bila pota neznana. Od doma sta ubežala, ker so začeli Rusi obstreljevati vse okoliške vasi.« »Potem pa sploh nista nič zakrivilal« »Seveda ne, če bi jima bili verjeli. Pa jima niso. Nista imela nobenega izkazila od naše komande, ki je v bližini onih vaei. Rekli so, da je dokazano njuno vohunjenje v korist sovražnika. S svetilkama sta baje oddajala sovražniku znake, v katero stran se pomikajo naše čete.« »Saj tu v bližini vendar ni sovražnika.« »To sta tudi onadva zatrjevala, pa jima ni nič pomagalo. Ampak poslušajte dalje. Ko smo jamo oitkopali, je kmalu prišel nas stari. Rusina sta morala odložiti suknjiče in postavili smo ju kakšne tri korake pred jamo. Omahen in Sušnik sta jima zavezala oči. Obsodbo so jima prebrali že prej v taborišču. Potem so morali štirje izmed nas poklekniti, drugi štirje smo stali.« »Sprednja vrsta naj meri na srce, zadnja na glavo!« je zaklical nadporočnik. »Ko spustim sabljo, ustrelite!« »Med to ceremonijo sta Rusina kot pribita stala na mestu. Čeljusti pa so jima s tako silo udarjale druga ob drugo, da smo razločno slišali »klepetanje zob. Tudi jaz sem se tresel, kakor v mrzlici. Videl sem, kako so se zibale puškine cevi sem in tja, kakor da jih zanaša veter. A že je nadporočnik dvignil sabljo in zamahnil. Takrat je etari poskočil, kakor da ga je nekaj dvignilo s tal, in kroglje so se mu namesto v glavo in srce — zarile v trebuh in vrat. Videl sem ga, kako je padel. Cunja, s katero je imel zavezane oči, mu je pri padcu zdrknila in takrat se je zastrmel v nas s čudno sovražnim pogledom. Iz rane na vratu se mu je vlila gosta črna kri. V tem hipu, veste, me je obšlo, kakor da imam roke umazane od te črne, goste krvi. In nekaj me je grabilo za goltanec, da sem skoraj slišno požiral sline, ki so se mi neprestano zbirale v ustih. Videl sem še, kako je stopil nadporočnik s samokresom k starčkovi glavi, potem .. potem je vse utonilo v gosto meglo.« Žgurjevo prerokovanje se je uresničilo do pi-čice: guljaž, kava in na vsakega moža skoraj polna čutara ruma ... »Kakor za božične praznike, samo potice nam še manjka!« slovkuje Strgulc s polnimi usti. »Ce ni naš krapar danes opravil dolge spovedi in hoče zdaj naenkrat z dobrimi deli popraviti prejšnje krivice, potem res ne vem, kaj naj bi to pomenilo. Naj samo pokusi eden to kofedro. Vam rečem, v nobeni ljubljanski kavarni ne dobi človek boljše,« zatrjuje Zgur z obrazom, ki mu kar žari od zadovoljstva. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubliant: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik: Lotze Golobii.