Judovska nadležnost. V ljubljanskem dnevniku ,,Slov. Narod" v dopisu ,,iz Maribora" dne 27. jul. beremo imena uradnikov, ki na Slovenskem uradujejo in si kruhek služijo pa slovenski ne znajo čisto nič, namre6: v Mariboru: adjunkt Borges, adjunkt Ivičič, avskultant Puff, kancelist Fladung, knjigovodja Scbneider, dalje adjunkt Rumpler v Rogaci itd. 0 prvic navedenem piše dopisatelj od besede do besede tako: rdr. Borges c. kr. sodnijski adjunkt, katerije židov alijud, rojen na Českem kje, in je hud sovražnik slovenš6ine". Ta stavek je res zanimiv. Razkaziva nam, da imamo rimsko-katoliški kristijani stanujoči v sodnijskem okraji levega podravskega obrežja v Mariboru za sodnika — juda. Kaj podobnega sevMariboru menda ni zgodilo, kar svet etoji. G. adjunkt in jud dr. Borges ima torej večkrat priložnost pa tudi dolžnost sveti križ postaviti pred kristijana in terjati, da mu ta prisegne. Gotovo bode marsikdo 6itajoč te besede začuden se vprašal: kako je to pri nag krisrijanib bilo mogoče? Odgovoiimo: popolnem po postavi! Dodati moramo le, da so takšno postavo liberalni poslanci sklenoli 1. 1867. Osnovnih državnib pravic §. 4 veli: Javne službe so vsem državljanom pristopne" in §. 14. ,,uživanje državljanskih in političnib pravic je neodvisno od verospoznanstva". Na podlagi teh paragrafov prišla je sicer ogromna ve6ina avstrijskib kristijanov do tega, da ima judovske uradnike, sodnike itd. Marsikteri liberalec je še 1. 1867. mislil, da je Bog vedi koliko dobroto storil s tem, da je sinovom Abrahamovim prej zaprte dveri do avstrijskih kristijanov na stežaj odpreti pomagal. No, sedaj čujemo vedno več glasov, ki to obžalujejo kot največjo nesiečo. Pravijo: ,,jud ostane jud, deni ga, kamor ho6eš; jud se ne loti nebenega težkega dela, on neče biti ne kmet, ne rokodelec, ne rudar, on hoče leliek kruh jesti, večina judov pa ,,apekulira" ; judje so se polastili zlasti nemškoliberalnih novin ter v njih kristijanske narode šču- vajo in delajo na njih razkristijanjenje, judje 80 nam s svojim ,,špekuliianjem" popačili vse trgovstvo na škodo nekdanjej krsčanskej poštenosti, oni so pravi očetje oderuštvu itd.u Tako jamrajo sedaj cel6 uže liberalci, zlasti na Ogerskem. Tukaj za6el je poslanec Istoczy silno vojsko zoper judovsko nadležnost ter snuje društvo zoper sinove Abrahamove. Rumuni 80 se dolgo na vse kriplje branili judov, na Ruskem jih izganjajo in celo v Bismarkovej deželi 80 judov siti. Bismarkov list ^Grenzboten" spominja Nemce na izrek u6enjaka Ficbte-ja: rjudom podeliti državljanskih pravic ne kaže, razven ce jim po no6i porežete glave in drugih nastavite, v katerib ne bo niti edine judovake misli" ter zahteva postavne pomo6i zoper jude. List svetuje: ,,tujim judom meje zapieti, doma6im zlasti sodnijske službe zabraniti, nebene judovske novine naročiti, nikdar nebenega juda voliti, postave zoper oderuatvo uvesti, igranje na borzi in barantanje z delnicami predrugačiti in, 6e to ne pomaga, vse jude zapoditi iz velike Bismarkije" To so nam res srditi nasveti, znamenja, da se zbirajo črni oblaki, iz katerih utegne silua nevihta pribrumeti nad jude. Kristijani za6enjajo upirati se judovskej nadležnosti!