ŠTEVILKA LETOXLVII, 21 AVGUST 2015 CENA 1.60 EUR Na modni reviji Timoteja Rosca v Lučah predstavili kolekcijo za prihodnja pomlad in poletje STRAN 18 Od 21. do 26. I BREZPLAČNO avgusta 2015 I Gorčica 700 g [jUMP»l obiščite EUROSPIIU SKfl^P IM POSKUSITE MAŠE IZDELKE Ob nakupu katerekoli vrednosti, s predfožitvijo tega bona pri blagajni, prejmete BREZPLAČNO Gorčico 700 g .■•■i - Esfi -fl^s m «J i I di Jt sv^lš 201 i, 11 bcr^m P'5>i>;*ji 1 treipWer Činu si !■:■ MShhk ru i x Uik» .riJi-.ivi Siino 1 bori vme ■."."■ m ir [litoHTie VWja ;a kJbUinfi na uicgi t ^aiiiL Bon lahko unovčite samo v trgovini EUROSPJN NAZARJE, Prihova ulica 56, 3331 Oglasi 2 Savinjske novice št. 35, 28. avgust 2015 I Iz vsebine: Tretja stran Tudi trgovina ni več to, kar je bila Tema tedna: Gospodarska rast Slovenije pozitivna, a kupna moč v zaostanku za EU......................4 Občina Mozirje: Pričeli z izgradnjo Ločkega jezu in s še nekaterimi večjimi projekti.........................5 Občina Rečica ob Savinji: Za zadolževanje mnenje s pridržkom.............6 Občina ljubno: Intenzivna dela na rekostrukciji skakalnice .. 6 Frančiškanski samostan Nazarje: Nov župnik je pater dr. Silvin Krajnc................8 46. Lučki dan: Od štanta do štanta in druge zgodbe.......... 11 Sara Lamprečnik: Zmaga na festivalu FENS dobra odskočna deska za mlado pevko ................. 15 Poimenovanje naše doline: Od kdaj in zakaj Zgornja Savinjska dolina .................................................. 16 Gasilska zveza ZSD: Srečanje starejših gasilcev letos v Lučah.........................................................19 Po podatkih agencije GfK Orange, ki v Sloveniji periodično izvaja različne raziskave, s katerimi ugotavlja trende na področju trgovine, financ, digitalizacije in življenjskega sloga, je pri nas prvi trgovec Spar/Interspar z 29-odstotnim tržnim deležem, na drugem mestu je Mercator z 28 odstotki, na tretjem mestu pa je Tuš s 13-odstotnim deležem kupcev. V primerjavi z letom 2009, ki ga lahko smatramo kot začetek dejanske gospodarske in finančne krize v Sloveniji, se je delež Spara/In-terspara zmanjšal za dve odstotni točki, Merca-tor je izgubil osem odstotnih točk, Tuš pa pet. V omenjenem obdobju so tržni delež vztrajno pridobivali diskontni trgovci, ki skupaj obvladujejo že četrtino tržišča. Diskontne prodajalne potrošniki dojemajo kot trgovine z nizkimi cenami, ki delujejo skromno. Prednost Mercatorja vidijo v njegovi dostopnosti (zaradi razvejane trgovske mreže), hkrati pa menijo, da je najdražji in da je tam pogosto gneča. Tudi v Spar/Intersparu se kupci pritožujejo nad dolgimi vrstami, hkrati pa pri tem trgovcu zaznavajo ponudbo privlačnega videza za zahtevnejše kupce. V zvezi s tem so zanimivi izsledki druge raziskave iste agencije, ki je pri mladih preverjala njihovo naklonjenost spletnim trgovinam. Izkazalo se je, da mladi kupci ne bodo obrnili hrbta kla- sičnim fizičnim trgovinam, saj jih kar štiri petine meni, da bodo v fizičnih trgovinah nakupovali v enaki meri oziroma še pogosteje kot v spletnih. Trgovina je za mlade namreč zelo pomemben prostor, ki jim lahko predstavlja tudi kraj druženja in sproščanja. Pred nekaj leti se je veliko pisalo in govorilo o rasti deleža kupcev, ki si izdelek fizično ogledajo v trgovini, nato pa ga kupijo preko spleta, pri čemer je šlo predvsem za nakupe dražjih izdelkov v segmentu tehnike. Zdaj se je trend očitno obrnil, kajti mlajši kupci danes na spletu najprej temeljito pregledajo karakteristike izdelka in komentarje dosedanjih kupcev, ko pa se odločijo za izdelek, odidejo v trgovino in ga fizično kupijo. In kaj mlade najbolj privlači pri nakupu? Personifikacija, torej njim »na kožo« pisana ponudba. Zanjo so pripravljeni deliti tudi svoje osebne podatke. In kaj pričakujejo od trgovcev? Širok nabor izdelkov, enostaven postopek pri morebitni reklamaciji, zabavo pri nakupni izkušnji in možnost dostave kupljenega blaga. Verjetno se s takšnimi pričakovanji lahko poistoveti tudi večinski delež kupcev v ostalih starostnih kategorijah. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 34, 21. avgust 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 3 Tema tedna KUPNE NAVADE OSTAJAJO PRILAGOJENE KRIZI Gospodarska rast Slovenije pozitivna, a kupna moč v zaostanku za EU Slovenija je v lanskem letu zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast, v večini sektorjev se trend rasti nadaljuje tudi letošnje leto. Slovenski trgovci pa se še vedno s težavo postavljajo na noge, saj večina potrošnikov rasti v gospodarstvu še ne občuti in zato še naprej ostaja izredno previdna pri zapravljanju denarja. Kot kaže novejša raziskava družbe GfK, se potrošniki kljub nižji brezposelnosti še niso pripravljeni odreči varčevalnim navadam, med katerimi je rednejše obiskovanje diskontnih trgovcev. Slednji so prisotni tudi v Zgornji Savinjski dolini in v bližnjih večjih mestih. Kljub začetni zadržanosti Zgornje-savinjčanov sedanja slika kaže, da jih je velik odstotek vzel za »svoje« trgovine. CENE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN NA LETNI RAVNI NIŽJE, KUPCI OSTAJAJO PREVIDNI Statistični podatki kažejo, da se je v enem letu blago pocenilo za 1,3 odstotka, še za 0,3 odstotka več se je pocenilo blago dnevne porabe. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila negativna, in sicer -0,4-odstotna. Tudi julija so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni znižale, tokrat za 0,4 odstotka. Podražile pa so se storitve (za 0,4 odstotka), za slaba dva odstotka so višje cene v skupinah komunikacije, za okoli odstotek sta dražja tudi zdravje in izobraževanje. Za trgovce je pomemben tudi kazalnik zaupanja potrošnikov, ki je na letni ravni višji od povprečja prejšnjega leta, in sicer za 8 odstotnih točk. Po podatkih statističnega urada so na dvig vrednosti kazalni- ka zaupanja na letni ravni vplivala predvsem bolj optimistična pričakovanja potrošnikov v prihodnjih 12 mesecih glede ravni brezposelnosti. Naša anketa Se je Zgornjesavinjčanom zmanjšala kupna moč? Povprečni slovenski potrošnik po statističnih podatkih iz trgovine odnaša manj napolnjene vrečke kot lani v tem času, njegova kupna moč se je zmanjšala. Zato kupuje čedalje bolj premišljeno, nakupe porazdeli med različne trgovce. Več se odloča za trgovske blagovne znamke in nakupe prek spleta, seveda po poprejšnji primerjavi cen in pogojev nakupa. Prilagodil je tudi vsebino nakupov; prednost daje potrebam, želje puščajo v ozadju. Vedno več nakupuje z nakupovalnim lističem, zato je manj impulznih, nenačrtovanih nakupov. Ali tudi Zgornjesavinjčani kupujejo bolj preudarno? Irena Remic, Nazarje Vedno sem premislila, preden sem se odločila za nakup. Pri tem sem vedno gledala na kvaliteto, šele potem na ceno. A sem vedno najraje kupovala v manjših prodajalnah. Ker sem vedno preudarno kupovala in nisem imela nikoli velikih želja, se mi zdi, da moja kupna moč ni padla. Prav tako se niso spremenile moje nakupovalne navade. Jani Golob, Robanov Kot V naši družini nakupe živil opravlja žena. Če pa v izložbi zagledam izdelek, ki mi je všeč, se čisto impulzivno, brez prehodnega razmišljanja, odločim za nakup. Sicer pa ne morem reči, da zaradi krize manj kupujem, ker smo vedno preudarno kupovali. Za izdelke se vedno odločam na podlagi pridobljenih informacij. Te pridobim od prijateljev ali interneta. V veliko primerih se za izdelek odločim zaradi kvalitete in ne zaradi cene. V_ Sandi Lugarič, Rečica ob Savinji Moji nakupi so odvisni od situacije, včasih se posvetujem, včasih pa se odločim impulzivno. Z družino nakupujemo tako v malih prodajalnah kot v velikih prodajalnah in v diskontih. Pri tem na prvo mesto pogosto postavimo ceno in šele potem gledamo kvaliteto. Veliko k odločitvam pripomorejo reklamni letaki. Lahko rečem, da je kriza vplivala na našo kupno moč. Sedaj kupujemo najnujnejše, v preteklosti pa smo si lahko izpolnili kakšno željo. Irena Budna, Nazarje V naši štiričlanski družini imamo samo en reden dohodek in pri nakupih se vedno odločamo preudarno. Vsekakor moramo gledati na ceno izdelka, a mora le-ta biti še vedno dovolj kvaliteten. Kadar se odločimo za večji nakup, se odpeljemo v nakupovalne centre, kjer dobimo vse na enem mestu. Živila, kijih je potrebno uporabiti sveža, kupujemo v lokalnih prodajalnah, saj se po nakupih lahko odpravimo peš. Nikoli ne delimo proračuna za nakup posameznih potrebščin in hrane, saj kupujemo le tisto, kar potrebujemo. V času zorenja sezonske zelenjave in sadja pa ta živila dobimo tudi pri sorodnikih in prijateljih in tako prihranimo prenekateri evro. Veronika Mlačnik, Krnica Hrano si pridelam doma, ostale življenjske potrebščin pa preudarno kupujem. Zelo mi je pomembna kvaliteta in šele nato cena. Moja kupna moč je v primerjavi s časom pred krizo bistveno upadla. V zadnjem času si določene dobrine težje kupim, kot sem si jih pred krizo. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo _J 4 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 Tema tedna, Iz občin VZPON DISKONTNIH TRGOVCEV Gospodarska rast in višji kazalniki zaupanja potrošnikov bi morali vplivati tudi na rast poslovanja trgovine na drobno. A prihodki v trgovini na drobno brez goriv (nakup goriva je tako rekoč nujen mesečni strošek slehernega gospodinjstva) so bili junija za 11,6 odstotka nižji kot v povprečju leta 2010. Poznavalci »krivdo« delno pripisujejo vzponu diskontnih trgovcev, kjer potrošniki zapravijo manj. Dej- stvo je, da je njihova ključna značilnost manj pestra, a cenovno precej ugodnejša ponudba, kar seveda vpliva na realni dohodek v trgovini na drobno. Družba GfK v svoji raziskavi ugotavlja, da si je kar četrtina slovenskih potrošnikov že lani za trgovino, v kateri zapravijo vsak mesec največ denarja, izbrala diskont. Med najbolj obiskanimi sta dva diskon-tna trgovca, ki se tudi v Sa-Ša regiji nahajata s številnimi poslovalnica- mi. Oba trgovca opažata, da se jima dviguje delež kupcev, ki se v njune poslovalnice redno vračajo. KUPNA MOČ SLOVENCEV VEDNO BOLJ NA REPU EU Povsem drugačno stanje kot v Sloveniji, kjer gospodinjstva raje varčujejo, kot zapravljajo, je v večini ostalih evropskih držav. Prihodki v trgovini na drobno v EU so že od oktobra lani višji od povprečja leta 2010, Evropejci namreč vse več zapravljajo. Med njimi tudi Slovaki, Poljaki in Čehi, s katerimi smo bili primerljivi v času tranzicije. Po kazalniku individualne potrošnje na prebivalca, ki ga izračunava statistični urad Eurostat, je Slovenija lani dosegla zgolj 74 odstotkov povprečja EU. Ob nadaljevanju takšnega trenda bi lahko Slovenci ob koncu letošnjega leta po standardu kupne moči že krepko zaostajali za potrošniki iz konkurenčnih držav. Tatiana Golob OBČINA MOZIRJE Pričeli z gradnjo Ločkega jezu in s še nekaterimi večjimi projekti Vlada je v zadnjem času odškrnila državni mošnjiček in sprostila nekaj denarja za namene poplavne varnosti in odpravo posledic po žledu ter po poplavah iz prejšnjih let. Občine, ki so bile na ta trenutek pripravljene, so že lahko izvedle nekatere načrtovane projekte. Med temi je tudi mozirska, ki je začela z več pomembnimi investicijami. NAJPREJ POPLAVNA VARNOST Župan Ivan Suhoveršnik je pojasnil: »Na srečo smo z lastnimi sredstvi že pred časom pridobili investicijsko dokumentacijo. Včasih je dobro imeti projekte »v predalu« pripravljene za izvedbo, če se pokažejo ustrezni denarni viri iz razpisov.« V začetku meseca so tako začeli z obnovo Ločkega jezu na Savinji v Lokah. »Ta je za poplavno varnost tamkajšnjega območja zelo pomemben, želja po prenovi in načrti zanj pa imajo že dolgo brado,« je povedal župan in dodal, da bodo hkrati zgradili ustrezen nasip na desnem bregu Savinje vse do Delejevega jezu, kar bo preprečilo razlivanje reke ob večjih vodah. Dela na jezu izvaja Hidrotehnika iz Ljubljane s podizvajalcem VNG Krajnc iz Žalca, končana naj bi bila v roku dveh mesecev. Investicijo bo delno sofinanciralo ministrstvo za okolje in prostor, skupaj pa je ocenjena na okoli 350 tisoč evrov. V LOKAH ŠE ENO GRADBIŠČE Komaj so v Lokah dobro končali prenovo vodovoda in sanirali cesto ter uredili pločnik, že so tam začeli še z eno investicijo, ki pa ne bo posegala v cestno infrastrukturo. Občina je bila uspešna pri prijavi na razpis Fundacije za šport. Tako bodo prenovili in polepšali tamkajšnje košarkarsko igrišče, na katerem se odvijajo številne športne prireditve. ODPRAVA POSLEDIC NEURIJ Občina je za sanacijo posledic žleda in po- plav pridobila 450 tisoč evrov državnega denarja. Kot pojasnjuje Suhoveršnik, bodo iz teh sredstev sanirali številne večje in manjše plazove ter ceste. Zaključili so že s sanacijo plazu Go-ličnik v Radegundi. Sedaj so na vrsti še udori in plazovi na pokopališču v Mozirju, pri Beli peči pod Goltmi, plaz pri kmetiji Požgane v Lepi Njivi, trije plazovi v Kolovratu in eden v Jazbinah. Ure- dili bodo še Ojstrski klanec v Belih Vodah. »Izvajalci so že izbrani, vse omenjene sanacije bodo končane do zime,« je obljubil župan. OBNOVA CEST IN PROMETNA VARNOST Prav v teh dneh pa je občina od države dobila potrditev o ureditvi prehoda za pešce z regionalne ceste proti Šolski ulici. Za ta prehod se je občina zavzemala dalj časa, za kar že ima pripravljen projekt. Prehod je nujen tako za šolarje kot rekreativce pa tudi za vse ostale pešce, ki bodo tamkaj po novem lahko v skladu s pro- metnimi predpisi prečkali izredno frekventno re-gionalko. Investicijo bosta izvajali država in občina. Slednja bo financirala ureditev pločnika in mostička. V okviru istega projekta bodo uredili še avtobusno postajališče pri Cinkarni v Ljubi-ji. Za obe investiciji je dokumentacijo pripravila občina, dela pa naj bi bila končana še v letošnjem letu. Za jesen je predvideno asfaltiranje nekaterih odsekov cest v Lepi Njivi, med drugim proti domačijam Petkovnik, Rožič in Upihovnik v dolžini 1.700 metrov. Na Krahlnovem v Mozirju pa bodo asfaltirali cestišče. Če bo šlo vse po sreči, je dodal Suhoveršnik, bo letos zgrajen tudi nov most pri gasilskem domu v Mozirju Še vedno pa ostaja nejasno, kdaj bo na razpolago denar za ureditev začetnega dela ceste proti Lepi Njivi. Po županovih besedah bo ta projekt v prihodnje imel prednost. Marija Lebar V začetku avgusta so začeli z obnovo Ločkega jezu na Savinji v Lokah. Hkrati bodo zgradili ustrezen nasip na desnem bregu Savinje vse do Delejevega jezu, kar bo preprečilo razlivanje reke ob večjih vodah. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 5 Iz upravne enote, Iz občin UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Nova uredba prinaša spremembe v dopolnilne dejavnosti Sredi avgusta je stopila v veljavo nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Ta nosilcem, ki opravljajo dopolnilno dejavnost, nalaga dolžnost, da omenjeno dejavnost uskladijo z določbami zakona o kmetijski dejavnosti in z novo uredbo, in to najpozneje do 1. januarja 2016. Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je ob tem pojasnila: »Nosilci, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti, morajo sami vložiti vlogo za uskladitev opravljanja posamezne dejavnosti pri upravnem organu. Vlogo za uskladitev z novo uredbo pa morajo vložiti tudi ostali nosilci, ki imajo le-to že usklajeno z uredbo, ki je bila v veljavi v letih 2014 in 2015.« Pojasnila je še, katere so bistvene novosti nove uredbe. Dodana je nova vrsta dopolnilnih dejavnosti; to so socialno varstvene storitve, ki obsegajo celodnevno in dnevno varstvo odraslih in starejših (biva- OBČINA RECICA OB SAVINJI nje, prehrana in del socialne oskrbe). Ta dejavnost se opravlja na naslovu kmetije. Socialno-varstve-ne storitve bo možno opravljati od 1. januarja 2016 dalje. Novosti so tudi na področju energije. Med dejavnosti prodaje energije iz obnovljivih virov so dodane: proizvodnja in prodaja energije iz sončnega vira, vodnega vira in vetrnega vira. Sprememba je glede pogojev za pridobitev dovoljenja, med drugim pri predelavi zelišč. Po novem mora imeti kmetija za opravljanje te dejavnosti v uporabi 0,02 ha površin z zelišči. Cigaletova še dodaja: »V teh vročih dneh je gotovo dobrodošla novost, da se lahko na kmetiji ukvarjajo tudi z dejavnostjo proizvodnja sladoleda, v jesenskih dneh pa s pečenjem kostanja, koruze, semen, oreščkov in prodajo tega na stojnicah. Prodaja izdelkov s kmetije bo po novem možna Za zadolževanje mnenje s pridržkom V začetku avgusta je Računsko sodišče objavilo revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja Občine Rečica ob Savinji. Sklep za začetek revizije je bil izdan v juniju 2014. Po pregledu je sodišče izreklo mnenje s pridržkom, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, saj je občina že med revizijskim postopkom, kjer je bilo to mogoče, odpravila razkrite nepravilnosti oziroma sprejela ustrezne popravljalne ukrepe. Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja občine v tistem delu, ki se nanaša na zadolževanje in pravne posle, ki po vsebini pomenijo zadolžitev, in sicer za obdobje od leta 2009 do leta 2013 ter stanje dolga na dan 31. december 2013. Cilj revizije je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja občine v delu, ki se nanaša na zadolževanje in pravne posle, omenjene zgoraj. tudi s prodajo na drobno preko interneta.« Na območju UE Mozirje je bilo 31. decembra 2014 vpisanih v register dopolnilnih dejavnosti 275 nosilcev dopolnilnih dejavnosti, od tega največ v občini Luče 62, sledijo pa občine Ljubno (54), Gornji Grad (42), Mozirje (39), Solčava (37), Nazarje (21) in Rečica ob Savinji (20). Prevladujejo naslednje dejavnosti: vzdrževanje cest in pluženje snega, posek lesa, spravilo lesa iz gozda, delo s traktorjem in drugo strojno opremo na kmetijah, kmetije z nastanitvijo in izletniške kmetije. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Intenzivna dela na rekonstrukciji skakalnice Na Ljubnem ob Savinji nadaljujejo z izvajanjem sprejetega programa rekonstrukcije tamkajšnje smučarske skakalnice, kot jo je zahtevala Mednarodna smučarska zveza FIS-a. V teku so zemeljska dela in priprave na betoni- »V novembru pričakujemo obisk predstavnika FIS-e, ki bo preveril, ali so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za nadaljevanje tekem v svetovnem pokalu. Ker dela zaenkrat potekajo po načrtu, ni razloga, da terminskega plana ne bi Mnenje s pridržkom je Računsko sodišče izreklo, ker Občina Rečica ob Savinji v nekaj primerih ni poslovala v skladu s predpisi. Dolgoročno se je zadolžila s sklenitvijo treh pogodb o obročnem odplačilu obveznosti, ne da bi pri tem upoštevala postopke zadolževanja občin. Pri plačilu obveznosti iz proračuna v letih od 2010 do 2013 ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov, od dveh pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine pa ni pridobila podatkov o stanju zadolženosti na dan 31. december 2013 in 31. december 2012. Zaradi omenjenih netočnosti je Računsko sodišče Občini Rečica ob Savinji podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja. Med samim pregledom so bili izvedeni popravljalni ukrepi, zato sodišče odzivnega poročila ni zahtevalo. Marija Lebar Zemeljska dela na ureditvi skakalnice (Fotodokumentacija Občine Ljubno) ranje, pripravljajo pa razpis za od- izpolnili. Tudi glede dosedanjih dajo ključavničarskih del in za izgradnjo sodniškega stolpa. Za izvedbo zemeljskih in betonskih del je bilo na razpisu kot izvajalec izbrano podjetje Esotech iz Velenja, ki projekt izvaja skupaj s podizvajalci. V teku so dela na ureditvi ustreznega profila skakalnice in na samem zaletišču. Zaključek vseh zemeljskih in betonskih del je načrtovan do konca septembra. V oktobru bodo opravili še potrebna ključavničarska dela in postavili sodniški stolp. Župan občine Ljubno Franjo Naraločnik je ob tem povedal: stroškov lahko povem, da se ti gibljejo v okviru, kot ga je predvidel občinski svet v letošnjem proračunu.« Vsa omenjena dela so bila potrebna, da se skakalnica uredi po merilih FIS-e, če želijo na Ljubnem nadaljevati z organizacijo tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. Seveda pa bo ustrezno prenovljena skakalnica namenjena tudi tekmam ostalih rangov tekmovanj in treningom različnih reprezentanc oziroma smučarskih ekip. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 Iz občin, Organizacije, Kultura SREDNJE POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE V novem šolskem letu prvič štipendije za deficitarne poklice Konec prejšnjega meseca sta direktor Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije Franc Pristovšek ter ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak predstavila politiko štipendiranja in razpis štipendij za deficitarne poklice. V prihajajočem šolskem letu 2015/2016 so namreč prvič razpisane štipendije za poklice, po katerih je povpraševanje, a premalo zanimanja mladih zanje. S tem želi ministrstvo vplivati na odpravo strukturnih neskladij na trgu dela. Z novim šolskim letom bodo lahko dijaki in udeleženci izobraževanja odraslih pridobili štipendijo za deficitarne poklice. S temi štipendijami želijo spodbujati vpise na določene programe srednjega po- klicnega in strokovnega izobraževanja. Ob tem je javni sklad objavil tudi zadevni razpis, v katerem so opredeljene podrobnosti pogojev za dodelitev nove štipendije. Vrednost razpisa je 1.200 tisoč evrov, rok za prijavo pa od 24. avgusta do porabe sredstev, vendar najdlje do vključno 30. oktobra 2015. Višina posamezne štipendije je 100 evrov mesečno. Vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale pogoje javnega razpisa, bodo za štipendiranje izbrani po vrstnem redu prispelih popolnih vlog, glede na datum in uro vložitve posamezne popolne vloge, do porabe sredstev. In za katera poklicna področja je mogoče pridobiti novo štipendijo? Med drugim je na spisku najti izobraževale programe, kot so av- PODRUŽNIČNA OSNOVNA SOLA ŠMARTNO OB DRETI Montaža oken in vzdrževalna dela V dneh, ko ni pouka in se učenci predajajo počitniški brezskrbnosti, je čas za vzdrževalna in investicijska dela na šolskih zgradbah. Občina Nazarje se je odločila zamenjati polovico oken na podružnični osnovni šoli v Šmartnem ob Dreti in tako povečati energetsko učinkovitost. V lanskem letu je občina pridobila sofinancerska sredstva za energetsko prenovo Osnovne šole Na- diovizualne tehnike, tiskarstvo, knji-goveštvo, zlatarstvo, umetna obrt, računalništvo, orodjarstvo, strojništvo, gradbeništvo, elektrotehnika, energetika, gradbeništvo, živilski poklici, kemijske tehnologije, gozdarstvo, gostinstvo in ohranjanje narave ter številni drugi. Točna razpredelnica je na voljo na spletih straneh ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Marija Lebar zarje. Pri tem je bilo potrebno zamenjati obstoječa okna z novimi. Okna, ki so bila stara le tri leta in jih je bilo potrebno zaradi neustreznosti razpisnim pogojem odstraniti s starega dela nazarske osnovne šole, so sedaj delno uporabili za zamenjavo dotrajanih oken na POŠ Šmartno ob Dreti, kamor so z žaluzijami vred namestili osem od skupno šestnajstih oken. Marija Lebar Septembra višje položnice za električno energijo Gospodinjstva bodo septembra dobila višje položnice za električno energijo, a ne zaradi dražje elektrike, ampak zaradi višjega prispevka zeleni energiji. Ta se je namreč zvišal z avgustom, kar se bo odrazilo na septembrskih položnicah. Za povprečno gospodinjstvo to mesečno pomeni 1,35 evra več. Subvencioniranje šolskih kosil šele z januarjem Sredi julija je v veljavo stopila sprememba zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Vendar le-ta določa, da bo subvencioniranje šolskih kosil pričelo veljati s 1. januarjem 2016 in ne z novim šolskim letom, ki se prične 1. septembra. Šolsko kosilo bo v celoti subvencionirano za otroke iz prvega dohodkovnega razreda, za tiste iz drugega bo subvencionirano 70-od-stotno in za tiste iz tretjega 40-odstotno. Subvencionirano bo za približno 28.900 učencev več kot doslej. Vloge za državne štipendije in za znižana plačila vrtca Da bodo dijaki ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do državne štipendije z začetkom šolskega leta 1. septembra, morajo vlogo za državno štipendijo vložiti v avgustu. Prav tako avgusta vlagajo vloge za znižano plačilo vrtca starši za tiste otroke, ki gredo prvič v vrtec, in tisti, ki jim poteče pravica. TG KONCERT V BLATAH V gosteh Oktet 9 Zunanjost podružnične šole z novo nameščenimi okni in žaluzijami (Foto: ML) Turistično društvo Rečica ob Savinji tudi letos vabi v Blate. V naravnem okolju v neposredni bližini Rečice ob Savinji se bodo v nedeljo, 30. avgusta, predstavili člani vokalne zasedbe Oktet 9. Skupina Oktet 9 je ena izmed naj prepoznavnejših a cappella zasedb. V njej pod umetniškim vodstvom Mozirjana Gregorja De-leje prepeva devet nekdanjih dijakov Gimnazije Celje - Center. Vokalni sestav je reden gost šolskih prireditev ter koncertov po Celju in širše, zasedba pa ne koncerti-ra samo po Sloveniji, ampak tudi v tujini. Letno so člani prepotovali Balkan in Avstralijo ter se podali v Ameriko in Veliko Britanijo. So prejemniki številnih nagrad in priznanj. Kot napovedujejo, se bodo občinstvu v Blatah predstavili z raznolikim programom, v njem pa ne bodo manjkale niti pesmi z zadnje zgoščenke. Koncert bo v nedeljo, 30. avgusta, ob 15. uri. Organizatorji upajo, da se bodo obiskovalci do prizorišča podali peš, saj bo pot dobro označena. Kot vrsto let do sedaj bo poskrbljeno za okrepčilo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 7 Organizacije 55. FLOSARSKI BAL Organizacijsko uspešen, finančno nekoliko manj Dva tedna dogajanj ob Flosar-skem balu sta minila, organizatorji so potegnili črto za dogajanjem in že pričeli razmišljati o dogodku v naslednjem letu. Nad celotnim dogajanjem so zadovoljni, je povedal predsednik turističnega društva Naš kraj Radenko Tešanovic, dogodki so bili raznoliki in pestri. Nekoliko grenkega priokusa je pustila nedelja, dan, ko se po navadi na prireditvenem prostoru v Vrbju zbere množica ljudi. Letošnji obisk je bil nekoliko slabši, kar se pozna tudi pri izkupičku. Je pa sprememba sobotnega programa, doslej so igrali domači ansambli, in zvezda večera Severina prinesla v program svežino in tudi pozitiven izid. NEDELJSKO POPOLDNE Z MANJ OBISKOVALCI Obiskovalci so letos zelo pohvalili povorko, je povedal Tešanovic in dodal, da so se vsi sodelujoči potrudili pokazati kaj izvirnega. Velika pohvala gre tu Jožetu Hudeju, ki je znal pritegniti udeležence v povor-ki. Tudi sobotni večer s Severino je bil kljub temu, da so nekateri domačini potožili, da se tokrat ne bo plesalo, zelo uspešen. Nekatere je zmotila vstopnina, a Tešanovic meni, da brez te dogodka ne bi pokrili kljub številnim sponzorjem, ki so jih imeli za ta dogodek. Na prizorišču pa se je iz bližnje in daljne okolice zbralo kar 2.500 ljudi. Ker doslej ob sobotah niso beležili ravno največjega obiska, so s spremembo programa zelo zadovoljni. PRIHODNJE LETO KRAJŠI PROGRAM Kljub temu da je do novega Flosarskega bala še skoraj leto dni, so misli organizatorjev že pri njem in so znani tudi že prvi glasbeni gostje. Prihodnje leto bodo na nedeljsko popoldne obiskovalce zabavali Modrijani. Že ustaljeno dvotedensko dogajanje pa se bo skrajšalo na obdobje od petka do naslednje nedelje. Program bo po besedah Tešanovica še vedno pester in bogat. Povorke v prihodnjem letu naj ne bi bilo, načrtujejo pa prikaz spravljanja lesa po riži v Vrbju. S Radenko Tešanovic: »Flosarski bal bo v prihodnjem letu deležen nekaterih sprememb.« (Foto: ŠMS) Prav tako naj bi v začetku tedna, ko dogodkov v šotoru ni, poskrbeli za dogajanje v njem, načrtovan je nizozemski večer, privabili pa bi goste iz kampov v dolini. Velika želja je tudi nedeljsko dogajanje za otroke z delavnicami. SPREMEMBE IN POŽIVITVE NUJNE Tudi etnografske prireditve, kot je Flosarski bal, rabijo spremembe in poživitve, je mnenje predsednika turističnega društva. Poleg tega je v poletnih mesecih v Sloveniji veliko takšnih dogodkov in je potrebno vedno znova in znova razmišljati, s čim še privabiti goste. Po šestih ba-lih, ki jih je organizirala sedanja ekipa, želijo, da bi bil sedmi še boljši in da bi tradicionalna prireditev privabljala nove in nove goste. Zasluge za to imajo številni, ki se vsako leto potrudijo, da Ljubno ob Savinji dva tedna živi s kulturnimi, glasbenimi, športnimi in drugimi dogodki, ki so namenjeni tako domačinom kot drugim obiskovalcem, je zaključil Tešanovic. ŠMS FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN NAZARJE Nov župnik je pater dr. Silvin Krajnc Z začetkom avgusta je v nazar-skem frančiškanskem samostanu začel opravljati delo župnika dr. Silvin Krajnc. Franci Kovše je odšel v mariborsko nadškofijo, novi župnik pa je prišel iz ljubljanske redovne skupnosti. Pater Krajnc je zadnji dve leti služboval v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška v Šiški, sicer pa kot duhovnik v frančiškanskem redu deluje že 32 let. Bil je tudi predstojnik v Ljubljani in rektor na Brezju, ob sredah pa ima v Ljubljani katehe-ze s štirimi zakonskimi skupinami. Dr. Silvin Krajnc je doma iz Maribora. Prihaja iz velike družine s sedmimi otroci. Premestitve so po navadi vsaka tri leta, tako da so ga letos, po dveh letih od zadnje premestitve, presenetili. Vendar pa je, ko je prišla prošnja za odhod v Nazarje, novo »službo« takoj sprejel. Že nekaj časa dela na pripravi novih katehez, ki temeljijo na Svetem pismu in so s prvo izdajo že na izbiro pod naslovom Besede življenja. Pravi, da sedaj mladi po birmi še vedno ne poznajo Jezusovega nauka. V prihajajoče knjige je vložil 15 let dela. Nauki so približani otrokom in mladim s simpatičnimi ilustracijami in v prvi knjigi z reprodukcijami svetopisemskih umetniških del. Pater Silvin pravi da je duhovnik za vse, za mlade, stare in tiste vmes. V župniji prevzema vlogo očeta in želi biti blizu predvsem notranje ranjenim in prizadetim. Razumevanje in sprejemanje sta bistvenega pomena zanj in pravi, da je prišel, da prehodi z ljudmi nekaj poti. Po njegovih besedah je prevzel lepo urejeno župnijo, ki dobro deluje tudi s pomočjo sodelujočih laikov. Hoja v hribe je najljubši hobi 67-letnega patra Silvina. Prav v teh dneh praznuje rojstni dan in zagotovo jo bo, kot vsak teden, tudi ta teden mahnil v gore, in sicer nad 2.000 metrov. Nazadnje je bil na Kredarici. Po navadi gre s še tremi duhovniki vsak četrtek, pravi pa, da bo vesel kakega povabila žu-pljanov, da se jim pridruži na planinski poti. Slavica Tesovnik Pater dr. Silvin Krajnc (Foto: Slavica Tesovnik) 8 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 Iz občin, Organizacije KOLOVRAT Sanacije treh zemeljskih plazov Trije manjši plazovi v Kolovratu so ogrozili stanovalce do te mere, da je moralo vodstvo občine Mozirje ukrepati, da v primeru večjega pla- Gradbena dela na prvem, najobsežnejšem zdrsu ceste so potekala zaradi zahtevnega vrtanja in betoniranja pilotov zelo počasi. (Foto: Jože Miklavc) Odprava posledic plazenja zemljine v Kolovratu je zahtevno strokovno delo. (Foto: Jože Miklavc) zu ne bi ostali krajani odrezani od naselja Lju-bija. Strokovne službe so pripravile vse potrebno za sanacijo treh žarišč, kjer je bila cesta močno poškodovana in bi ob odlašanju sanacije gotovo prišlo do še večje škode. Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da so še pravočasno sprejeli odločitev glede nujnosti rešitev in prijavili plazišča v državni program Ajda ter iz državnega sklada za odpravljanje naravnih nesreč začeli financiranje odprave posledic, denar za izdelavo projektov, nadzora nad izvajanjem gradnje ter DDV-ja pa bo zagotovila občina. Gradbeni izvajalci podjetja Pavčnik iz Hrastnika so izvrtali okrog 30 šest do osem metrov globokih vrtin ter vgradili železobetonske pilote. Na utrjeno ter drenažirano cestišče bodo položili novo asfaltno podlago. V prihodnjem tednu in predvidoma do sredine septembra bodo opravili dela na drugih dveh udorih ter tako rešili več prebivalcev Kolovrata pred grozečimi zaporami. Predračunska vrednost investicije vseh treh saniranih zdrsov zemljišč je 180 tisoč evrov, kar bi naj trajno umirilo nadaljnje plazenje na tem ogroženem terenu. Župan je še dodal, da je potrebna strpnost in sodelovanje lastnikov parcel ter prebivalcev na tem območju, hkrati pa je potrebna velika previdnost v prometu na nepreglednih delih te cestne povezave. Jože Miklavc OVČEREJSKO DRUŠTVO RADUHA LJUBNO Druženju dodali strokovne vsebine V okviru sodelovanja pri dogodkih 55. Flosar-skega bala so na Ekološki turistični kmetiji Loger v Savini člani zgornjesavinjskega Ovčerejskega društva Raduha pripravili srečanje. Poleg družabnega dogajanja ob kuhanju jagnjetinjskega golaža, so pripravili tudi strokovni posvet. Na tradicionalnem dogodku se je zbralo veliko rejcev in ljubiteljev kulinarike iz ovčetine, ki postaja tudi v Zgornji Savinjski dolini čedalje bolj priljubljena, prav na račun takih dogodkov. Prireditve so se udeležili tudi predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek, glavna urednica revije Drobnica Marjana Cvirn, predstavnica KGZS Zavod Celje mag. Marjeta Ženko in župan občine Ljubno Franjo Naraločnik. Za rejce je bilo pripravljeno strokovno srečanje, kjer je zbrane pozdravil predsednik ovčerej-skega društva Ivan Pečovnik. Roman Savšek je predstavil prizadevanja za ureditev odkupnih cen jagnjetine in možnosti prodaje v večjih trgovskih centrih. Govoril je tudi o spremembah in novostih pri subvencijah za ovčerejce v letu 2016. Ženkova je spregovorila o aktualnih temah s področja ovčereje v povezavi z javnimi razpisi. Terenska kmetijska svetovalka Sonja Moličnik Oblak pa je predstavila vodenje evidenc za tiste rejce, ki so vključeni v ukrep kmetijsko-okoljska--podnebna plačila. Ob domačiji je potekalo tekmovanje v kuhanju golaža iz jagnjetine. Sodelovalo je pet ekip, ki so vse dobile enake sestavine, recepture pa so bile skrivnost vsake posamezne ekipe. Kuhar- ske mojstrovine je ocenjevala strokovna komisija v sestavi Marjane Cvirn, dr. Antona Jezernika in Jožeta Brglesa. Po končanem ocenjevanju ni bilo razlike med prvo in peto ocenjenim. »Lahko rečemo, da so bili vsi zmagovalci,« je bilo enotno mnenje zbranih. Marija Lebar Na tradicionalnem dogodku se je zbralo veliko rejcev in ljubiteljev kulinarike iz ovčetine. (Foto: Ivan Pečovnik) 9 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 Organizacije, Ljudje in dogodki DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI Oldtimerji ponovno na srečanju KUHANJE OGLJA V NOVI ŠTIFTI Na drugo avgustovsko nedeljo je Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinj-ski starodobniki po uspešno organiziranem mednarodnem srečanju starodobnih vozil na Ljubnem ob Savinji ponovno poskrbelo za srečanje svojih članov in simpatizer-jev. Že osmič so se zbrali v Novi Štifti na prav tako tradicionalnem srečanju. Kot doslej je bogoslužje opravil tamkajšnji župnik Alojz Ternar, ki je po maši blagoslovil starodob-na vozila. Zbranim je spregovoril o medsebojnem spoštovanju, saj kakor lastniki starodobnikov spoštujejo svoje stare jeklene konjič- Po dolgih letih se je pokadilo iz kope ke, moramo v prid večjega sožitja tudi v vsakdanjem življenju spoštovati drug drugega. Po opravljenem cerkvenem obredu so organizatorji poskrbeli za malico v obliki domačega kruha, nepogrešljivega savinjskega želodca in domačega tolkca. Prijetno druženje blizu sto-tnije oldtimerjev se je za nekatere ob sproščenem pogovoru in druženju končalo v Novi Štifti, nekateri pa so se podali še »preko hriba« v Luče, kjer so na tradicionalnem Lučkem dnevu s svojimi zloščenimi starodobniki ukradli marsikateri pogled številnih obiskovalcev tamkajšnje turistične prireditve. Franjo Atelšek Karl Suhovršnik (desno) je s pomočjo sorodnika in članov smučarskega kluba obudil spomin na kuhanje oglja. (Foto: ŠMS) V preteklosti je bilo oglarjenje naj- je temperatura v kopi prava in po- Blagoslov starodobnikov v Novi Štifti je opravil župnik Alojz Ternar. (Foto: Franjo Atelšek) pogostejša oblika izkoriščanja gozdov, dandanes je tak način pridobivanja oglja le še spomin na nekoč zelo razvito obrt. Po dolgih letih je zagorela tudi kopa na Gmajnerjevi domačiji v Šmiklavžu pri Novi Štifti, pri Karlu in Minki Suhovršnik. Karlov oče je nekdaj redno oglaril, njemu pa je sedaj pri delu pomagal sorodnik, ki je to počel dolga leta. Drva za kopo so pripravili člani Smučarskega društva Nova Štifta, ki so pokazali željo, da bi se te starodavne obrti radi naučili in obudili običaj. Ob nekdanji kovačnici so postavili kopišče in se lotili zlaganja ter pokrivanja kope. Za kuhanje je nato skrbel Karl, saj je potrebno paziti, da ogenj pravilno gori, da dobno. Kopišče ima vsak dan precej obiskovalcev, ki si želijo videti, kako delo poteka, najbolj veselo pa bo ob razdiranju kope. Med obiskovalci so svoje navdušenje nad tem delom in nad lepotami narave izrazili člani avstrijskega pevskega zbora, ki so sodelovali pri maši v Novi Štifti na veliki šmaren. V Novo Štifto so prišli na povabilo njihovega člana, ki je Novoštiftčan, živi pa v Avstriji. Kuhanje oglja ekonomsko ni več zanimivo, saj so mojstri preračunali, da s ceno ne morejo konkurirati trgovinam. So se ga pa lotili z veseljem, da obudijo staro obrt, da ne preide v pozabo. ŠMS DRUŽABNO SREČANJE LUCKIH UPOKOJENCEV Vlcerske igre dopolnili z ljudsko pesmijo Lučki upokojenci že vrsto let skrbijo za popestritev dogajanj v kraju ob tradicionalnem Lučkem dnevu. Letos so pripravili družabno srečanje in vlcerske igre pred svojim društvenim prostorom - vlcer-sko bajto. Obiskovalci so se lahko pomerili v »lovljenju« kuharice ali vlcerja na zanko, metanju previti in žaganju z amerikanko. Ob tem so si lahko ogledali razstavljene predmete, ki so v preteklosti rabili za delo v gozdu. Spomine na vlcerske dni je obujal Franc Robnik iz Podvolovljeka. Ta je predstavil obvezno »opremo« tako za delo kot jelo. Delavci so si v gozdu namreč sami kuhali. Da je bilo druženje bolj zanimivo, so poskrbeli pevci in instru-mentalisti društva, ki so pripravili kulturni program. K prepevanju ljudskih pesmi so pritegnili tudi obiskovalce. Marija Šukalo Obiskovalce so zabavali vlcer Franc Robnik s svojimi prigodami in priložnostni upokojenski orkester. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 10 Ljudje in dogodki 46. LUČKI DAN Od štanta do štanta in druge zgodbe Vroče poletno obdobje ni odvrnilo množice ljudi, ki so od 5. do 9. avgusta obiskali 46. Lučki dan. Ta je v marsičem prekosil mnoge dosedanje. Domala vsa društva, športni klubi, gostišča, turistične kmetije, zaselki in občina so sodelovali kot dobro naoljen stroj. Številna športna srečanja, planinski pohodi, glasbene in plesno zabavne prireditve, odrske predstave, pevska srečanja, maše v cerkvi sv. Lo- Lepe in v ubranem petju vešče perice so na strugi prale »veš« in opravljale žehto na plohu ter rebri-časti deski, otročad pa je pri tem opravilu rada nagajala, no, pomagala ožemati večje kose perila. Vlcerji s svojim štabom »Tinki-nih« upokojencev so se preselili k vlcerski bajti na Šmico. Z razstavo, postavljenimi lesenimi mizami, doma narejenimi igrali, klado za zabijanje žebljev, brušenjem Družina Faletovih iz Raduhe je predstavila izdelke iz ovčje volne. in šegave igre so »zganjali« vse, in stepanje domačega masla. Cene na prvem bolšjaku v Lučah so nižje kot v Piranu, Ljubljani, Velenju in Celovcu za 40 do 75 odstotkov je povedal Plaznikov Vanč. vrenca, predstavitve društev in klubov, prikazi umetnostne in domače obrti ter organizirane možnosti izletništva so bogata bera ponudbe, ki so jo poleg večine domačinov izkoristili številni gostje. Praznična budnica po vasi z Godbo Zgornje Savinjske doline, pritrkavanje iz farnega zvonika, streljanje z možnarji so v nedeljo, 8. avgusta, opozorili domačine in obiskovalce Luč, da bo velik dan. Z mašo s procesijo v čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu v Lučah se je kraj odprl ljudem. Osrednji gostje in prireditelji prazničnega spremljajočega programa so bili mladi iz Konjskega Vrha. »Štantmani« so ponudili na ogled, pokušino in v prodajo svoje izdelke domače in umetnostne obrti, čebelarske produkte, pristno kulinariko, kmečke dobrote, izdelke iz lesa. Tokrat je prvič svojo stojnico za bolšji sejem pri Juvanovi hiši postavil Ivan Plaznik - Vanč. Presenetil je tako z izzivom kot s pestro ponudbo »robe«, ki jo je »na-bertval« od Benetk do Dunaja, od Dubaja do domačega kraja. orodja in igranjem Ropotavčkov in ljudskih godcev so dosegli, da se je zdelo, da se vse dogaja pri gornjem jezu. Košare in koše je ponujal na prodaj in izdeloval Janez Podlesnik. Še druga opravila dokler je bil dan v svetlem. Pozornost je pritegnila tudi družina Fale iz Raduhe, ki je mezla in tlačila filcane copate ter druge tople izdelke iz ovčje volne. Marjeta, ena izmed prvih učenk solčavske šole polstenja, je pohvalila in hkrati predstavila vso družino, dve zali hčerki in marljivega moža. Čebelarji, ki so bili zadovoljni z obiskom dan poprej v svojem domu čebelarjev v Raduhi, so na trg pripeljali ponudbo čebeljih pridelkov in poučevali mimoidoče o pomenu čebelarjenja. Aktiv kmečkih žena s svojo članico Jožico Robnik Metuljevo in vnukinjo Lano je prikazal posnemanje Hokejisti HK Luče so si kar iz desk postavili inline hokej plac z golom in obarvanimi ploščicami. V gol je brez golmana zabijal »pake« Luka Šinkovec. Ob kolonah vozil je pripeljal tudi »taxi traktor« upokojencev, ki je brez ročne blagajne in taksimetra vozil od Hočevarjevih njiv do Šmice. Pozno popoldne so se ljudje razdelili na tiste, ki so se nagnetli v ogromnem, a za vse premajhnem šotoru s festivalom domače glasbe, in na tiste, ki dajo nekaj več na druženje med prijatelji in sosedi, pa kakšno razderejo in žejni grla operejo. Tekst in foto: Jože Miklavc Mladi iz Konjskega Vrha pridejo na vrsto za procesijo na šentlovrenško nedeljo le vsakih šest let. 11 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 Ljudje in dogodki, Informacije, Čestitke, Oglasi OLIMPIADA POKLICEV V MOZIRSKEM GAJU Udeleženci polni idej in želja po nastopu v Goteborgu EuroSkills je evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih, na katerem lahko sodelujejo mladi med 18. in 25. letom starosti iz različnih poklicev. V okviru letošnje poletne razstave v Mozirskem gaju so se v izdelovanju cvetličnih kreacij 13. avgusta pomerili mladi cvetličarke in cvetličarji. Z željo, da se po pre-dizborih na ravni Slovenije kot najboljši uvrstijo na Euroskills, ki bo decembra 2016 v Goteborgu. Osnovni cilj tekmovanja, ki se odvija vsaki dve leti, je promocija deficitarnih in redkih poklicev. Tekmovanje je dogodek, na katerem mladi izkazujejo poklicne spretnosti, ob tem pa se spletajo prijateljske in poklicne vezi, ki so pri tlakovanju poklicne poti velikega pomena. Poudarek tekmovanja je na uporabnih znanjih in idejah mladih strokovnjakov. Predizbora se je udeležilo devet sodelujočih bodočih cvetličarjev. Materiale, ki so jih smeli uporabljati, so dobili v Gaju. Dopoldan so izdelovali statično fantazijsko kreaci- Zmagovalka Olimpijade poklicev v Mozirskem gaju Katarina Klemenčič med izdelavo fantazijske kreacije ptičjega strašila. jo. Tričlanska komisija je ocenjeva- tne razstave je bil namreč Dotik po- la potek dela, ideje, ki so bile uporabljene, barvitost kompozicij in tehnike, ki so se jih udeleženci posluževali. Popoldanski del je bil v znamenju izdelave šopka, vezanega v roki. Naslednji dan je bil v znamenju tekmovanja za pokal mozirski tulipan. Cvetličarji so se lotili izdelave ptičjih strašil. Naslov tokratne pole- deželja. Komisija je zbrala točke, ki so jih tekmovalci prejeli pri vseh treh tematikah skupaj, in s seštevkom določila zmagovalko. To je postala Katarina Klemenčič. Manj kot točko manj je v skupnem seštevku zbrala Monika Murenc. Tretje mesto je zasedel Matej Erjavec. Benjamin Kanjir GRAD VRBOVJAr i:,r- ■ \,$rvo m i,.i í m:..... | BmmjtigjS™1 1 '-':JJ Mtf«nn Mlade cvetličarke in cvetličarji so med izdelavo kreacij uporabljali različne tehnike in materiale. DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Stephanie Schneider: Kako naj se (ne) prepiramo: Vodnik za uspešno reševanje družinskih nesoglasij V malce drugačnem vodniku avtorica na podlagi izčrpnih (in iz-črpavajočih) življenjskih izkušenj preprosto predstavi prijeme, kako se lotiti reševanja sporov z otroki, med brati in sestrami, z možem ali ženo. Dejstvo je, da še tako ljubeča družina ne deluje brez prepirov, kar je povsem razumljivo. Dobro pa je vedeti, kako skozi te prepire krmariti, da se starši in otroci zaradi nesoglasij ne počutijo preveč prizadeti. fi£2cr vnuk ¿a ¿¡Bdttičknt anižbs ¿n « íül'ícl-. Sé* ib ■ i --; ■ .'.'71 u'fltjVÍ, ñfrnw, rjíiJiL'jjJü. flWfiílfrjüi... .' ■ _ i l1 .'a. 1l - . T^ré- ■. .■ ► i " lint '■htíl .: fil ai :.■ m-t í ft«i l-f j t |l .'1 lil-r Sí■:■ ■■_ : i- i'iinv.V-,uuji .Jlt lordIft ¡ucfrl ;j-jJlj, obletnica .u llrííi/.'i'/IJiilílír til !, f.'írn pffryp vi ucffJíii^iJrt jlU/SH) Vfífftjo! TtfJfifon; I 12 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Zgodovina in narodopisje Velika beseda (2) Piše: Aleksander Videčnik NAROD IN KULTURA (NADALJEVANJE) Denarja so imeli Slovenci na voljo le toliko, kolikor so ga potrebovali. Dr. Ivan Prijatelj je tiste čase opisal kot »veliko mizerijo«. Takole je zapisal: »To mizerijo slovenskega naroda v začetku ustavne dobe je dopolnjevalo še skrajno slabo gmotno stanje ljudstva. V kosteh so mu tičale še vse slabe posledice pred kratkim minule tlačanske dobe, v kateri je bil Slovenec hlapec, njegov gospodar pa tujec. Revni kmet se je počutil po dolgi navadi še vedno privezanega na borno grudo, ki je bila zelo skopa. O podjetnosti in industriji ni bilo sledu. Tu, kakor v trgovini je še vedno gospodoval tujec.« Besede, ki jih je ugledni zgodovinar dr. Prijatelj zapisal v Zborniku ob stoletnici Mihaela Vošnjaka, povedo veliko. Jasno je bilo, da želijo nemški nacionalni vplivneži slovenski narod iztrebiti. Ustanavljali so skrajno napadalna društva, velike sklade za odkup slovenskih posestev, popolno vodenje šolstva, ki ni poznalo slovenskega pouka, poceni delovna sila pa je pomenila praznjenje slovenskih vasi in odtujevanje našega življa svoji omiki in lastnim koreninam. Razmere so se zelo zaostrovale, beg naših ljudi v mesta je bila vsakodnevna pojava, pa tudi izseljevanje v prekomorske dežele je bilo množično. V takih okoliščinah so slovenski izobraženci hitro ukrepali. Na veliko so opozarjali v tedanjih slovenskih časopisih na nakane vladajoče gospode. Na srečo za naš narod je A. M. Slomšek pričel Slovence učiti brati in slovensko peti. Njegov delež pri vzgoji slovenskih duhovnikov je izrednega pomena, saj so prav duhovniki in učitelji pomagali našemu človeku ohranjati narodno zavest in ponos. Neminljive so zasluge velikega Slomška za ustanovitev slovenske založbe, in tako je nastala Mohorjeva družba, ki je s svojimi knjigami vzgajala k omiki naše ljudi. Kmalu so mohorjanske knjige prihajale v na- še vasi, trge in mesta, njih število pa se je hitro večalo, kar je pomenilo dokaz, kako potrebne so slovenske knjige našemu narodu. Njihova naklada je tik pred drugo svetovno vojno štela v tisoče in tisoče, torej v številkah, ki še danes niso primerljive z nobeno drugo založbo na Slovenskem. V bran slovenskega naroda so se postavili najvidnejši vplivni in ugledni ljudje, kot poslanci v parlamentu na Dunaju in deželnem zboru v Gradcu. Hrabro so postavljali zahteve za izboljšanje razmer na slovenskem govornem območju, pa čeprav včasih ob glasnem posmehu vladajočih tujcev. Po mestih, trgih in večjih krajih so vznikni-le knjižnice ali bralna društva, ki naj bi s svojo ponudbo knjig in časopisov nudile pomoč pri osveščanju naših ljudi. Tako je Domovina dne 15.11.1893 zapisala: »Namen bralnih društev Dr. Štefan Kočevar, zdravnik v Celju, narodni buditelj, ki je vodil obe besedi v Mozirju (1808 - 1883). kakor čitalnic je predvsem gojitev slovenskega družabnega občevanja in varovanje domače besede.« Seveda moramo danes gledati na delo čitalnic z zornega kota tedanjega časa in tedanje stopnje razvitosti kulturnega delovanja. Kot primer prizadevnosti si preberimo objavo v Domovini z dne 5.1.1893: »V Mozirju je bil 26.12.1892 občni zbor Čitalnice, katere člani so prav vsi tr-žani. Za predsednika je bil izvoljen Alojz Goričar, tajnik je postal Jožef Pirš, odborniki pa Ivan Kle-menak, Franc Praprotnik in Ivan LIpold. Naročeni časopisi - Slovenski narod, Domovina, Kmetovalec, Zvon, Dom in svet, knjige Slovenske matice in knjige Družbe svetega Mohorja.« Izbor časopisov je bil torej res pester in zanimiv. Mozirje je bilo vseskozi »narodni trg«. To si je kraj zaslužil s pokončno držo prebivalcev. Že konec polovice prejšnjega stoletja je župan Janez Lipold ukazal na občini poslovati slovensko, to pa je bilo v tistih časih prava redkost. Jeseni 1863 je bila na pobudo »celjskih udov« čitalnica v prostorih hotela Avstrija (hiša dr. Jožeta Go-ričarja) »velika beseda«, kot so tedaj imenovali bralne in kulturne prireditve. Vodil jo je znani narodni buditelj dr. Štefan Kočevar iz Celja. Da so v Mozirju nameravali veliko besedo spet ponoviti, priča pismo dr. Štefana Kočevarja Janezu Lipoldu z dne 8. avgusta 1864. V njem piše: Blagorodnemu gospodu Li-poldu v Mozirju Dragi brat! 8. septembra tega leta bi čitalnica celjska rada imela Besedo v Mozirju. Prosim Te torej, da mi odpišeš, al je Tebi namen všeč al ne? Ako Ti nebi prav bilo, da je imenovani dan Beseda, njo znamo en drugi dan. al morebiti še li drugo leto napraviti. V Tvojem poslopju se Beseda ne more obhajati, kajti gospa soproga Tvojiga sina v porodni postelji leži. Morebiti bi se ta reč dala pri Goričarju napraviti. Bodi tak dober in govori z Goričarjem zavoljo tega volje. Prva skrb mora biti, da čitalnica ne bode imela mnogo stroškov. Za glasbenike (godce) bode nam Blaž Matevž voz iz Mozirja poslal. Pevce bomo mi peljati dali. Za sebe bomo pa tudi voze na naše stroške najeli. Za jedila in za pijačo naj vsak sam plača. To bode gostilničarju dobiček dalo in zato bode lahko dal sobe, dvorane in svečavo, da nam te reči ne bodo stroške delale. Za godce bode hrano in vino čitalnica plačala, za nje bode se pa denarje pri gostih zbiralo, kajti godce plačati vše je za zdaj čitalnica preslaba. To je moja misel, dei mi na znanje, kaj Ti misliš o tem. Z velikim spoštovanjem Tvoj odkritosrčni brat - Kočevar 13 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2015 Kultura, Ljudje in dogodki KONCERTI PIHALNIH ORKESTROV LUCE Zarja otvorila glasbeni festival na Golteh V mesecu avgustu pred hotelom na Golteh vsako sredo poteka koncert kakšnega pihalnega orkestra. Kot prvi so se 12. avgusta predstavili člani Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja. Pihalni orkester Zarja Šoštanj, ki ga kot dirigent vodi profesor Miran Šumečnik, deluje že 90 let in šteje več kot sto članov. Orkester je leta 1925 ustanovilo Delavsko godbe-no društvo Zarja, saj je takrat v dolini delovala močna usnjarska industrija, katere delavci so za popestritev kulturnega delovanja ustanovili godbo na pihala. Sodijo med uspešnejše orkestre v Sloveniji, o čemer pričajo številne zlate plakete in pohvale, ki so jih dosegli v zadnjih letih. Pred kratkim pa so dosegli naj- višje število točk na mednarodnem tekmovanju ter se posledično uvrstili v elitno koncertno skupino. V orkestru sodeluje veliko število mladih, kar je plod uspešnega sodelovanja z Glasbeno šolo Frana Koruna Ko-željskega Velenje ter vsakoletno organiziranje tabora za mlade glasbenike, ki se odvija v Šoštanju. V slabih dveh urah so obiskovalci koncerta lahko prisluhnili več kot petnajstim slovenskim kot tudi tujim zabavnim skladbam. Poleg pihalnega orkestra so se kot solisti predstavili Natalija Prikeržnik, ki je zapela slovensko popevko Ta noč je moja, Grega Plamberger na ksilofonu, Špela Obšteter na flavti ter Oktet Pihalnega orkestra Zarja Šoštanj. Primož Vajdl Šaljivi skeč mladih kulturnikov pokazal, kje ■ v v I • v Lučane čevelj zuli Mladi gledališki igralci so prikazali komične zaplete in razplete. (Foto: Marija Sukalo) Pred hotelom na Golteh vsako sredo v avgustu poteka koncert kakšnega pihalnega orkestra. (Foto: Primož Vajdl) Mladinska sekcija Kulturno--umetniškega društva Raduha Luče ostaja zvesta tradiciji. Tudi letos so s svojo šaljivo igro dodobra nasmejali občinstvo. Za popestritev 46. Lučkega dne so na zgornji vasi, na prostoru vaške tržnice preko satire pokazali, kje Lučane čevelj žulji in kaj se zgodi, če nepreverjeno informacijo interpretiraš po svoje. Režija in scenska postavitev je bila delo Adrijane Supin. Vaška opravljivka v kraju sreča turista in v pogovoru s svojo prijateljico prideta do »zaključka«, da je v njihov kraj prispel »anšpektor«. To osebno sporočita tudi županu. Vsak s svojimi željami in potrebami želijo tujca omrežiti in prepričati v svoj prav ter si pridobiti subvencijo. Da so bili v zmoti, ugotovijo šele ob prihodu pravega inšpektorja. Ta sprva popisuje napake v kraju in napačno porabo denarja ter jih želi kaznovati za nesmotrno porabo sredstev. Vendar se situacija hitro spremeni, ko ga vaščanke dobijo v svoje roke in mu »postrežejo« s kančkom pretkanosti ter šilčkom domačega. Marija Šukalo LOGARSKA DOLINA Film pod zvezdami »K2« V petek, 7. avgusta, ob 21. uri so na travniku pred hotelom Plesnik predvajali gorniški film z naslovom »K2«, o vzponu na drugo najvišjo goro sveta. Film na prostem si je ogledalo več kot 130 obiskovalcev doline, Solčavskega in širše, ogled pa sta omogočila Društva za gorsko kulturo Domžale ter kolektiv hotela Plesnik. Prikazan atraktiven spektakel o alpinistični odpravi leta 2008 na »K2« je potekal v hladnem večernem vzdušju pod vrhovi Kamniško--Savinjskih Alp, kar je dajalo dogodku še bolj avtentično vzdušje. Film je brezplačno predvajala ekipa Društva za gorsko kulturo Domžale, ki je bil tudi organizator Festivala gorniškega filma Domžale. Jože Miklavc Druga poletna projekcija gorniškega filma pri hotelu Plesnik je tokrat pritegnila veliko število gledalcev. (Fotodokumentacija Hotela Plesnik) 14 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Ljudje in dogodki MLADA GLASBENICA SARA LAMPREČNIK Zmaga na festivalu FENS dobra odskočna deska za mlado pevko Šestnajstletni Sari Lamprečnik so vile rojenice v zibko položile prve note. Glasba je namreč njen hobi, njena ljubezen, njeno življenje. Poleg šole največ časa porabi za glasbeno izobraževanje, zato ji za druge hobije časa niti ne ostane. Kitarist je tudi oče Bojan, dedek Tone je igral harmoniko, tako da se glasba pretaka že v njenih genih, medtem ko je mama Marjana največkrat zadolžena za prevoze na vaje solo petja, še prej pa v nazarsko glasbeno šolo. Sara prihaja z Lepe Njive, kjer je živela do konca sedmega razreda, nato sta se z mamo preselili v Lokovico. Osnovno šolo je obiskovala v Mozirju, letos junija je zaključila prvi letnik srednje zdravstvene šole, smer kozmetični tehnik v Celju, kjer prepeva v šolskem pevskem zboru. Z izborom bodočega poklica je zadovoljna, ves preostali čas pa nameni glasbi. USPEŠNA FLAVTISTKA Kot osnovnošolko so jo doma vsi prepričevali, naj se nauči igranja klavirja, a je nekega dne na televiziji videla flavtistko, kako igra in od tistega trenutka dalje je bila odločena, da bo igrala flavto. Šest let je obiskovala nižjo glasbeno šolo v Nazarjah in jo uspešno zaključila. Njen mentor je bil Jernej Marinšek. Na tekmovanjih je osvajala najvišja mesta. Osvojila je zlato priznanje na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) v Celju in prav tako zlato priznanje na državnem tekmovanju TEMSIG v Celju. OD FLAVTE DO KLAVIRJA Njen največji uspeh je zlato priznanje ter prvo mesto na mednarodnem tekmovanju Stevan Mokranjac v Srbiji, kjer je dosegla 99 od 100 možnih točk. Sedaj, dve leti po zaključeni glasbeni šoli, je ugotovila, da morda le ni bila tako slaba ideja o učenju klavirja in jeseni se bo ponovno vpisala v glasbeno šolo. Meni, da je igranje klavirja potrebno kot osnova za glasbeno udejstvovanje. Poleg tega malo igra tudi kitaro. Naučila se je sama, največ tako, da je pri igranju opazovala očeta. ZMAGOVALKA FENS-A V osnovni šoli je pela v pevskem zboru in kot sama pravi, do četrtega razreda sploh ni vedela, da ima posluh in dober glas. Na višji stopnji sta se s sošolko Mojco Maze začeli prijavljati na glasbeno tekmovanje Korajža velja, kjer sta dosegli drugo in tretje mesto, predlani pa je na tekmovanju Glas mladih v Črnomlju dosegla drugo mesto. Na festival FENS, kjer je letos julija postala zmagovalka, se je prijavila na pobudo njene učiteljice petja mag. Alenke Gotar. Z očetom Bojanom sta pripravila skladbo, kateri je besedilo dodala Gotarjeva, in z avtorsko skladbo Nothing can stop me, prelestnim glasom in dodatkom flavte je omrežila komisijo, v kateri so bile tudi prekaljene glasbenice Tinkara Kovač, Eva Černe in Damijana Golavšek. PREPEVA VSE, KAR JE DOBRO Sara že dva leti obiskuje ure solo petja pri Go-tarjevi. Bila je njena prva izbira in z njenim poučevanjem je zelo zadovoljna, še več, njena mentorica jo uči tudi komunikacije, pomaga ji pri Sari Lamprečnik je glasba hobi, ljubezen, življenje ... (Foto: ŠMS) stajlingu, nasploh ji njeni nasveti ogromno pomenijo. Poleg Gotarjeve občuduje Nino Pušlar, všeč ji je Vlado Kreslin, skupina MI2 ... Predvsem pa je ljubiteljica starega roka. Za to zvrst glasbe jo je navdušil oče, prepeva pa rada vse po vrsti. Pravi, da, če je skladba dobra, zvrst ni pomembna. TUDI SKUPINA JIMS JE VELIK GLASBENI UP Sara je članica mlade in obetavne zasedbe JIMS. Sestavljajo jo nekdanji sošolci, ki so se naključno združili za nastop v šoli. Takrat jim je nasvete in pomoč še delila učiteljica glasbe na mozirski šoli Lijana Blagovič, sedaj pa delujejo brez mentorja, a z velikimi načrti. Potem, ko so že dvakrat stali na odru v Mozirju z Nino Pušlar kot njeni gostje in na njeno povabilo gostovali na RTV Slovenija, so imeli ta mesec dva večerna nastopa v Kopru, velike načrte imajo tudi za pri- hodnost. Člani skupine, katere ime je sestavljeno iz njihovih začetnic, upajo, da bodo kmalu organizirali svoj prvi samostojni akustični koncert. PRIPRAVE NA AKUSTIČNI KONCERT V skupini poleg Sare prepevajo Mojca Maze, ki igra tudi klavir, Iza Leskovšek, ki igra violino, in Jaka Zlatinšek, ki igra klavir in kitaro. Medtem ko so dekleta obiskovale glasbeno šole in sedaj vse obiskujejo ure solo petja, se je Jaka igranja klavirja učil pri zasebnem učitelju, igranja kitare pa se je naučil sam. Za njihov prvi samostojni koncert bodo kmalu, ko se vsi vrnejo s počitnic, stekle intenzivne priprave in upajo, da jim bo zadana naloga uspela čim prej in kar najbolje. Sarino življenje je tako prepleteno z notami, duri in moli. Upa, da bo našla svoje mesto v glasbenem svetu, ki ji pomeni največ, kajti igra in prepeva za svojo dušo. ŠMS CDM REČICA OB SAVINJI - MEDGEN BORZA Užitki pod lipo za otroke in odrasle Pod trško lipo na Rečici ob Savinji bo ta konec tedna veselo, saj občina oziroma Medgen borza v sodelovanju z igralko Aljo Kapun prvič prireja Mini fest., ki bo od danes, petka, do nedelje. Gre za dogodek, namenjen otrokom in starejšim. Otroci bodo v dopoldanskem času med 9. in 11. uro, v popoldanskem pa med 17. in 19. uro, ustvarjali v otroških delavnicah z naslovom Igrajmo se z Aljo. Na delavnicah bodo lahko svoji domišljiji pustili prosto pot. Že v maju in juniju so otroci iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline prihajali na sobotne ustvarjalni-ce v Medgen borzo, kjer so ob pomoči Alje doživljali prve stike z gledališčem, ličenjem, sceno in igro. Na Rečici ob Savinji bo poskrbljeno tudi za starše oziroma starejše, saj bodo obiskovalcem Mini festa na voljo knjige in revije, lahko pa se bodo samo preprosto za trenutek ustavili in družili pod lipo. Z dogodkom bi radi tudi na Rečici polepšali dan otrokom ter pripravili prepoznavno parado branja in druženja. Obiskovalcem želijo omogočiti brezplačno listanje, branje in uživanje pod drevesi, v senci stare lipe, ki bo marsikomu zbudila pozabljeno zadovoljstvo. SU Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 15 Ljudje in dogodki POIMENOVANJE NAŠE DOLINE Od kdaj in zakaj Zgornja Savinjska dolina V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila odprta polemika, kako pisati ime naše doline: Gornja ali Zgornja Savinjska dolina. V imenu Inštituta za geografijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti se je za Gornjo Savinjsko dolino opredelil dr. Drago Meze, z več utemeljenimi razlogi pa se je za Zgornjo Savinjsko dolino zavzel dr. Peter Weiss iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša in kasneje še jezikovno razsodišče pri republiški konferenci SZDL. ZAKAJ GORNJA SAVINJSKA DOLINA Dr. Drago Meze je v svojem strokovnem mnenju, ki sta ga podprla tudi jezikoslovca dr. Jakob Rigler in prof. Stane Suhadolnik, med drugim zapisal: »Pravilni sta obe pisavi, tako Gornja kot tudi Zgornja Savinjska dolina. Pisava Gornja Savinjska dolina ni v nasprotju z jezikoslovnimi pravili, tudi v odnosu na pisavo Spodnja Savinjska dolina ne; nič ni zato narobe, če se piše Gornja Savinjska dolina, pa čeprav spodnji del doline Savinje označujemo s Spodnja Savinjska dolina. Odločilna je zato raba in pogostost pisave.« Ime za celotno dolino je prvi uporabil Fran Kocbek leta 1907, in sicer v knjigi Savinjske Alpe, kjer omenja Gorenjo Savinjsko dolino. V Leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 dr. Roman Savnik pri opisu sreza Gornji Grad uporablja obe imeni - Zgornjo in Gornjo Savinjsko dolino - vendar večkrat prvo ime. Anton Melik v knjigi Slovenski alpski svet iz leta 1954 uporablja za pokrajino kot zemljepisni pojem več imen, predvsem Zgornje Savinjsko, tu in tam pa tudi Zgornja Savinjska dolina. ZAKAJ ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Na stališče dr. Mezeta se je odzval dr. Peter Weiss iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ra- movša in utemeljil, da je uporaba imena Gornja Savinjska dolina v primerjavi z uporabo imena Zgornja Savinjska dolina vprašljiva iz več razlogov: zaradi neskladja z dejanskim stanjem v zgornjesavinjskem narečju, zaradi neskladja z dejanskim stanjem v slovenskem knjižnem jeziku, zaradi nasprotja z imenom Spodnja Savinjska dolina in zaradi razkoraka med pogostim pojavljanjem variant Zgornja Savinjska dolina v govoru domačinov in Gornja Savinjska dolina v pisavi. V zgornjesavinjskem narečju, katerega meje se skoraj ujemajo z mejami bivše Občine Mozirje, se uporablja pridevnik zgornji, le v redkih primerih gornji. Govori in piše se samo Zgornje Pobrežje, Zgornje Kraše in Zgornja Radegunda, Gornji Grad pa je osamljen primer, ki ga je treba obravnavati posebej. Gornji Grad je v urbarju gornjegrajskega benediktinskega samostana zapisan le z nemškim imenom, slovensko ime pa v uradnih dokumentih zasledimo šele po prvi svetovni vojni. Do druge svetovne vojne je bil Gornji Grad upravno središče doline, zato se je njegovo ime temu primerno pogosto uporabljalo in pisalo, prav to pa je najverjetneje pripomoglo k obstanku tega imena. »V slovenskem knjižnem jeziku je stvar še jasnejša,« pojasnjuje dr. Weiss, saj »navaja podatke za vse tri besede, ki so se že pojavljale v imenu naše doline. Varianta gorenji je danes zastarela, gornji pa je podrejen sinonim k zgornji in se govori in piše toliko redkeje, da nevtralni varianti zgornji ne more konkurirati.« »Ne zaradi logicizma, temveč zaradi naravnosti sem mnenja, da bi bilo treba pri odločitvi o umetnem imenu naše doline upoštevati razmerje do poimenovanja za spodnji del Savinj- ske doline: če je Gornja Savinjska dolina, naj bo tudi Dolnja Savinjska dolina - če je Spodnja Savinjska dolina, potem mora biti Zgornja Savinjska dolina.« Na pobudo tedanjega glavnega in odgovornega urednika Savinjskih novic Rajka Pintarja se je leta 1988 do omenjene dileme opredelilo tudi jezikovno razsodišče pri takratni republiški konferenci SZDL: »V primeru zemljepisnega imena Zgornja ali Gornja Savinjska dolina ne gre za spor med geografi, ki v strokovnih delih in leksikonih uporabljajo obliko gornja, in ljudmi, ki v vsakdanjem govoru dolino poimenujejo zgornja; je pa kljub temu in tudi zaradi časopisa Savinjske novice vprašanje, ki postaja aktualno in tehtno. Jezikovno razsodišče naj bi tokrat razsodilo, kateri imajo bolj prav. Ker obstaja spodnja Savinjska dolina, govori opozicijski par spodaj-zgoraj za ime Zgornja Savinjska dolina, saj imamo v takih parih praviloma nasprotja spodnji-zgornji, dolnji-gornji, dolenji-gorenji, ne pa mešano (npr. dolnji-zgor-nji); poleg tega se par spodnji-zgornji v naselbinskih imenih Slovenije uporablja največkrat, večkrat kot par gorenji-dolenji (oblika gorenji je razen v lastnoimenskih stalnih zvezah zastarela) in večkrat kot par gornji-dolnji, tudi oblika gornji je po SSKJ podrejena sopomenka za zgornji. Če torej izhajamo iz rabe v krajevnih imenih, je različica Zgornja Savinjska dolina bolj upravičena. Če naj usklajamo govorjeno in pisano besedo, potem upoštevaje zgornje-savinjsko narečje, v katerem se govori pridevnik zgornji in le redko gornji (le soba v nadstropju je gornja hiša in ker ni spodnjega gradu, imajo Gornji Grad), pišimo Zgornja Savinjska dolina. Preganjanje ene ali druge različice imena je neupravičeno, jezikovno razsodišče pa vendarle svetuje, naj se vsi tisti, ki jim Gornja Savinjska dolina še ni trdno zasidrana v ušesu in peresu, odločajo za Zgornjo Savinjsko dolino.« Časopis Savinjske novice stališče jezikovnega razsodišča, ki je v bistvu podprlo strokovno mnenje dr. Petra Weissa, dosledno upošteva, ime Gornja Savinjska dolina pa tako postopoma postaja del naše preteklosti. Franci Kotnik Bodi ti zmeraj jasno, da je tvoj košček zemlje prav tako dober, kot drugi kraji na svetu, in da imaš tu vse tisto, kar je na vrho- vih gora ali ob morju ali kjerkoli. Mark Avrelij 16 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Kultura, Oglasi 5. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE LUČE 2015 Rajanje, ki je šlo v ušesa, noge in kri Peti festival narodnozabav-ne glasbe v Lučah je postregel s številnimi nastopajočimi, podmladkom in dvorano, ki je bila s petstotimi sedeži pod platneno streho vsaj za enkrat premajhna. Na Hočevarjevi njivi je dovolj prostora za še več ljudi, tako da dobra organiziranost prireditve Turističnemu društvu Luče ni ušla iz rok. Poleg Okroglih muzikantov, ki so okvirili tekmovalni del prireditve in kasneje v noč zabavali razvne-to, od vsepovsod navzoče občinstvo, so program izvedli nastopa- izvedbi prepoznavala strokovna žirija in z glasovanjem občinstvo. Ži-ranti so bili znani pevci in glasbeniki: Irena Vrčkovnik, Tomaž Pod-lesnik, Neža Petek Kladnik in Tomaž Guček. Njim ob boku je elektronske tonske stroje upravljal Boštjan Podlesnik. Nastopili so Pomladni zvoki, ansambli Lunca, Žarek, Upanje, Mika nas, Potepini, Mladi upi, Vrhovnik kvintet in Dolinarji. Občinstvo je izbralo svoje prvake: ansambel Mika nas, drugouvrščeni so Vrhovnik kvintet in tretji mladi trio Lunco. vsemi žavbami namazani glasbenik in moderator Franci Podbrežnik - Solčavski. Vsak bend se je lahko predstavil z dvema skladbama; eno znano od drugih avtorjev in lastno, tekmovalno skladbo, ki jo je v kakovosti in Ansambel iz Nove Štifte Mika nas (Mitja, Katja, Nastja) je požel aplavze in največ glasov občinstva. (Foto: Jože Miklavc) kar so dobili plaketo zlati kolovrat lučkega festivala. Z zagnanimi organizatorji in domačimi pokrovitelji ima festival tudi po mnenju glasbenih poznavalcev še dolgo prihodnost, predvsem pa vse večjo težo, saj je za najboljše dobro izhodišče na sceni narodno-zabavne glasbe. Jože Miklavc ŽALIK ŽENE V LUČAH Večer mitov in legend ob Juvanovi hiši Irena Vrčkovnik, Tomaž Podlesnik, Neža Petek Kladnik in Tomaž Guček (od leve) so ocenjevali nastope in kakovost izvedbe z vso resnostjo. (Foto: Jože Miklavc) joči ansambli, ki jih je usmerjal z Žirija je ocenila nastope in kako- vost izvedbe z vso resnostjo in razdelila glasove. Prvo mesto je dodelila Mladim upom, drugo ansamblu Dolinarji in tretje Pomladnim zvokom. Skupni zmagovalec v seštevku glasovanja občinstva in žirije so Mladi upi iz Šmarja pri Jelšah, za Zalik žene izpod Raduhe bodo sedaj pogosto v Juvanovi hiši v Lučah. (Foto: Marija Sukalo) Ni več skrivnost, da so svoje dru- menovanju ter bajeslovnih bitjih. Ta go domovanje žalik žene dobile v Juvanovi hiši. Tja se bodo občasno vračale izpod Raduhe. Tako bi lahko opisali večer v Lučah drugo soboto v avgustu. Člani mlade igralske zasedbe pod režijsko palico Adrijane Supin so ob 46. Lučkem dnevu namreč pripravili večer legend in pravljic. Obiskovalcem so pripovedovali zgodbe o kraju in njegovem poi- naj bi kmetom pomagala, če so jih pustili pri miru, pastirjem blagoslavljala čredo in skrbela, da ima živina dovolj mleka. Zanimive prigode so dopolnili lučki pevci z narodnimi in ponaro-delimi napevi. Nato pa sta Jaka in Bernarda Matijovc razkazala hišo, predvsem prostor, kamor se vračajo žalik žene. Marija Šukalo Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 17 Ljudje in dogodki, Oglasi Silhuete izbira po lastnem mišljenju ZANIMIVOSTI NARAVE Zanimiv krompir Marjana in Alojz Gluk iz Šmartnega ob Dreti sta letos pridelala ne samo debel, tehtal je natančno en kilogram, ampak tudi zanimiv krompir, o čemer priča fotografija. Kaj kdo prepozna v tej nenavadni obliki, je stvar interpretacije in posameznikove domišljije, dejstvo pa je, da narava res dela čudeže. Meri Gluk Paradižnik velikan Letošnje poletje z relativno malo padavinami in visokimi temperaturami je očitno, vsaj v Za-drečki dolini, ugodno za rast paradižnika. Pep-ca Zagožen iz Potoka je na svojem vrtu pridelala pravega orjaka, katerega teža, kot je razvidno s fotografije, je presegla 1,6 kilograma. Je še komu uspelo kaj podobnega? DU Gromozanski jajčevec Na vrtu Tatjane Horvat v Nazarjah je zrasel na sliki pričujoči jajčevec rania F1, formula 1 med jajčevci, saj tehta kar 954 gramov. Skoraj dvakratno težo od pričakovane mu je dalo rekordno vroče poletje in posledično verjetno brezskrbno misel, da raste kje na Primorskem. IS MODNA REVIJA TIMOTEJA ROSCA V LUČAH 46. Lučki dan je letos obogatila modna revija mladega oblikovalca tekstila Timoteja Rosca. Ta je 7. avgusta v domačem kulturnem domu predstavil kolekcijo za prihodnja pomlad in poletje. Svojo inspiracijo je črpal v uličnem stilu in delno v visoki damski modi ter oba stila združil v enotno podobo. Lučan se ni zgledoval po svetovnih smernicah, ki bodo krojile prihajajočo sezono, temveč je izbral silhuete po svojem mišljenju. Oblačila, ki so nastajala mesec in pol, so mu tudi letos pomagale predstaviti manekenke, njegove prijateljice iz osnovne in srednje šole. Dijak tretjega letnika srednje modne in oblikovalske šole je tokrat posegel po lahkotnih materialih in pripravil paleto oblačil za večerne izhode in popoldanske sprehode. Marija Šukalo Kolekcijo za prihodnja pomlad in poletje so predstavile prijateljice Timoteja Rosca iz osnovne in srednje šole. (Foto: Marija Šukalo) Organizacije GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Srečanje starejših gasilcev letos v Lučah Letošnjega tradicionalnega srečanja so se udeležili člani štirinajstih od petnajstih prostovoljnih gasilskih društev tukajšnje zveze. Med gosti so bili predsednik Savinjsko-šaleške gasilske regije in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) Janko Žuntar ter poveljnik zveze Slavko Bric, predstavniki sosednjih gasilskih zvez, mentorji in župana občine Luče Ciril Rosc in Nazarij Matej Pečovnik. Prireditev je povezoval Anton Pečovnik iz PGD Luče, zbrane so pozdravili prisotni predstavniki gasilske zveze in regije. Župan Rosc je poudaril, da je gasilstvo med najpomembnejšimi poslanstvi, čeprav se naloge skozi leta spreminjajo, je na pomoč gasilcev vedno lahko računati. Savina Nareks, mentorica za starejše gasilce v Savinjsko-šaleški gasilski regiji: »Nismo več bodočnost gasilskih društev, smo pa zagotovo bogata preteklost in prav tako tudi sedanjost svojih društev. O tem priča današnje druženje in visoko število udeležencev.« Dolgoletni mentor za starejše člane pri GZ ZSD Franc Matjaž je povedal, da so organizatorji z udeležbo in izvedbo srečanja zelo zadovoljni. Kot se je bilo moč prepričati na samem dogodku, so bili zadovoljni tudi prisotni, ki so pozorno prisluhnili pozdravnim besedam nekaterih govornikov, še posebej pa predavanju. Pisano paleto dosedanjih predavanj je letos obogatilo predavanje dr. Karla Gržana. Govornik je podčrtal pomembnost gasilskega poslanstva in v kratke pol urice strnil resne in pomembne teme o medsebojnih človeških odnosih, podprte z najnovejšimi strokovnimi dognanji. Mednje je vpletel številne šegave pripovedi in spoznanja iz lastnega življenja, v katerih so se prepoznali tudi poslušalci. V Lučah ne gre brez dobre pesmi, je povedal Anton Blatnik, član veteranskega gasilskega zbora, sestavljenega iz članov več društev. Ti so najprej zapeli gasilsko himno, pozneje pa še nekaj pesmi podobne vsebine. Kasneje sta s prijazno domačo glasbo občinstvo zabavala Kristl in Francl, prvi na harmoniki in drugi na klarinetu, druženje pa se je nadaljevalo. Marija Lebar Srečanja so se udeležili člani štirinajstih od petnajstih prostovoljnih gasilskih društev tukajšnje zveze. (Foto: Marija Lebar) STEG MOZIRJE 1 Na skavtski tabor v Francijo Skavti se v poletnih mesecih podamo na skavtske tabore. Naši najmlajši člani so se tako poleti mudili na Brinjevi gori nad Zrečami, srednja starostna skupina je taborila v Podvolovlje-ku, popotniki in popotnice (najstarejša skavtska skupina stega Mozirje 1) pa so se podali v tujino, natančneje v Francijo. Odločitev o tem, da poleti odpotujemo v tujino, je padla že meseca oktobra. Kasneje, skozi leto, ko smo se na tabor pripravljali, pa je želja po tujini in služenju le še rasla in se krepila. V avgustu se je tako dvanajst skavtov podalo na sedemdnevno pot. Prvi dan je bil zaradi ve-čurne vožnje precej naporen: pot nas je vodila iz Mozirja preko Benetk, mimo Genove vse do Av-ignona, kjer smo se ohladili v bazenu in taborili prvo noč. Naslednji dan smo pot nadaljevali mimo mesta Carcassone in Toulouse do Lurda, kjer smo znova postavili šotore in se namestili v t. i. mladinski vasi. V Lurdu, kjer smo pomagali ostarelim in invalidom, si ogledovali mesto in okolico, se družili z drugimi skavi (predvsem iz Italije), smo preživeli nekaj dni. Vmes smo se podali tudi na bližnje Pireneje, a nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, zato smo videli le delček tega le- pega in mogočnega gorstva, nato pa se počasi odpravili proti domu. Na taboru smo izkusili in se naučili marsikaj: kako pomembno je, da znaš v Franciji govoriti francosko; da moraš paziti, da v Pirenejih ne zbi-ješ kakšne krave ali osla; da hrane ni nikoli pre- več in da je lepo biti skavt in pomagati drugim. Za nami je lep skavtski tabor in z veseljem se oziramo na prihodnje skavtsko leto, ko se bo naša skupnost znova nadela nahrbtnike in si zaželela srečno pot. Julija Remenik, Zanesljiva netopirka Skavti Stega Mozirje 1 so se podali na sedemdnevno pot v Francijo. (Fotodokumentacija Steg Mozirje 1) Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 19 Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi KARITASOVE DELAVNICE V MOZIRJU Rdeča nit druženja spoznavanje poklicev v cerkvi Z nastopom skupin in prikazom naučenega so se prvi petek v avgustu končale karitasove počitniške delavnice. Letos so potekale v organizaciji župnijske Karitas Mo-zirje-Šmihel. Ob pomoči številnih animatorjev sta jih vodili Andreja Gumzej in Danica Verbuč. Rdeča nit druženja so bili poklici in službe v cerkvi. Udeleženci so spoznavali nalo- ge pevcev, duhovnikov, prostovoljcev - animatorjev in misijonarjev. Dneve so obogatili z učenjem angleških in španskih besed ter azijskih pismenk. Za sproščanje je bilo moč obiskati atelje, kjer so otroci slikali, rezbarili in risali, ter šivalnico, kjer so nastajali cofki in različni kvačkani izdelki. V mizarski delavnici so si izdelali igrače, spoznavali zeliščno abecedo in se učili ROKOMET STARI : MLADI V LUČAH Mladi težko dohitevali stare Na lučkem športnem igrišču so se prvi petek v avgustu v rokometnem obračunu pomerili stalni riva-li stari in mladi. Športno srečanje je nadzoroval sodnik Jernej Plankl, ki ob pošteni igri ni imel veliko dela. Druženje generacij je postreglo z zanimivimi akcijami, a že v startu so stari pokazali, da so izkušnje še kako pomembne in prvi polčas Stalni rivali, člani ekip mladih in starih, so v Lučah pokazali veliko lepih akcij, ki so se končale z metom na gol. (Foto: Marija Šukalo) V letošnjih delavnicah so se otroci učili špansko s Karino Vargas Mendoza de Hudej in ob zaključku v španščini predstavili skeč. (Foto: Marija Šukalo) končali z visokim vodstvom 14: 7. V drugem polčasu se je slika obrnila. Mladi so izkoristili svojo moč in hitrost ter pričeli zmanjševati razliko. Kljub temu so težko dohitevali stare, ki so z odlično igro dokazali, da še niso za »staro šaro«. Da to dejstvo še kako drži, je dokazoval tudi rezultat 24: 20. Marija Šukalo kuhanja. Za rekreacijo so poskrbeli s številnimi športnimi igrami in romarskim pohodom. Po besedah predsednice župnijske Karitas Alenke Brezovnik se teden dni trajajočih delavnic vsako leto udeleži več otrok, ki počitniške dopoldneve izkoristijo za druženje in zabavo. Letošnje dogajanje so obogatili obiski pevcev skupine Sinaj ter domačega duhovnika in misijonarja v Afriki, Jožeta Andolška. Marija Šukalo Občina Gornji Grad v svojem imenu in po pooblastilu Atrij Celje d.o.o. na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www.gornji-grad.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Predmet razpisa so: 1. garsonjera, v izmeri 20,70 m2, na naslovu Attemsov trg 15b 2. enosobno stanovanje, v izmeri 46,32 m2 in pomožnim prostorom 12,43 m2, na naslovu Attemsov trg 32 3. dvosobno stanovanje, v izmeri 54,45 m2, na naslovu Attemsov trg 15b 4. trosobno stanovanje, v izmeri 137,26 m2, na naslovu Attemsov trg 23 5. trosobno stanovanje, v izmeri 69,74 m2, na naslovu Novo naselje 2. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 21. avgusta 2015 do vključno 3. septembra 2015, do 10.00 ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: http:// www.gornji-grad.si/?q=content/razpisi 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitne-ga stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (03) 839-1850, Erika Podbrežnik. OBČINA GORNJI GRAD 20 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Šport, Organizacije TURNIR V MALEM NOGOMETU V LUCAH Prehodni pokal ponovno osvojila Pekarna Rednak POKAL MLADIH V SMUČARSKIH SKOKIH V HINTERZARTNU Ljubenska skakalca tik pod vrhom Športno društvo Raduha Luče je 8. avgusta pripravilo tradicionalni turnir v malem nogometu. Za naziv najboljših na 46. Lučkem dnevu se je potegovalo 14 ekip, razdeljenih v štiri skupine. Po sistemu vsak z vsakim so se do prvega polfinala prebili Lufterji in Pekarna Rednak, do drugega pa ŠD Lepa Njiva in Vamos. Za tretje mesto sta se s prostimi streli borili ekipi Lufterji in ŠD Lepa Njiva. Slednji so bili bolj precizni in so osvojili tretje mesto. Finalni obračun med Pekarno Rednak in Vamosom je postregel z lepimi akcijami na obeh straneh. Med tem ko Vamos ni imel sreče, da bi spravil žogo v nasprotnikovo mrežo, so bili Rednakovi igralci tako uspešni, da so uspeli zabiti dva gola. S tem so postali zmagovalci turnirja in so poleg pokala prejeli še prehodnega. Pokal za drugo mesto je pripadel Vamosu in za tretje ŠD Lepa Njiva. Marija Šukalo Filip Vranc (desno zgoraj) je v Nemčiji osvojil tretje mesto, Zak Mogel (levo spodaj) pa četrto. Za zmago turnirja v Lučah se je potegovalo štirinajst ekip. (Foto: Marija Šukalo) Nemška skakalnica v Hinterzar-tnu je 6. avgusta gostila tekmo za pokal mladih, ki poteka pod okriljem Mednarodne smučarske organizacije FIS. Na tekmi so sodelovali smučarski skakalci iz enajstih držav, Slovenija je imela štiri predstavnike. Na 70-metrski napravi sta se med 44 skakalci odlično odrezala člana SSK Ljubno BTC Filip Vranc in Žak Mogel. Filip je v s skokoma dolgima 70 in 71 me- trov osvojil odlično tretje mesto, Žak pa je s skokoma, katerih dolžini sta znašali 70,5 in 68,5 metra, končal tik za klubskim kolegom na četrtem mestu. Od njiju sta bila boljša le Italijan Giovanni Bresadola in Francoz Mat-his Contamine, ki sta si razdelila prvo mesto. Slovenski uspeh sta dopolnila še Jure Močnik (SSK Mengeš) z 11. ter Luka Robnik (SD Vizore) s 17. mestom. Primož Vajdl ŠPORTNE POČITNICE, VETER V LASEH Teden poln doživetij in športnih aktivnosti V začetku avgusta je v Gozdni šoli v Lokah pri Mozirju potekal športni tabor za otroke iz socialno šibkih družin. Tabor je organizirala Športna unija Slovenije v sodelovanju s Športno humanitarnim društvom Vztrajaj in Zvezo prijateljev mladine. Enotedenske počitnice so potekala v okviru projekta Veter v laseh, ki spodbuja šport kot pomembno in predvsem zdravo obliko izkoriščanja prostega časa. Tako so organizatorji otrokom pripravili številne delavnice ter športne aktivnosti, ki preprečujejo različne vrste odvisnosti. Otroci so vsak dan igrali košarko, nogomet, odbojko ter se preizkušali na spretnostnih poligonih. Vsak dan so potekale tudi kreativne delavni- Enotedenske počitnice so potekala v okviru projekta Veter v laseh, ki spodbuja šport kot pomembno in predvsem zdravo obliko izkoriščanja prostega časa. (Fotodokumentacija Športne unije Slovenije) ce, kjer so se preizkušali v dram- ni rezervirani za druženje s petjem ski igri in ustvarjali različna ume- in plesom ob igranju na različne tniška dela. Večeri so bili po veči- instrumente. Otroci so si ogledali tudi Mozirski gaj ter Muzej premogovništva v Velenju. Na taboru so sodelovali številni gostje. Taborniki iz Šoštanja so otrokom prikazali način taborniškega življenja, mozirski gasilci in reševalci so pokazali svojo opremo, policista pa predstavila svoje delo. Med drugimi je otroke prišel pozdravit tudi župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. V enem tednu so otroci spoznali številne nove stvari, ki lahko koristno zapolnijo njihov prosti čas. Različne športne aktivnosti so ena izmed boljših izbir, ki se jih lahko otroci poslužujejo v svojem prostem času in takšni tabori otrokom pomagajo, da prosti čas preživijo čim bolj koristno ter zdravo. Primož Vajdl Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 21 Zahvale, Oglasi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V SPOMIN Minilo je leto dni, od kar je za vedno odšla draga mama Ana KOLENC, roj. Matek (p.d. Vrličeva) 9. 7. 1923 - 23. 8. 2014 Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni Srce je omagalo, Tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Dotrpel je naš dragi ata in dedi MarijanJURAK iz Nazarij 14.1.1934 - 30.7.2015 Iskrena zahvala vsem, ki ste se poslovili od njega in sočustvujete z nami. Žalujoči vsi njegovi 3 Štev.: 352-04/2015-5 Datum: 13.08.2015 V skladu z določili Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur.l. RS, št. 14/04,34/04,62/06, 11/09 in 81/11) objavlja Občina Ljubno SEZNAM UPRAVIČENCEV DO NAJEMA NEPROFITNEGA STANOVANJA Občina Ljubno je v Savinjskih novicah št. 24, dne 12.06.2015, objavila razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja. Skladno z razpisnimi pogoji se je na prednostno listo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem uvrstila: 1. FLUDERNIK Rosana, Cesta v Rastke 60, Ljubno ob Savinji, ki je po točkovanju dosegla 440 točk. OBČINA LJUBNO Odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja. Oko pa zate se solzi, ker zdaj te več med nami ni. ZAHVALA ob slovesu našega dragega moža, atija in dedija Ivana CIGALA iz Solčave 1 19.10.1933 - 12.8.2015 se zahvaljujemo sorodnikom, posebno Kočnarjevim, sosedom, Nini Blažič in Kovačevim za vso pomoč, ki so nam jo nudili. Iskrena hvala praporščakom, pogrebcem in gospe Pavli. Patru Karlu Gržanu, pogrebni službi Morana, solčavskim cerkvenim pevcem, spoštovanima govornikoma Katarini Prelesnik in Matjažu Prušniku za lepo pripravljen in opravljen obred. Posebno zahvalo želimo izraziti patronažnim sestram, posebej sestri Verici in osebju bolnišnice Topolšica za nesebično, spoštljivo nego in lajšanje trpljenja. Naši dragi Nataši se zahvaljujemo za čudovito pripravljeno mrliško vežico in vso drugo pomoč. Žalujoči žena Marija in hčerka Marija z družino 22 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Zahvale, Kronika Minilo je že leto dni, odkar te med nami več ni. Ni te več v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN Juriju SUHOVERŠNIKU iz Lenarta 1967 - 2014 V nedeljo, 23. avgusta 2015, bo minilo 1 leto. Žalujoči žena Majda, sin Toni in hči Barbara Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) V SPOMIN Luciji MOLIČNIK Iz Luč ob prvi obletnici smrti 3.12.1933 - 21.8.2014 Hvala vsem, ki se je spominjate, molite zanjo in prižigate sveče. Vsi njeni IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • DENAR POZABILA V BANKOMATU Mozirje: Na PP Mozirje se je 10. avgusta zglasila oškodovan-ka, ki je povedala, da je v dopoldanskem času na bankomatu Banke Celje pri trgovini Tuš v Mozirju opravila dvig gotovine. Denar, ki si ga je nato neznani storilec protipravno prilastil, je pozabila v reži bankomata. • VLOMILEC V GOSTINSKEM LOKALU Nazarje: V noči na 11. avgust je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Nazarjah. Vlomil je skozi vrata skladiščnega prostora, iz lokala pa odnesel alkoholne pijače, menjalni denar in tri kg sira. Z dejanjem je lastnik oškodovan za okoli 235 evrov. • KOLESARKA TRČILA V AVTOMOBIL Mozirje: 16. avgusta ob 13.19 se je v Mozirju pred bencinskim servisom pripetila prometna nesreča, v kateri je bila poškodovana kolesarka. Slednja je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v zadnji del osebnega vozila, ki je vozilo pred njo. Reševalci nujne medicinske pomoči so poškodovano oskrbeli in prepeljali v Splošno bolnišnico Celje. • KRŠENJE JAVNEGA REDA IN MIRU V preteklem tednu so bile obravnavane tri kršitve javnega reda in miru. Pri eni je bil vinjeni kršitelj, ki je s kršitvijo nadaljeval tudi ob prihodu policistov, pridržan do streznitve, v dveh primerih je bil kršiteljema izdan plačilni nalog, v enem primeru pa bo zoper kršitelje podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja nasilni-štva. Policisti so pretekli teden kontrolirali tudi štiri voznike osebnih avtomobilov, ki so vozili pod vplivom alkohola, vsem štirim pa je bil izdan plačilni nalog. Srce je omagalo, dih je zastal, a na tebe spomin bo večni ostal. V SPOMIN minilo je deset let, odkar nas je zapustil naš dobri mož, ata, dedek in pradedek Ivan GOSAR iz Sp. Rečice 11.10.1921 - 18.8.2005 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in namenite lepo misel. Žalujoči vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 23 Za razvedrilo Cvetke MINI SUBVENCIJA, MINI PRALNI STROJ Dušan Rak, sušilec na Lučkem dnevu: »Snočni obisk »anšpektor-ja« v Lučah nam je prinesel tako dobro subvencijo, da ste si perice lahko omislile celo pralni stroj.« Marija Rak, njegova boljša polovica in perica na Lučkem dnevu: »Za tako subvencijo smo lahko kupili stroj za le ene tangice.« STORIJE IZ ROKAVA IN PODPORA IZ RUKZAKA Franc Robnik iz Podvolovljeka, nekdanji vlcer: »V rukzaku imam vse, kar mora človek imeti za pripravo hrane tam v hudičevem grabnu, kjer se bom še danes delal, da delam.« Predsednica Drušlva upokojencev Luče Tinka Kladnik: »Raje ostani z nami pred našo vlcersko bajto in nam povej kakšno štorijo, ki jih pogosto stresaš kar iz rokava.« Franc: »E, vidiš, to je pa že delo!« 7 k V 'Msž ZDENKA IN IRENA STA NOT PADLI Ko je strogi žirantki minila delovna obveznost na glasbeni prireditvi v Lučah, se ji je previdno približala prijateljica, Solčavanka Zdenka Golob (levo), mamica dveh lepih hčera glasbenic, Kristine in Ane, ki jima je bila Irena Vrčkovnik pedagoško-glasbena učiteljica. Ko sta se dami spogledali, sta planili v objem, da je kar »švasalo« od energije. Soprog Jani Golob je ganljiv prizor iz spoštljive razdalje le občudoval. Kaj sta si imeli gospe povedati, je ostala njuna skrivnost, ki so jo nato vsi trije skupaj odnesli na varno mesto, v zasebnost. 24 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 Križanka, Matična kronika žitna trava z drobnim zrnjem u 1 ! i I egipčanski bog, varuh roko- J delcev in umetnikov davek od rente sestavil: peter udir karibski družabni ples besedna uganka. preme-tanka S urez, ureznina ure k, stane nos pohištva ročaj prebivalec japonske Široka tesarska sekira. tesarica priprava za zbiranje stari slovani gorljiv plin, sestavina nafte ameriška igralka (angelina) nu mar. tomaž sl pesnik in jezikoslovec (oroslav) revež razgradnja. razpad celic nedorasel fant njiva z zeljem azorski otoki reka skozi firence tretja beethovnova simfonija slovenski pisatelj (ivan) bizantinski ikonografski motiv slovenski košarkar (primož) grozdasto socvetje bodeča rastlina, črni trn nadav del molekule st.germ. skupina božanstev plodnosti PRITRJENA PRIPRAVA ZA IGRANJE čud osebni zaimek HrvaŠki pesnik (UJEVlC) šiba, palica tantalova hči v gr. mitologiji rimski založnik. prijatelj cicera vajgl, ivo joe louis metamor f-na kamnina, sest. pretežno iz lojevca rastlina. iz katere se pridobiva olje omotica, nezavest kdor živi v dolini, doli nec Matična kronika za mesec junij in julij POROKE: Matej Pivec iz Ljubljane in Maša Markioli z Golega Klemen Peršak in Katja Berger, oba iz Trbovelj Sebastijan Škrabl iz Dogoš in Tamara Humski iz Maribora Andrej Bukovec iz Velenja in Petra Plesec iz Juvanja Mitja Vodlan in Edita Vršnak, oba iz Nazarij Boštjan Mikuž in Dušanka Brodnjak, oba iz Topolšice Rok Planovšek in Darija Marovt, oba iz Radegunde Aleš Jagrič iz Kranja in Bernarda Grešak iz Trbovelj Sergij Potočnik iz Bočne in Kim Kos iz Ljubljane Žiga Lampreht in Sara Jelen Tavčer, oba iz Nemčije Rok Glušič in Anja Širnik, oba z Rečice ob Paki SMRTI: Ivana Tratnik iz Nove Štifte Jože Vertot iz Florjana pri Gornjem Gradu Angela Žmavc iz Zgornjih Pobrežij Frančišek Atelšek iz Radmirja Angela Žuntar iz Zgornjih Pobrežij Marjan Remic iz Vologa Janez Mavrič iz Gornjega Grada Slovarček: CAF - si. pesnik in jezikoslovec (Oroslav); NIOBA - Tantalova hči v gr. mitologiji; VANI - st gemn. skupina božanstev plodnosti; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): ZADOSTNOST. OBOROŽITEV, ODMOR, KORA, MOND, SAKAR, MEJAK, Fl. STEVE MARTIN, LINA, ANTENA, DRETAR, AREAL, RODE, SPAHI, ČETA, AKITA, ITALI, PED, VETROVKA, IMPALA, ARHANGEL. SEKTOR V_ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 35. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 25 Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 21. avgust ob 9.00. Na trgu na Rečici ob Savinji Mini fest z ustvarjalnimi delavnicami ob 18.00. Hotel na Golteh Festival domače glasbe ob 20.30. Solčava Koncert ansambla Zmaji ob 30-letnici delovanja Sobota, 22. avgust ob 9.00. Na trgu na Rečici ob Savinji Mini fest z ustvarjalnimi delavnicami ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Delavnica filcanja in predstavitev čebelarskega društva ob 10.30. Pri Domu kulture Velenje Princeska Jokica - stand-up za otroke ob 13.00. Mozirska koča na Golteh Veselica z Mladimi Korenjaki ob 16.00. Igrišče pri cerkvi v Lepi Njivi Športni vikend trojk (nogomet, košarka in vleka vrvi) Nedelja, 23. avgust ob 9.00. Na trgu na Rečici ob Savinji Mini fest z ustvarjalnimi delavnicami ob 11.00. TIC Logarska dolina Urbani gladiator Logarska dolina 2015 ob 13.00. Hotel na Golteh Festival domače glasbe ob 13.00. Igrišče ob vodi v Lepi Njivi Športni vikend trojk (odbojka) Ponedeljek, 24. avgust ob 21.00. Pri Domu kulture Velenje Kino pod zvezdami: Citizenfour, dokumentarni film Torek, 25. avgust ob 19.00. Amfiteater na Velenjski promenadi Koncert Tanje Lončar, citre Sreda, 26. avgust ob 18.00. Hotel na Golteh Koncert pihalnega orkestra Premogovnik Velenje Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA v notranjih prostorih, barvanje fasad in nadstreškov, starejše tehnike z apnenim beležem ter polaganje knauf sistemov ... gsm 030/305-570. Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ NUDIM VSA IZKOPNA DELA Z BAGERJEM v gradbeništvu, zelo ugodno. tel. št. 070/348-418 ali 051/608104. Tomaž Matko s.p., Šentjanž 17, Rečica ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar. gsm 041/619-372. Prodam prašiče od 30 do 200 kg, možna dostava; gsm 031/223484. Prodam brejo telico sivko v devetem mesecu, pašno; gsm 041/793-519. Prodam visoko brejo telico simen-talko, pašno; tel. št. 58-35-147. Prodam kunce, cca 1,60 kg (žive ali meso); gsm 041/825-896. Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj; gsm 041/653286. Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Prodam otroško harmoniko poli-čar cfb, 1 polglasnik, 6 bas, 1.000 EUR; gsm 031/744-687. Prodam cepljena bukova drva (cca 15 m3) in bukovo hlodovino (cca. 7 m3); gsm 040/ 829-258. Prodam bukova drva, cepljena, razrezana na 33 cm, zložena v paleti; gsm 041/614-818. Popolnoma nova sedežna garnitura, rjave barve, ki je v odličnem stanju, cena 200 EUR; gsm 051/366133. Prodam beli jedilni krompir, možna dostava; tel. št. 58-35-297 ali 041/900-120. Prodam suhe in silažne bale; gsm 041/466-720. Prodam zeljne glave in rumeno korenje; gsm 031/724-936. Prodam suha bukova drva (cepljena); gsm 051/423-279. DRUGO - PODARIM Podarim lepo ohranjeno dekliško šolsko torbo, primerno za prvo tri-letje OŠ; gsm 068-171-975. VOZILA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, uni-verzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. NEPREMIČNINE Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809. Prodam stanovanje v Mozirju, velikost 55 m2; gsm 070/870-321. Prodam zazidljivo gradbeno parcelo 500 m2, z gospodarskim objektom, na lepi lokaciji; gsm 041/606-865. ŽIVALI - KUPIM DRUGO - PRODAM Prodam lesene 041/261-265. gajbice; gsm 26 Savinjske novice št. 34, 21. avgust 2015 lililí 5S C/I i CA j; rt' ■■j s* & 5 Š S 3 O nt 3. iE1 CT hj I-8 sl 3 KI ft d % s o a. ÍL m ^ 3 S s s« a? 5* ÍÜ it < o —■ -i SÎ 3 _ û> £ ° tn c:: W ûj N> « NI r-j "ç S 3 S i s s' 5, ■L. J; - i n ft 3" ra w O i-1 in 3 Š1 o o O re ■g s 3T < ^ C T3 a 0 " 1 s J 1-1 CT Ct. D O ■c ■c I ra S ? o n Ï1 g" H o 3 3 3 ai TJ ? UM -J 'f -o à 5 3 CL 1 ¿5 ^ a. < n S *» t 3 m »T B ^ H Ü ï a ^ u1 EI rJ > < r* £1 -ft 3 i ÛJ rj tí a 3? 1 3 iT « ¿L 3 ^ 3 fL 3 a 3 P o ro Q- vû fi. m Ä. C ^ S 3 3 IM tr üñi 2 P* iT* £j o< gl = 3 aj 3 fü (/i iT O T? < S u C" Í1Í JÏ = = £ o m = 3 ä ■ t* - SO < O tti lZT: ? O j i ■ " ™ : o S ¿r ^ o 5 "2- ti CJl ■l í n it r: 5 ^ —»i ■ ^ ff Z t 16 t S> N S o 8 o y 3 f 3 § i 3 t n i? i» a ÍÜ, It p O c s o < o I--. 3 U" 3 8 — pi' 3 ra < 9 T5 m j. ? § o o o- O m Ü!. C n» 3 S ht "n tr 3. trn ft TT If < O in 3 i-r a> o 3 n> ts> n> r> o < 3 Cu 3 CL * £ S g a s 5 E g I f i s g* 14 a ^ t ^ ra n Hin S & » I 3 n ra ra =; i J r-j Jï S 3 .--.i < i v S. ä V I g 1 f £ n ra =1 !U TJ Ù n 3 i» = aj rp M O Ä 3 4 £ g ~ 3 o ct 5 o 3 tM TU S - 3 u> 4J O J m lu" O ^ % & 3 Íl I í Si v> ra =! O — 3 tu il N O m cl o cl m E C ^ S 3 I rt Q-w 3 CJ =T I? SJ rt- g I S 3 it Q) o s SE tu C OA i 3 fi} ex 3 fi} Nt -I fO =1- 3 H ra jq 1/1 tj S ä. i" « Ö" 3s ¡3 H h L" ñ " 3 Cl 01 O Ü -V 3 il O 3 3 -o d" s c 3. =!. n r rt rt t/i ai bi <1 ^— W 3 ? S = =r û 0 i. (K rt 1 a" L4 3 O < O' ff « S" O ? =. -a " g- m 5 o û1 „ if 5 K O q - C. vi ■ä. n 6 & S 5 ? S 5 & 3 S. § m 5 I CL 6 = S S s ¿ = 3 t ïï. 3 I < ^ g. P Lft m S N. = ra rj- 3 O ^ 5 E ^ ü 3 Q -e 3 d í; n !L M S'a. î ni 3 3 Q fil âft c m s < S m ië S" 5" VI Ö 5" í ^ 3 O < rt' a y z Isä ^ 3 m s fe e 3, 3. 3 — fij s 5 sr j*, cl rí "HQ, ^ < TT ° ft' ^ fri, VI ^ rr g fr8-**-s ti r 5 í (1 — 3 3 Ä n í O í" Û 5 31 < 5 ^ o m U I 3 C Qj creí o o n< P4t a o i/i N ÛJ LA > < LA ^ m z O < CJ -t O nc wí ■a* C CT (( ir DA, naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek_ Poštnina platanü pa poEPdb' št. 3 WS SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Savinjska cesta 4 Datum Podpis 3331 NAZARJE o crq_ u vi Izobraževanje odraslih i'Hr-J .tiMlSTitfll inLj frtf Ipphiftw Vabimo k vpis j v programe formalnega izobraževanja za iolsko leto 2015/2016: ■ ZDRAVSTVENA NEGA (SSL ŠTIRILETNI PROGRAM J; • ZDRAVSTVENA NEGA (FTf, 3+2); • BOLNIČAR/NEGO VALEČ (SPI, TRILETNI PROGRAM); • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM). Informativni dan bo v torek, 25. avgusta 2015, ob 15. uri. Izvajamo tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic: - ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA' * ZDRAVSTVENI H EŠE V AL EUZ D R AV5TVE NA RESEVALKA; * MASElUMASEflKA; * Dl K E (VPE DIKERK A; * VIZAŽI5T7VIZAŽISTK A; * MAN I KER/MAN IKERK A, Vpis v tečaje in postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij poteka na sedežu Šole. Se želi le nduiili I i cen j a, pravilne nege rok in nohtov» nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Tečaji, postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice potekajo skozi vse šolsko leto. Dodatne informacije: 03 428 €9 00, 03 428 89 10 info@525ce.si MHVVM^'1^ ' p**"! Izbiramo najbolj priljubljen ' pldtt i n s k v Zgornji Sa vînj skî dol ini SpottpvârH bralci In bralne Savinjsk i röylt, na viiku lutoinju planinske seïOfteîiTw st v uredn^tvu od!m planincev na Fartianci iï>) PH Nigsaqe (") « Moilrsfca koia n» CoEteh (1.356 m) ■ PD Wo; rje <31 • Dom na Mttifcii planini (1.453 m) Pu ior r ip ü ud • Koia na K lernend fant pod Ojstrico [1,108 ml Soli a va ■ Koi.h n.r Loki pod R.nlulio [ 1.534 ml pu Luče i j} ■ Koča na Travniku ml - PD l.|tia-;- 0l> 5 flvini » Onm planincev v Liigarski rlclini ml PJL11 u Mît ca {'J < liois v Groliolu pori ftxtol» (m G o ml - Pf" toeJ.ka Çi) ■ Dom na Smrekovcu (1.377 ml TO Črna na KoroUem • Frl* ehtnlfav doni m Okf C1.596 m) PD Ceiie Marl ta ■ Kocbekov don i na Koroik i f i j6o3 m) PD Celje Matlu » Planinski dom L Šiafrrskegs bataljona na tretl iget ml PD Vransko Viji; L eden LtOlllU P:Mf pr jvuijiHU piiipetiilli gJaSOVO LJJ1: izžrebal dva prejemnflw nagrad, ti ¡n prispevata Celjska koia ?n Zaiilta Lu kad - West 0 lu e Mozirje. Vse poslane glasOVfrfCS bfii!^ ob laklfuiku 'zbora soGelcvaie v iresanju ¡jtomh nagrad, |u pra>/ takû prispevata umetna pokrvvlteljd, 1 îioSr noiitev i ïafirfcom n J riiehi y IwTcli.i f i'i^k.i koïs » T â voînja 7 babtpnorq in ¡nkna {softshell). Izbor bo poteki I Hft fconcs mewa septembra. Zdaj pa na delo! I ¿polnite ^diovjLiLU, jo prflspititna dopisnico in ja 1 i^kasnejeda rrvka, 15, av^Kta Ï015, poiij ten? . J331 MSzarji!. Med pravočasno prispelimi glasovnicami bomo itireball 1 prejemnika nigra [I, k I ju prispevata Celjska kota (kosHa za 1 osebi v liorulu Celjska fcoia) in Zaščita Lokac - West Blut MOztr£(hla?e). UjMÜev .11 bomo samo glasovnice Iz tekoie itevilkeiasoplsa. Med prispelimi iz prejšnje 41 evil ke je bii žreb naklonjen Pii Gornik Fabfin, Podvrh ft, Mozirje, ki prejme 5 vozovnic za vorn jo 1 boWartcun pri Celjiki fcofi. in Mariji Rjp Potoini:';, Atttnisov trp 11, uornji trad, ki prejme h laie Zaifite Lukat! West Blue, Narrai eni ki ijrevzam eta nagradne borte v rajnšfni Savinjskihncnrft najkasneje do petha, <-,. seplenihra 10i|j Pokrov iteljaakcijesta Iporing + poklLtnfl «b ločile VA^.hvi ïf-.blue. com HOTEL" CELJSKA